Uporabnik:KlavžarZala

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Študentka slovenistike, španskega jezika in književnosti.

Domače naloge[uredi]

1. domača naloga[uredi]

Povzetek članka z naslovom: Od teme k jeziku (https://srl.si/sql_pdf/SRL_2001_4_7.pdf ) Avtor: Juraj Vanko

Avtor v svojem besedilu jasno izrazi idejo hermenevtike kot pomembno vprašanje razumevanja pomena in smisla besedila nasploh, še posebej pa literarnih besedil. Po njegovem mnenju je pomembno, kljub dopuščanju pluralizma v interpretaciji, da odkrijemo prvi in ključen smisel besedila. Hkrati pa je zelo pomembna tudi razčlemba jezika, saj je le ta kot gradbeni material in kot medij, s katerim pa vsako literarno in drugo delo pride do želenih naslovnikov. Po mnenju R. Rortija besedilo vedno raziskujemo in interpretiramo z razlogom, da bi spoznali funkcijo besedila z določenih vidikov in kateri od le teh ostanejo na koncu relevantni in kateri nerelevantni. Prav pomembno vlogo pa tako odigra tudi jezik, ki ima svoj tematski, pomenski ustroj in različne plasti strukture. Seveda pa moramo tudi pojasniti ta privilegirani položaj jezika. Jezik je namreč edini izmed sistemov, s pomočjo katerega imamo možnost govora o drugih znakovnih sistemih. Je tudi zadnji metajezik in če kakšnemu jezikovnemu tekstu rečemo, da je sistem, potem smo jasno povedali, da imajo znaki tudi svoj pomen (to pomeni, kar je mogoče jezikovno parafrazirati). Najbolj pa mi je bil všeč citat L. von Wittgesteina, ki je jasno poudaril, da so meje našega sveta tudi meje našega jezika.

V jezikovnem sporazumevanju pa jezik predstavlja neposredno resničnost, medtem ko umetniški jezik izraža dejanskost posredno, torej preko umetniških podob. Lotman meni, da je prav zato umetniški jezik drugoten modelni sistem. Jezikovni sistem je sestavljen na način, da so višje in hkrati kompleksnejše enote sestavljene iz manj kompleksnih. Avtor pa želi izraziti z besedilom sporočanjski namen kot psihični pojav. Del načrta, da le to doseže, pa je tudi izbira teme, o kateri bo besedilo govorilo. Hkrati pa je pomemben del tudi način urejanja tematskih in semantičnih prvin, ki nazadnje določajo spekter jezikovnih sredstev.

Začetek interpretacije besedila bi morali začeti z analizo tematike besedila, ki pa jo moramo tudi upoštevati v razmerju z jezikom. Popovič meni, da je interpretacija umetniškega dela kot ena izmed oblik recepcije književnosti, pri kateri vsak posameznik oziroma interpret delo interpretira na poseben način, odvisno od tega, kakšen je položaj in funkcija literarne metakomunikacije. Torej je eden izmed ciljev s svojim metajezikom raziskovati besedila in prispevati k nekakšnem objektivnem doživljanju le tega. Na Slovaškem se je uveljavil poseben način interpretacije umetniškega besedila in sicer z metodo literarnokomunikacijske zasnove Františka Mika in Antona Popoviča. Izrazne kategorije izraznega sistema lahko namreč razumemo kot orientacijsko podlago, ki pomaga k sistemskemu identificiranju drugih funkcijskih vidikov besedila. Vidiki, ki izražajo proces nastajanja besedila so tematizacija, invencija (vstop dejstev v fazo ustvarjanja besedila), strukturizacija dejstev (konsekventnost, kompatibilnost, stratifikacija, konceptualnost), vidik variabilnosti (prehod informacijskih dejstev). Tvorba besedila se konča s tekstacijo. Pojma analiza in interpretacija pa sta tudi povezana med seboj. Analiza literarnega besedila namreč lahko preraste v interpretacijo, če je le ta popolna in funkcijsko usmerjena.

Besedilo je bilo zelo zanimivo in razčlenjeno. Predvsem mi je bilo zelo všeč nov vidik spoznavanja in interpretiranja besedila. Nemalokrat pozabimo, kaj so sestavine le tega in kako ga pravilno spoznavamo. Slog je razumljiv, hkrati pa mi je všeč dodana razlaga težje razumljivih besed.

2. domača naloga[uredi]

Povzetek članka z naslovom: Nova slovenska ženska lirika (https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_4_09.pdf) Avtor: Aleksander Isačenko

Članek govori o pesnici Lili Novy, ki je v slovensko literaturo dodala novo noto ustvarjanja. Pesnica dodaja v svoje pesmi vpliv urbanega življenja v mestih. V Ljubljani je po njenem mnenju mesto polno bidermajerskega sloga, je zeleno-bela Ljubljana z običajnimi merili. Sicer pravi, da je manjša od Bratislave, vendar sama ni nikoli izgubila harmonije, bila podrejena ali pa kapitulirala ameriškim standardom. Najlepši stavek, ki je napisan pa govori, da je v Ljubljani ohranjen košček srednjeevropske kulture v najlepšem in najširšem pomenu besede. Lili Novy s svojo družino živi v Ljubljani in vsi njeni člani, družinski predniki so bili zelo spoštovani odvetniki in so imeli pomembno vlogo predvsem v kulturnem življenju. Rezidenca te družine pa je velika patricijska hiša na Starem trgu, ki je postala navdih za zadnjo pesniško zbirko. Za slovensko literaturo pa je po mnenju avtorja članka to nekaj povsem novega, saj se prejšnji pesniki še niso zatekali k zgodovini svoje družine in k notranji zgodovini človeka.

Pesmi Lili novi so sočutne, globoke in lepe. Z njimi sporoča vse misli svojega srca in se razodeva na najlepši način, s pisanjem. Prav zato pa so njena pot, pesmi in trud znak vztrajnosti in neverjetne ustvarjalnosti.

3. domača naloga[uredi]

Ciproš

Ko ciproš zacveti,
so naše frate rdeče:
tako iz rane speče
kdaj se pokaže kri.

Kjer rastel, zelenel
je gozd dreves košatih
in ptic v njem – nád krilatih –
je zbor brezskrben pel;

kjer búčal je vihar
skoz veje in vrhove
in poln moči njegove
bil svet je, vsaka stvar –:

tam frata zdaj leži;
le ciproš cvete rdeče:
kakor iz rane speče
poka`e kdaj se kri.

Avtor pesmi: Janko Glazer

O avtorju[uredi]

Janko Glazer je bil slovenski pesnik, literarni zgodovinar, urednik in knjižničar, ki se je rodil 21. marca leta 1893. Študiral je slavistiko in germanistiko v Ljubljani, Dunaju, Zagrebu in Gradcu. Njegova prva pesem je bila natisnjena v Ljubljanskem zvonu, njen naslov pa je bil Spomenik. Leta 1917 se je poročil z Marijo Robnik, ki je do smrti skrbela za njun dom in družino, bila pa je tudi šolana in imela občutek za poezijo. Bila je Jankova literarna sogovornica in hkrati tudi njegova opora.

Leta 1920 je začel poučevati slovenščino in nemščino na mariborski klasični gimnaziji in kmalu postal njihov stalni profesor. Največjo rano v srce mu je zadala smrt njegovega sina Matija. Svojo bolečino pa je izrazil preko pesmi Ciproš.

Janko je poleg zbiranja in prebiranja knjig tudi sam marsikatero napisal. Izdal je tudi tri pesniške zbirke: Pohorske poti, Čas-kovač in Ob jesenskem ekvinokciju. Glazer pa je leta 1968 za svoje ustvarjanje dobil tudi Prešernovo nagrado, kar je najvišje slovensko kulturno priznanje.

Pisal je tudi ocene leposlovnih del, razprave iz literature, zgodovinske zapise, veliko je tudi prevajal.


O pesmi[uredi]

Ko je izgubil svojega sina Matija, ki je svoje življenje končal aprila leta 1945 med boji pri Bričkem, je svojo bolečino izpovedal v pesmi Ciproš. V pesmi izgubo sina primerja z brazgotino, ki se sicer zaceli, a vedno znova se iz nje pocedi kri - kakor se pohorske trate vsako leto znova pokrijejo z rdečkastim cvetjem ciproša. Sporočilo pesmi je, da sam nikoli ne bo pozabil na svojega sina in, da bolečina ob njegovi izgubi ne bo nikoli izginila. Navsezadnje je spomin še edino, kar ohranja njegovega sina pri življenju. Življenju v njegovem srcu in spominu.

Viri[uredi]


4. domača naloga[uredi]

  • Izbrano sporočilo se nanaša na temo jezikoslovja in univerzitetnega izobraževanja.
  • Avtorica piše o novici, da nameravajo na Dunaju ukiniti slovenistiko. Predvsem jo moti odnos do slovenščine na Dunaju. Sama pravi, da profesorji svoje študente raje spodbujajo k učenju drugih jezikov, na primer bolgarščine, ukrajinščine, ruščine. Predvsem se na dunajski uniiverzi soočajo z manjhim številom študentov, slabo založeno knjižnico, skromnim izborom predavanj. Zelo pa jo moti, da na dan pogovora ni bilo prisotnega člana Inštituta za slavistiko na Dunaju, ki razmere dobro poznajo. Na koncu avtorica še izrazi željo, da se o tej temi razpravlja tudi znotraj slovenske politike in hkrati upa, da bo le ta intervinirala na najivišji ravni.
  • Sama menim, da je resnično zanimanje za slovenščino v tujih državah še kako potrebno in pomembno. S tem namreč širimo naš jezik in kulturo še drugod po svetu in se tudi lažje udejstvujemo. Dejstvo, da smo majhna država še ne pomeni, da moramo biti tudi neprepoznavni in tudi sami me moramo potruditi, da bi se zanimanje za slovenščino razvilo tudi drugod po svetu. Četudi v majhem številu, vseeno daje upanje in možnost za vse boljše ohranjanje našega jezika in kulture.


5. domača naloga[uredi]

Janko Kos

  • Janko Kos je slovenski književni teoretik, literarni komparativist, zgodovinar in kritik, ki se je rodil 9. marca leta 1931 v Ljubljani. Diplomiral je na Filozofski fakulteti iz primerjalne književnosti in keta 1969 doktoriral. Postal je tudi redni profesor za primerjalno književnsot in literarno terijo na Filozofski fakulteti. Postal pa je tudi član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Bil je sourednik številnih revij (Beseda, Perspektive, Sodobnost) in knjižnih zbirk ter glavni urednik Literarnega leksikona in v letih 1991–2002 tudi predsednik Glavnega uredniškega odbora Enciklopedije Slovenije. Prispeval je k razlagi pesniškega dela in razvoja Franceta Prešerna. Raziskoval je delo Ivana Cankarja, Valentina Vodnika in Matije Čopa ter sodobno književnost. Leta 1988 mu je bil podeljen red zaslug za narod s srebrnimi žarki, po upokojitvi je bil leta 1999 imenovan za zaslužnega profesorja ljubljanske univerze, 2001 je dobil Zoisovo nagrado za življenjsko delo, 2004 veliko priznanje FF za pedagoško delo in 2019 še zlati red za zasluge Republike Slovenije.
  • Janko Kos je sin slikarja Tineta Kosa, oče literarnega zgodovinarja Matevža Kosa, tast pisatelja in urednika Igorja Bratoža, tast Ženje Leiler Kos ter bratranec pesnika in književnika Daneta Zajca.
  • Janko Kos je napisal tudi mnogo monografij, kot so Prešernov pesniški razvoj, Oris filozofije (priročnik za pouk filozofije), Prešeren in evropska romantika, Znanost in ideologija in še drugi. Sama imam doma tudi en njegovo delo z naslovom Književnost (učbenik literarne zgodovine in teorije) izdano leta 1989.


6. domača naloga[uredi]

  • Zbirka Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev je začela izhajati leta 1946 pod vodstvom Antona Ocvirka, po njegovi smrti pa je leta 1980 to nalogo prevzel France Bernik. Leta 2010 je njeno urejanje prevzel Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Danes je zbirka pod vodstvom Matije Ogrina in poleg ohranjanja svojih značilnosti in načina dela, je v svoje delovanje vključila tudi moderne načine, torej elektronskega objavljanja in posredovanja besedil. Za čim boljše učinkovanje v kulturnem in strokovnem prostoru zbirka upošteva tudi novejše razvojne tokove na področju znanstvenega izdajanja besedil.
  • Ob 70-letnici je izšla brošura Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev 1946–2016, ki je v formatu pdf tudi prosto dostopna prek spleta.
  • Zbirka je doživela tudi likovno prenovo. Oblikovalec Jurij Jančič je na 32. Slovenskem knjižnem sejmu (2016) za svoje delo dobil nagrado za najbolje oblikovano leposlovno zbirko.
  • Viri:

1. Spletna stran Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev

2. Wikipedija, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU

O Novi pisariji[uredi]

Pismenost[uredi]

  • Prešeren objavil pesnitev Nova pisarija v Poezijah leta 1847 (47 tercin, pogovor med učiteljem in učencem, ironizacija nasprotnikov poetike)
  • Pismenost= dvojna sposobnost, sposobnost sprejemanja in razumevanja informacij ter sposobnost njihovega tvorjenja, posredovanja
  • Pismeni ljudje so bolj suvereni, z njimi je težje manipulirati
  • Bralna (fukcionalna) pismenost = izurjenost za pravilno razumevanje sporočil
  • Novodobna elektronska pismenost je nujni sestavni del splošne pismenosti, širi polje demokratičnega
  • Pismenost razvitega sveta blizu 100 % (obvezno osnovno šolstvo)
  • Višje oblike pismenosti je precej manj


Informacijska družba[uredi]

  • Informacijska družba = je socialna paradigma današnjega časa in nadomešča starejšo industrijsko družbo z družbenimi mediji, družabnimi omrežji in potrošniško kulturo


Wikiji[uredi]

  • Dostopnost
  • Volontarizem (dobiček ni pomemben, tešenje radovednosti, pridobivanje znanja)
  • Kooperativnost (konec individualizma, globalne nepovezanosti, avtorskega napuha)
  • Jasnost in jedrnatost
  • Skupek spletišč in vzorčna oblika sodobne pismenosti--> Wikipedija, Wikivir, Wikiknjige, Wikiverza, Zbirka, Wikislovar
  • Kot posebna jezikovna entiteta obstajamo le, če obstajamo na Wikipediji (290 jezikov), večje število jezikov ponuja več kulturnih izbir in večje možnosti za preživetje
  • Slovenska enciklopedija obstaja od leta 2002
  • Wikipedija je povečala dostop znanstvenih informacij in spremenila odnos do strokovne verodostojnosti, je nevtralna, za njo ne stoji država ali profitne družbe, vsakdo lahko prispeva k njenem razvoju, objave so mednarodno primerljive, vzbuja upanje v uresničljivost človekovih socialnih aspiracij
  • Wikiji so močna pedagoška orodja, pri akademskem delu je meja med sfero delovne prisile in prostočasnih hobijev zabrisana- odgovoren odnos do skupnosti
  • Razlogi za nesprejetje: pisci ne želijo poseganja v njihovo delo, pričakovanje o spremljanju delov študentov.


Avtor[uredi]

  • Literarni zgodovinarji do 60. let 20. stoletja usmerjeni k avtorju, naslednje generacije k besedilu (kaj je želel avtor povedati, avtonomnost umetniškega besedila)
  • Avtonomnost in nemanipulabilnost (nedotakljivost) nepotvorjenega dela
  • 80. leta-- ponovna usmeritev k bralcu in njegovim potrebam, obzorju, kulturnim interesom


Motivacija za pisanje[uredi]

  • Pisanja se lotimo zaradi predmeta, ki je vreden ubesedovanja, samega sebe, pripadajoče socialne skupine
  • Etično sprejemljivo pisanje = pisanje, ki izvira iz zanimanja za temo samo, ne pa zaradi samopromocije, manipulacije, zlorabe
  • Etična problematika = avtorski napuh (samopoveličevanje, hlastanje po znanstvenem prestižu-- gradimo z izumljanjem terminov, prevare)
  • Pri znanstveni obdelavi besedila moramo temeljito pregledati vse zorne kote, četudi pripeljejo do nasprotnih ugotovitev in razultatov
  • Misel na bralca je pogoj, da sporočilo doseže svoj cilj
  • Znanstvene objave = revije, zborniki, knjige, spletišče s statusom znanstvenih publikacij
  • Strokovne objave = znanstvena spoznanja prenašajo k širšemu krogu uporabnikov, popularizirajo (učbeniki, leksikoni, slovarji...)
  • Publicistična besedila = dnevno časopisje, zabavni periodiki, blogi brez strokovnih referenc


Izbira jezika[uredi]

  • Domača publika (slovenščina), globalna javnost (angleščina)
  • Izvlečki in povzetki v tujih jezikih so spremljali domače publikacije že od nekdaj (Slavistična revija od l. 1950 dalje)
  • Zadeve slov. jezika in literature težko vzbudijo mednarodno zanimanje
  • Večina literature je v angleščini, malomarni bralci
  • Dvojezično objavljanje stane, zahteva čas in povzroča frustracije
  • Jezikovna in kulturna ignoranca, predsodki angleško govorečih akterjev


Izbira teme[uredi]

  • Število izbirnih možnosti je kazalec razvitosti sistema, za človeka kazalec življenjskega standarda
  • Odločitev ALI - ALI (usodne odločitve)
  • Ljubezen do teme se rodi ob intenzivnem ukvarjanju z njo
  • Posameznik odkrije svojo identiteto, ko najde svoje mesto v skupnosti
  • Spregledane, prezrte, zamolčane, zanemarjene, potlačene teme
  • Relevantnost (tehtnost) ima literatura pomembna v nacionalnem smislu, večji status besedila, okrog katerih se zbira več piscev


Vaje v pisanju[uredi]

  • Pisanje = veščina, spretnost, ki se je je potrebno naučiti
  • Besedila morajo biti digitalizirana, javno dostopna


Usoda avtorstva in soavtorstvo[uredi]

  • Večji pomen avtorstva včasih kot danes (kreativna smetana skupnosti, družbeni ugled, osebno zadovoljstvo)
  • Wikiji pomagajo preseči vase zagledano občutljivost, odpre pisce za sodelovanje med seboj v imenu skupnega cilja
  • Upoštevanje pravil: delitev dela in zaslug, odprtost za spremembe, zatreti ego, zaupanje v sodelavce, pravica veta vseh soavtorjev


Objavljanje[uredi]

  • Z internetom se je vzpostavil nov pomen izraza postaviti besedilo
  • Priti mora pred čim več oči, postaviti pomeni hkrati tudi objaviti


Množični um ali pametna množica[uredi]

  • Wikipedija združuje lokalni interes z globalnim
  • Lainer- grožnja civilizaciji, ki temelji na intelektualnih dosežkih posameznikov, na reprezentativni demokraciji- brezbarvne, brez konteksta, konformne informacije anonimnih posameznikov
  • 18. in 19. stoletje množica pojavila kot relevantna socialna kategorija, v 20. stoletju rodila v totalitarizem (fašizem, nacizem, komunizem in birokratizem)
  • Množice niso sposobne vladati sebi, mislijo v slikah, brez kontrole razuma in blokirajo kritično mišljenje, v iskanju avtoritete, močnega voditelja za podreditev
  • Postliberalno- demokratično stališče = bolj zaupljivo do množice, je ne prezira, zvesta in imanentna skupnost posameznikov
  • Množica = konstruktivna kreativna sila, samorealizacija, samoorganizacija, samoregulacija družbe
  • Wikipedija = oblika proizvodnega procesa im. MNOŽIČENJE (množica posameznikov, vsak ima drobni prispevek, v korist skupnosti)


Creative commons (Ustvarjalna gmajna)[uredi]

  • Avtorska licenca, ki izhaja iz svobodne kulture
  • Namenjena lajšanju dostopa do intelektualnih proizvodov (najprej tekste ponuja, nato doda pogoje)
  • Licenca cc ima globalno veljavnost, dela dostopna le, če uporabnik navede avtorja


Copyright (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah)[uredi]

  • Ščiti izvirna avtorska dela (literarna, glasbena, dramska, filmska...) pred zlorabo, nepooblaščenim razmnoževanjem, distribucijo, nedovoljeno javno predelavo in objavo
  • Bralec lahko počne z avtorskim karkoli, če je le to početje zasebno
  • Problemi: preveliko poudarjanje tvorca (avtorstvo), slabše prileganje drugim medijem (zrasla iz tiskanih medijev), intelektualne proizvode obravnava kot lastnino in ne kot javno dobrino
  • Lastnik avtorskih pravic je avtor, dokler le teh ne proda ali odstopi. Če avtor poleg dela proda tudi avtorske pravice, o njegovem razmnoževanju ne odloča več
  • Dovoljena omejena uporaba avtorskih del brez avtorjevega dovoljenja s soglasjem, da avtorju z njo ni bila povzročena nobena škoda


Bralec in prosti dostop[uredi]

  • Zahteva po dostopnosti informacij z vseh področij
  • Pravilno ravnanje naj bi kultivirano v šoli in tako zagotavljali kvalitetno življenje ter materialno in kulturno blaginjo
  • Knjige prej redko dostopne, izjema je bilo sveto pismo, v 80-ih letih v ZDA tudi priročniki za šoferje zaradi prometne pismenosti in zmanjšanje nesreč
  • Internet je razširil prostor svobodnega pretoka informacij, dostopnost in neplačljivost, tuje korporacije ponudile informacije po vsem svetu brez pričakovanja povračila
  • Velika mednarodna spletišča ne diskriminirajo slovenščine, prej domače inštitucije
  • Strah pred zaračunavanjem storitev
  • Neutemeljena nezaupljivost do informacijske družbe (posegli prej po dostopni in brezplačni tuji informaciji, kot domači in plačljivi)
  • Najbolj informacijsko zaprta in zaščitena področja --> vera, vojska, trgovina, uradovanje, industrija --> pridobivanje teh informacij im. vohunstvo (špijonaža)
  • Industrijska družba in vojska (tekmovanje, zmage, porazi), informacijska družba (kooperativnost, višja oblika odnosov)
  • Besedna umetnost (internetne prakse vstopajo z zamudo in so plačljive), življenje od honorarja
  • Znanstvene in strokovne objave (praviloma kupljive, prestižni status objave v monografijah, konec honoriranja v 20. stoletju, konec komercialnega konteksta, prilagajanje brezplačni dostopnosti)
  • Prosta ali odprta dostopnost (OA open access) --> diseminacija znanstvenih informacij, ne dovoli spreminjanja vsebine in poseganja vanjo
  • Prosta vsebina --> informacije in besedila lahko poljubno spreminjamo
  • Odprti podatki (podatki nepodrejeni coopyrightu), odprti dostop (kako doseči dosegljivost znanstvenih publikacij, podatkov na spletu), prosta vsebina (svobodna dosegljivost virov), prosto znanje (širše kot odprti podatki, znanstvene, geografske, zgodovinske informacije...), odprta koda (programska oprema, ki omogoča njeno svobodno razmišljanje), odprta znanost (podatki, metode za transparentno raziskovanje)
  • Prosti dostop (brezplačna dosegljivost besedila, časovna in krajevno neomejena, brezpogojna spletna dostopnost), Odprt dostop (brezplačna dostopnost na spletu, avtor vse materialne pravice, licenca creative commons)--> Wikipedija ima pravi prosti dostop
  • Zlati prosti dostop (zagotovi založnik --> revijalni članki)
  • Zeleni prosti dostop (zagotovi avtor s samoarhiviranjem objav --> objave, predobjave)
  • Sivi dostop (spletna dosegljivost publikacij do katerih je težko priti --> diplome, doktorati, izvlečki, poročila)
  • Hibridni dostop (zastonj spletni dostop, plačljiva tiskana verzija publikacije)
  • Zakasnjeni prosti dostop (pridejo v dostop po objavi)
  • Platinasti prosti dostop (avtorji nimajo stroškov, pokril nekdo tretji --> država, inštitucija)
  • Pobudniki prostega dostopa so akademski učitelji, raziskovalci, univerzitetne knjižnice, znanstvena ministrstva --> ovirajo založniške hiše


Založbe[uredi]

  • Wikipedija včasih prostor nekorektnega obnašanja
  • Družba samostojnih kreativnih posameznikov --> plačevanje izobraževanja, informacij in znanja je ovira na poti k socialnemu idealu prihodnosti
  • Založne, knjigarne obravnavajo kot tržno blago, bralca pa kot potrošnika kulturnih dobrin
  • Biti informiran je ena izmed osnovnih človekovih pravic
  • Kolonializem znanja (forsiranje objav v knjižni obliki, oviranje prehoda objavljenih informacij na brezplačni splet)
  • Znanstvene revije in knjige potrebujejo le dobre urednike, založb pa ne (npr. Slavistična revija)
  • Založbe agresivno nastopajo proti knjižnicam (cenejše, večje število ljudi)
  • Pojav predatorskih založb (način znanstvenega objavljanja, ki ogroža ali celo ukinja monopol založniških korporacij)--> princip zlatega prostega dostopa


Repozitoriji[uredi]

  • Dokaz o vplivnosti znanstvenega objavljanja preko številk citiranosti (odmev pri ozki strokovni publiki, napredek na akademski lestvici), številke o branosti objave (število dostopov in klikov na objavi, vpliv v širši skupnosti)
  • Prosta dostopnost pomeni večjo branost, večji vpliv objav, bolj živahno izmenjavo spoznanj
  • Financiranje spletnih objav v okviru naročnine
  • Nujni člen in pogoj pozitivnih socialnih vizij
  • Slovenski akademski repozitoriji so združeni na spletišču Nacionalni portal odprte znanosti (arhiviranje diplom, magisterijev, doktoratov)
  • Mednarodni repozitoriji objavljajo v prostem dostopu, avtorji in založniki pa jih morajo plačati
  • Individualne spletne objave avtorji opremljajo z licenco creative commons (cc) --> priznanje avtorstva, nekateri tudi dodajo prepoved za komercialne namene
  • Slovenske literarnovedne revije --> Slavistična revija, Jezik in slovstvo, Primerjalna književnost
  • Avtorji za objave niso plačevali, ker so to zagotavljale države subvencije
  • SlovLit (1999 naprej) --> odprt značaj, skrb za strokovno komunikacijo v slovenski literarnovedni in jezikovni skupnosti --> Forum (modernizacija stroke, uresničevanje principa internacionalnosti in interdisciplinarnosti)


Varovanje zasebnosti[uredi]

  • Nezaupanje v globalna digitalizacijska podjetja (strah pred velikostjo, prihajajo iz Amerike --> premočna konkurenca lenobnejšim domačim podjetjem, strah pred digitalno tehnologijo vobčev, nezaupanje v dobronamernost takega početja)
  • Svarjenje pred Googlom, nevarnost kot jedrske elektrarne
  • Možnost zlorabe, lajšanje človekove eksistence (kvalitetna izobrazba, spolna enakost, enakomernejša porazdelitev bogastva na svetu, izbris revščine, lakote in smrtnosti med otroki, okoljska trajnost...)
  • Literatura v 19. stoletju zrasla iz liberalnih načel in idealov --> ozaveščen in ustvarjalen posameznik --> interes za skupno blaginjo vseh posameznikov in okolja
  • Najbolj nevarna je politična zloraba osebnih podatkov --> državni organi


Kredibilnost[uredi]

  • Danes manj ovir za objavljanje kot včasih
  • Urednikom ne moremo brezpogojno zaupati (usmerjajo jih nazorska, politična, nacionalna, spolna pripadnost in tendenca)
  • Prisiljeni samostojneje presojati o stopnji verodostojnosti objav
  • Avtorji smemo zaupati, če gre za uveljavljenega strokovnjaka, čigar stališča so v javnosti poznana in si ne more privoščiti zavajanja bralcev --> pisec, ki v stroki ni doma vsaj na profesionalen način se imenuje amater oz. diletant
  • Pozanimati za avtorja v njegovi bibliografiji


Aktivizem[uredi]

  • Slovenske humaniste vzgajali v humboldtovi veri (izvir akademskega dela je gola znanstvena radovednost, tešenje le nje pa je njen smoter --> prevelik luksuz, zgled po družboslovju za dosego plemenitih socialnih ciljev)
  • Objektivno znanstveno spoznanje človekovih zadev ni mogoče, zmoti ga interes raziskovalca in je zato manipulativno
  • Aktivizem pograbi posamezen fakt, ga posploši, izpusti vsa dejstva, ki ne ustrezajo njegovi intenci, kompleksno problematiko reproducira na preproste delce in apelira na čustva, ne mara statističnih podatkov
  • Kritična refleksija je odmik od predmetnega opazovanja, odprta za stališča in interese drugega, nujna za delo
  • Kritično mišljenje je biti kritičen, kar pomeni isto kot biti nezaupljiv, pesimistično mišljenje, ki dvomi v človekovo naturno zmožnost in pripravljenost za popravljanje sveta na boljše
  • Optimistično zaupanje v socialna omrežja --> idealizem in utopizem, uspehi na politični sceni imenujemo kliktivizem
  • Socialna omrežja vidimo kot razbremenitev kapitalističnih odnosov


Avtorstvo[uredi]

  • Inštitucionalna vezanost avtorja --> podeljuje legitimiteto objavam --> zavira objave prelomnih odkritij in novitet
  • Samozaložbe
  • Starost dokumenta --> starejši naj bi bili bolj uležani, z zanesljivimi informacijami, naj bi prestali kritične presoje
  • Izločitev nepreverjenih objav ni težka --> preveriti mesto objave --> relevantne znanstvene knjige in revije
  • Znanstveno verodostojne informacije bi morale biti znanstveno preverjene
  • Wikiji razpirajo akademski prostor v smer javnega preverjanja, brez prikrivanja informacij, javno dostopno
  • Primer: Prešeren (Kranjski pesnik)


Strokovno recenziranje[uredi]

  • Je utečen postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od nekridibilnih
  • Recenzenti so strokovnjaki, ki jim je znanstvena srenja priznala kompetenco za področje recenziranja in ki v skupnosti uživajo ugled (uredniki časopisov, zbornikov in knjig)
  • Porast števila znanstvenih objav, vstopanje novih piscev, globalna dostopnost
  • Formaliziran recenzijski postopek je prvi pogoj za pridobitev statusa znanstvene objave
  • Strokovna ekspertiza, ocena = strokovna presoja
  • Recenziranje naj bi preprečevalo objavljanje nepreverjenih in nedomišljenih razprav, ne upoštevajo strokovnih standardov
  • Javno recenziranje = javna strokovna presoja
  • Slepa recenzija in dvojna slepa recenzija
  • Revije so dolžne svojo recenzijsko politiko in postopek objaviti na spletnih straneh (metode, spoznanja, pomembnost teme, slogovna, tehnična in jezikovna neoporečnost izdelka)
  • Recenzijski postopek --> sprejem članka/ zavrnitev članka/ pogojni sprejem --> sporočijo pripombe in dopolnila ter prosijo za njihovo upoštevanje, odločitev za primernost objave (primeren, počakati/neprimeren, pogojno primeren)


Pravopis[uredi]

  • Prepoznavanje razlike med vezajem, pomišljajem in dolgim pomišljajem
  • Narekovaji
  • Dvopičje (levo stičen, odveč pri naštevalnem nizu itd., itn...)
  • Tripičje (nestičen, pred njim ni vejice)
  • Manj klicajev in vprašajev v strokovnem besedilu
  • Podpičje
  • Pika
  • Velike začetnice


Digitalna pismenost[uredi]

  • Formate besedil prepoznamo po končnicah v naslovih dokumentov
  • txt (golo besedilo, pošiljanje pošte na forum)
  • doc, docx, rtf, odt (obogateno besedilo, enostavna in kratka besedila)
  • htm, html (spletno besedilo)
  • pdf (natisljivo besedilo, za tiste, ki se bojijo spreminjanje besedila in njegove zlorabe)


Navajanje[uredi]

Citiranje

  • S citiranjem tvorec besedila oblikuje krog zaupnikov, sestavlja on sam, ugledne osebnosti (nanje sklicuje), bralec in poslušalec --> izkazovanje načitanosti, poznavalstva, intelektualno superiornost
  • Če besedilo ne prinaša novega znanja ne spada v znanost
  • 80. leta 20. stoletja avtorska dela prehajala v javno last
  • Avtorji, ki si ves čas pomagajo s tujimi citati --> postanejo nekridibilni, bralci dvomijo v mentalno samostojnost


Prepisovanje

  • Plagiranje/prepisovanje/plonkanje --> tuje znanje uporablja kot lastno, brez navedbe kraja prepisa oziroma povzemanja
  • Ignoranca je najhujša hiba domačega strokovnega angažmaja


Citatna industrija[uredi]

Citatni indeksi[uredi]

  • Je bibliografska podatkovna zbirka, ki iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave, da dobijo pregled nam medsebojno povezanostjo razpravljanja in ločijo pomembnejše objave od manj pomembnih
  • Znanstveni indeksi: SCI, SSCI, AHCI
  • V Sloveniji se upoštevajo: Scopus, Web of Science
  • Na spletu je brezplačen: Google učenjak, zajema večino virov, registrira tudi znanstveno relevantna spletna mesta, dokumentira dejanski vpliv publikacij v javnosti, rangira objave z upoštevanjem več kriterijev
  • Pomisleki zaradi komercialnih statusov inštitucij, ki meritve izvajajo
  • Prizadevanje za izboljšavo drugače se bodo vrnili neobjektivni kriteriji osebnih preferenc, manipulacije s podatki
  • Kriteriji za indeksiranje: recenzijski postopki, mednarodno uredništvo, mednarodno naročništvo, spletna dostopnost
  • Računanje faktorja vpliva na posamezno revijo
  • Slavistična revija je zaradi necitiranosti izpadla s seznama domačih revij, izgubila strokovni ugled


Faktor vpliva (IF)[uredi]

  • Številka, ki kaže stopnjo uglednosti, vplivnosti posamezne revije
  • Povprečje citiranosti na članek
  • Višji kot je rezultat, večji je vpliv revije
  • Scopusova podatkovna baza ponuja dve vrsti časopisne metrike, SJR in SNIP. Prva dela primerjavo med sorodnimi revijami, druga pa meri vpliv v kontekstu celotnega števila citatov na določenem področju
  • Meritve so kulturno pristranske, večinoma angleško govorno območje
  • Ponekod je faktor vplivnosti enak merilu kvalitete člankov v reviji (ni prav)
  • Moralna spornost: napihovanje IF s pregledovanjem člankov, ki so citirani pogosteje od povprečja (odvzamejo izvleček, seznam literature in povečajo letno citiranost), uredniško pogojevanje objave z zahtevo, da avtor citira predhodne članke v reviji
  • Zavzemanje za prosto dostopnost objav na spletu pod licenco cc, sprostitev dolžine člankov, upoštevanje citiranja primarnih virov
  • Zunaj znanstvene sfere je vplivnost informacije odvisna od branosti


Slovenske znanstvene revije[uredi]

  • Najkvalitetnejše (tiste, v katerih objavljajo slovenski literarni zgodovinarji)
  • Primerjalna književnost, Slavistična revija, Razprave SAZU, Knjižnica
  • Relevantne tudi: Otrok in knjiga, Sodobnost, Dialogi


Citatni slogi[uredi]

  • Glavni citatni slogi: APA, MLA, AMA, Wikipedijski, Čikaški
  • Največja težava: inertnost (tendenca, da vztrajajo pri sprejetih pravilih, četudi so se ta spremenila)


Tehnika citiranja[uredi]

  • Citat je sestavljen iz dveh delov: navedeno besedilo samo in navedba vira citata
  • Dobesedni navedek ločimo od preostalega besedila z narekovanji, postavimo v samostojen in grafično drugačen odtavek
  • Vir citata v celoti naveden v oklepaju


Opombe[uredi]

  • Če so enciklopedijski članki strokovno pisanje, opomb ne potrebujejo, dovolj le navajanje na dnu gesla
  • V opombah navedena le dela iz katerih so bile povzete konkretne izjave


Kratki sklici[uredi]

  • Včasih odstopamo od pravopisa
  • Zapisujemo v oklepajih na koncu besedila


Označevanje navedkov[uredi]

  • Narekovaji, odstavek in izpuščanje iz navedkov ter vlaganje lastnega besedila
  • Navedka ne začenjamo in ne končujemo s tremi pikami
  • Začnemo z veliko začetnico v oglatem oklepaju, končamo s končnim ločilom zunaj navedka
  • Ne potrebuje narekovajev, če je odstavčno ločen z umikom in v drobnejšem tisku


Od kod citiramo[uredi]

  • Citiramo iz knjige, poglavja v knjigi, razprave v zborniku, članka v reviji, gesla v enciklopediji, spletne strani, bloga, arhiva, TV-oddaje
  • Sklicujemo se na del besedila, sliko, tabelo, zvočni posnetek, rokopis
  • Omogoča preverjanje prepisanih informacij


Viri in literatura[uredi]

  • Delitev je smiselna pri dolgih seznamih
  • Viri = gradivo, ki je predmet raziskave
  • Literatura = teoretični, metodološki pripomoček za raziskavo
  • Primarni in sekundarni viri


Zaslon in papir[uredi]

  • Zahteva po takojšnji, lahki in brezplačni dostopnosti objav, možnosti komentiranja in popravljanja
  • Nova pisarija spodbuja pisanje, ki bo prebirano na zaslonu
  • Specifične prednosti zaslona: 1) neposredne povezave na avtorje, fakte, objave, na katere se sklicujemo, 2) povezava na polno besedilo, iz katerega smo citirali, 3) ni potrebno nerodno postavljanje priimka pred ime, 4) ni potrebno slediti abecednemu zaporedju avtorjev
  • Navajanje celotnih URL- jev ne pride v poštev


Zgledi[uredi]

  • Cobiss ponuja tri oblike zapisov bibliografskih enot (polni, ISBD- najkrajši zapis in brez težav za povzemanje, COMARC)
  • Vsi so preobširni in preveč natančni, ločila niso po Slovenskem pravopisu


Knjiga[uredi]

  • Če navajamo knjigo na zaslonu:


Tone Svetina. Volčiči. Ljubljana: Borec, 1980. COBISS
Josip Kostanjevec. Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). COBISS Wikivir. Internet Archive.

  • Če navajamo knjigo na papirju:


Tone Svetina. Volčiči. Ljubljana: Borec, 1980.
Josip Kostanjevec. Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). Tudi na spletu.


Članek v zborniku[uredi]

  • Če navajamo članek v zborniku, napišemo:


Silvija Borovnik. Sodobne slovenske romanopiske: Sodobni slovenski ženski roman? Slovenski roman. Ur. Gregor Kocijan in Miran Hladnik. Ljubljana: FF, 2003 (Obdobja, 21). 99–108.

  • Če navajamo predavanje v videu, napišemo:


Miran Hladnik. Iz kakšnega testa so slovenski junaki. Telo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: Zbornik predavanj. 45. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: FF, 2009. 61–72. COBISS Videolectures.net.


Poglavje[uredi]

  • Navajanje poglavja enega od avtorjev je enako navajanju člankov v zborniku.


Razprava v reviji[uredi]


Članek v časniku[uredi]

  • Letnika in številke ne zapisujemo, pomembna sta le datum in stran

  • Igor Bratož. V usodno moč besede ne verjamem, temveč verujem: Poletni dopisovalski pogovor s Sonjo Porle, zaljubljenko v Afriko. Delo: Književni listi 20. 8. 1998. 13. COBISS


Članek na dLibu[uredi]

  • Na spletišču dLib obstajata dve vrsti zapisov: prvi na posamično avtorsko objavo in drugi na celo številko v časopisu.
  • Prvi imajo urejene metapodatke, drugi pa jih nimajo in moramo tako avtorska besedila v številki najti sami.
  • Tako navajamo članek na dLibu na zaslon:


Ivan Pregelj. Mahnič – slovenski listkar. Dom in svet 34/1–2 (1921). 28–30. COBISS dLib
Ivan Pregelj. Mahnič – slovenski listkar. Dom in svet 34/1–2 (1921). 28–30. COBISS
Ivan Pregelj. Mahnič – slovenski listkar. Dom in svet 34/1–2 (1921). 28–30. COBISS
Ivan Pregelj. Mahnič in slovensko slovstvo. Čas 15/3–4 (1921). 167–92. dLib
Ivan Pregelj. Mahnič in slovensko slovstvo. Čas 15/3–4 (1921). 167–92.
Jože Horvat. Pavle Zidar, Izlet v mrak. Sodobnost 18/5 (1970). 555–57. dLib

  • Tako navajamo članek na dLibu na papir:


Ivan Pregelj. Mahnič in slovensko slovstvo. Čas 15/3–4 (1921). 167–92. Tudi na spletu.


Enciklopedijsko geslo[uredi]

  • Viri brez urejenih metapodatkov
  • Avtorstva z Wikipedije ne navajamo, saj le te članke tudi drugi avtorji ves čas spreminjajo
  • Datum pri citiranju znotraj Wikijev ni potreben


Forum[uredi]

  • Ko spletišče navajamo v tisku, navedku na koncu dodamo še splet.
  • Na primer:


Katja 10. Re: Kresnik 2013. Knjižni molji. Med.Over.Net 10. dec. 2012.
Marko Juvan. Zgrešena teza o »prešernovski strukturi«. SlovLit 10. jan. 2013.


Spletni tečaj[uredi]

  • Primer navajanja:


J. Simon Rofe in Yenn Lee. Understanding Research Methods [Spletni tečaj Univerze v Londonu]. Coursera. Ogled 2. jun. 2014.


Blog[uredi]

  • Zahtevni za citiranje, včasih manjka ime avtorja
  • Datum ogleda ni potreben
  • Primer navajanja:


Marko Crnkovič. 25. pismo, Marko Manci: Svečenica spovedniškega sentimentalizma. Za narodov blogor 21. feb. 2006. Siol Blogos.


Članek na spletišču[uredi]

  • Taki članki so redkost, saj objave slej ko prej dobijo svojo natisnjeno verzijo.
  • Pri osebnem spletišču je navajanje imen obvezno
  • Če prispevek nima naslova, v oglatem oklepaju pojasnimo, za kaj gre (citiranje dela besedila) in dodamo na spletu.


Zapis v podatkovni zbirki[uredi]

  • Imena urednikov se mora postaviti za naslov zbirke.
  • Primer:


Metod Turnšek. Stoji na rebri grad. Zgodovinski roman: Podatkovna zbirka. Ur. Miran Hladnik in Primož Jakopin. 1999. Dostop 13. jan. 2012.


Diplomska naloga[uredi]

  • Primer navajanja diplomske naloge:


Izid iskanja po zbirki 2031 diplomskih nalog iz slovenske književnosti na FF, 1950–2008: ivan potrč (19). Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.


Prosojnice, video predavanja, animacija[uredi]

  • Navedemo tudi podatek o lokaciji prosojnic in oznako ppt, pptx, prosojnice ipd.
  • Primer navajanja:


Miran Hladnik. Oviralci prostega dostopa. 4. srečanje konzorcijskih članov CTK, TR3, Ljubljana 3. apr. 2014. Wikiverza. pptx


Zemljevid[uredi]

  • Sklic se praviloma napiše neposredno pod zemljevid, pri čimer se avtorja praviloma izpušča.
  • Primer navajanja:


Sloj – Literarni spomeniki. Geopedia.si Portal. Ogled 5. feb. 2014.
Literarni spomeniki. Geopedia.si. Ogled 5. feb. 2014.


Fotografija[uredi]

  • Običajno vire navajamo neposredno pod fotografijami (Slika1, Slika2)
  • Virov grafikonov in tabel ne navajamo v seznam literature, ampak neposredno pod njimi, navedemo avtorja fotografiranih stvaritev
  • Fotografije priznanih avtorjev, doslednih, korektno opremimo z imeni, kadar pa se fotograf podpiše le z vzdevkom, ime izpustimo
  • Primer navajanja:


Slika 4: Srne pa jelen. Fotoalbum 171. Foto Miran Hladnik 9. jun. 2012.
Slika 4: Miran Hladnik. Srne pa jelen. Fotoalbum 171. 9. jun. 2012.


Risba[uredi]

  • Primer navajanja:


Slika 13: Jeff Dahl. Anubis. Wikimedia Commons 2006, zadnja sprememba 26. apr. 2014.


Glasbeno delo[uredi]

  • Naslove glasbene klasike slovenimo
  • Primer navajanja:


Frédérik Chopin. Nokturno št. 2 v Es-duru, opus št. 9. Musopen.

Radijska, televizijska oddaja in film[uredi]

  • Težava je, da se podatki o tvorcih pojavijo prehitro, da bi jih zapisal ali pa manjkajo
  • Avtor radijske ali televizijske oddaje je ali urednik ali novinar.
  • Primer navajanja:


Milica Prešeren. Moč prepričljivega govora. Turbulenca. RTV SLO 3. sep. 2014. MMC.
Ferdo Delak. Triglavske strmine. Scenarij Janez Jalen. Sava film 1932.


Napake pri citiranju[uredi]

  • Nepoznavanje temeljinih referenc
  • Poznavanje referenc zgolj v enem jeziku
  • Vljudnostno vključevanje strokovnih kolegov, mentorjev med reference, čeprav niso dovolj relevantni
  • Nenavajanje konkurenčnih avtorjev, ki jih ne maramo
  • Samocitiranje
  • Citiranje zaradi citiranja
  • Navajanje dolgih http-jev
  • Navajanje http-jev brez avtorjev in naslovov
  • Navajanje zgolj leksikona, brez naslovov


Navajanje na Wikipediji[uredi]

Razlogi za sklicevanje:

  • Da se med viri ne navajajo drugi članki iz Wikipedije
  • Poudarjena je prepoved lastnega raziskovanja oziroma sklicevanja nanj
  • Wikipedija nima svojega stila, sprejema vse standarde, citiranje znotraj istega članka je poenoteno


Žanri[uredi]

  • Možnosti za oblikovanje pisnih sporočil in pisno komunikacijo je na spletu veliko
  • Stroka pomeni 1) disciplina => poimenuje znanstvena področja 2) kar se uporablja v vrednostno razlikovalnem smislu (strokovno je tisto, kar ne dosega visokih kriterijev znanstvenega)
  • Znanstveni članek => prva objava raziskovalnih rezultatov v znanstveni reviji, sintetično in kritično poročanje, nadgrajevanje s svojimi stališči
  • Strokovni članek => že objavljena spoznanja z mislijo na uporabnost in promocijo, objavljeni v strokovni ali znanstveni reviji
  • Poljudni članek => popularizacija, družbeno osmišljanje raziskovalnih spoznanj, objavljeni v časnikih in nespecializiranih revijah za najširšo publiko
  • Monografske publikacije => oz. knjige, ločijo se na znanstvene, strokovne, univerzitetne učbenike, šolske učbenike, učno gradivo, priročnike, magisterije in disertacije ali diplome po cobissu
  • Za plezanje po akademski lestvici štejejo le objave z nalepko znanstveno, najpogostejši kazalec je mesto objave
  • Članki na Wikipediji nimajo enakega statusa, razlikujejo se po dolžini, zahteva po encikopedičnosti pomeni zahteva po konciznem, jedrnatem izražanju
  • Status strokovnega članka imajo: podatkovne zbirke, poročila o dogodku, povzetki, članki, kritike, eseji, učbeniki, priročniki, razprave ipd.


Šolsko pisanje[uredi]

  • Žanri šolskega pisanja so referat, esej in diplomska naloga (magisterij, doktorat)
  • Manj kot je pisec izkušen, bolj bo očiten šolski značaj njegovega pisanja
  • Mentorji s predantnim naštevanjem formalnih zahtev v očeh ozaveščenega spletnega pisca izgubljajo svoj ugled in verodostojnost


Popravljanje[uredi]

  • Popravljanje = lektoriranje + korigiranje
  • Lektura je popravljanje besedila drugega pisca, da bi bilo sporočilo optimalno (odprava zatipkanih, pravopisnih napak, slogovnih pomanjkljivosti) in ne bi oviralo sporočilo ali povzročilo komunikacijski nesporazum. Danes je to bolj dejavnost urednika, ki besedilo le oblikovno pripravi na objavo (tehnični popravki)
  • Očitki, da s popravki pačijo slog, ga nivelizirajo, ukalupljajo
  • Korektura/korigiranje je odpravljanje napak, ki jih je v besedilu povzročil nekdo drug, ponavadi stavec ali strojno branje, besedila pripravljena na objavo
  • Danes lektoriramo v urejevalniku s funkcijo sledi spremembam
  • Uredništvo/urednikovanje je vrsta kompleksnejših opravkov z besedili, ki so jih napisali drugi


Komunikacija v stroki[uredi]

E- pošta

  • Ena najpogostejših rab računalnika, interneta, telefonov
  • Najprej namenjena le znanstveni komunikaciji, v 80-ih letih pa uporabna za globalno dopisovanje
  • Neodzivanje na pošto je nedopustno, nevljudno je, če se na prejeti odgovor ne zahvalimo
  • Potrditev prejema pošte, priporočljivo je na pošto odgovarjati takoj in uporaba standardne slovenščine
  • Odstranitev vlečke citiranih predhodnih pisem, preverjanje naslovnikom in izogibaneje obsežnim priponkam
  • Datoteke v splošno znanih in razširjenih formatih
  • Hranjenje poštnih sporočil je nerodni in nezanesljivo
  • Za (naslovnikov poštni načrt), Kp (komur pošljemo le v vednost), Skp (obveščanje brez videnja seznama drugih prejemnikov)
  • Nagovori (za njim je vejica ali klicaj)
  • Zaključek (S spoštovanjem, Lepo vas pozdravljam, Pozdrav)
  • Kraj in datum nista potrebna
  • Podpis (tikanje le ime, vikanje pa ime in priimek)
  • Kratko naslavljanje dokumentov, pomenljivo, enolično in razpored po abecedi, brez presledkov in strešic ali velikih črk, zaporedno šrevilčenje variant


Socialna omrežja

  • Ključne besede: skupnost, kooperativnost/kolaboracija, množičenje
  • Negativna konotacija: eksploatacija, komercializacija, nadzor, izguba zasebnosti
  • Facebook (zasebna komunikacija, vzdrževanje skupnosti), YT (izmenjava vsebin), Blogspot (pisanje dnevnikov), Wikiji (prispevanje k skupnemu znanju)
  • Dunbarjevo število (maksimalno število stabilnih socialnih odnosov, ki jih lahko vzdržuje posameznik)
  • Nevarnosti sta mitiziranje (konstruiranje razlag, ki oblikujejo všečno podobo skupnosti, ji godijo) in sum za prikrivanje podatkov
  • Tvit je sporočilo v socilanem omrežju Twitter, oblika bloganja in omejena na 140 znakov, vsebinsko je na prvem mestu zabava in nato politika in strokovnost, promocija in diseminacija strokovnih objav, je nekakšna obvezna promocijska spremljava pomembnih strokovnih dogodkov in objav
  • Daljša strokovna sporočila najdemo na družabnem omrežju Linkedln


Zagovor

  • Zagovori akademskih spisov (referatov, seminarskih nalog, diplom, magisterijev, doktoratov)
  • Zagovor je oblika strokovnega pogovarjanja, ki obsega predviden protokol
  • Zagovor ima praviloma generalko, trajanje zagovora za doktorsko disertacijo je dve uri, za nižje stopnje pa manj


Literarna kritika[uredi]

  • Literarna kritika => predmet je literarno delo (pesniška zbirka, roman), ima status publicističnih besedil, je v ustreznih rubrikah dnevnega tiska in literarne ter kulturne revije)
  • Strokovna kritika => predmet je strokovno oz. znanstveno delo (literarnozgodovinska monografija), ima status strokovnih besedil, lahko je tudi v kategoriji znanstvenih besedil, najedmo jih v strokovnih revijah in v manjšem obsegu tudi v dnevnem tisku


Enciklopedični članek[uredi]

  • Zahteva za večjo jedrnatost/konciznost
  • Odpovedovanje anekdotičnosti, izpuščanje prepodrobnih informacij, črtanje ponavljanj, fraz z nizko informacijsko vrednostjo, retorične figure
  • Zahteve za Wikipedijo: 1) soglasnost, sodelovanje, strpnost, upoštevanje drugih piscev 2) vrednostna nevtralnost


Bibliografski članek

  • Zgodnejši cilj spletnih enciklopedij je bil popis osebnosti, ki so bile že vključene v tiskane leksikone in enciklopedije
  • Kriterija za nove slovenske literarne zgodovinarje pri Wikipediji: 1) avtorstvo strokovne/znanstvene monografije 2) znanstvena kompetenca (jamči doktorski naziv)
  • Najprej osebe, ki se pogosto pojavljajo v drugih geslih, uvrstitev na različne sezname (verzolog, didaktik)


Članek v knjigi

  • Prej bodo prišla na vrsto dela poznanih avtorjev, ki so napisali že več knjig
  • Geslo: naslov knjige, brez podnaslova, daljše naslove krajšamo, zasedene naslove pospremimo z imenom avtorja/letnico v oklepaju
  • Glava gesla: naslov, avtor, letnica, žanr
  • Infopolje: avtor, naslov, podnaslov, kraj izdaje, založba, leto, zbirka, obseg, ponatisi, prevodi, predelave, ilustracije
  • Kratek povzetek (do 500 besed) --> akterji z imeni, kraj in čas dogajanja, namen, izid zgodbe
  • Fotografija naslovnice
  • Uvrstitev v žanr, tema, ključne besede
  • Poglavje o odmevu (literarne kritike, diplomska dela, razprave, literarnozgodovinske oznake)


Učbenik[uredi]

  • Značilnosti učbeniškega pisanja: dialoškost, povzemanje in ponavljanje, poenostavljanje, privlačna tipografija, skupno avtorstvo, povezovanje učbenikov v serije
  • Didaktična ustreznost redukcije gradiva, izbor relevantnih tekstov
  • Nevarnost zapeljave manipulativnemu potencialu
  • Zasluštvo na račun maturantov
  • Očitki na račun učbenika:

1. izvor v pripravah na predavanja 2. učbenik = zmanjšana in poenostavljena oblika znanstvene monografije 3. zapomnljivost informacije postane pomembnejša od ustreznosti 4. prizadevanje za katalogizacijo 5. stremenje k enostavnosti (stereotipni, prežvečeni, preseženi koncepti in opredelitve) 6. prevelik delež nereflektiranih šolskih fraz

  • Študentom ni smiselno lajšati poti do informacij, temveč jih otežiti (samostojna angažiranost)


Strokovni blog[uredi]

  • Blog je spletnik -> oblikovanje osebnega spletnega profila
  • Področni blog, osebni blog, blog na določeno temo
  • Politična diskusija, publicisti
  • Znanstveno publiciranje (čas za objavljanje, dolgotrajni recenzijski postopki)
  • Anonimnost objav, avtorjev narcizem, obsedenost z medijem, slog, širša publika
  • Izmenjava neobjavljenih znanstvenih spoznavanj, dialog med znanstveniki
  • Tiskane knjige -> najprej filtriraj nato objavi
  • Blogi -> najprej objavi nato filtriraj
  • Večja povezanost, večja živost znanstvene skupnosti


Spletni forum[uredi]

  • Na strokovno, znanstveno tematiko so pomembno orodje za konstituiranje in vzdrževanje strokovne/znanstvene skupnosti
  • Strokovna sporočila, vprašanja, odgovore, nasvete, komentarje, ugovore, vabila, polemike, oglase
  • Komunikacijo je mogoče regulirati:

1. predhodna objava

2. registracija sodelujočih v debati

3. neomejen dostop

  • SlovLit (1999)-> sprva namenjen temam študija, raziskav, kasneje pa tudi publikacijam, razpisom, vabilom na dogodke, kritike, diskusije, polemike itd.

Slog[uredi]

  • Prej izraz besedilo pomenil besedilo natisnjeno na papir, danes to povezujemo z zasloni
  • Stran besedila na papirju je pokončna, na zaslonu pa ležeča


Sestavni deli[uredi]

  • Kompozicijski elementi strokovnih besedil:

1. avtorjevo ime

2. naslov

3. izvleček

4. ključne besede

5. povezave

6. kazalo

7. telo besedila (uvod, teorija/metoda, gradivo, analiza, sklep)

8. literatura

9. priloge (slike, tabele, grafikoni, opombe)

  • Literarnovedne razprave besedila se začnejo s pregledovanjem in povzemanjem že napisanega na izbirno temo (nove paradigme, teorije, metode, zgledovanje po raziskovalnih postopkih v mednarodnem prostoru)


Naslov

  • Najbolj radikalni povzetek teksta, poskus krčenja celotne vsebine na nekaj besed
  • Strokovno pisanje si ne sme privoščiti poljubnih naslovov, ne sme povedati pol tistega, kar je namen besedila
  • Navodila:

1. natančno in jedrnato izražanje teme (<10 besed)

2. pravopisna brezhibnost

3. brez krajšav

4. ni v obliki stavka ali vprašanja

5. stvarni naslov pred metaforičnim ali citatnim

6. brez narekovajev za poseben pomen

7. brez velikih tiskanih črk

8. podnaslov ločen od naslova z dvopičjem, začne z veliko začetico

9. podnaslov ne ponavlja izrazov iz naslova


Izvleček

  • Izvleček/sinopsis/ abstrakt je krajša oblika povzetka -> presodiš, če te besedilo zanima ali ne
  • Sestavine:

1. predmet raziskave

2. metode

3. rezultati

4. sklep oz. implikacije

  • Največ 10 vrstic (100-500 besed)
  • Manjše črke, takoj za naslovom, lahko ležeče s pomikom v desno
  • Vodilo pri pisanju razprave
  • Odsvetovana je praksa deskriptivnih izvlečkov (naštevanje)


Ključne besede

  • Pazi na frekventnost izrazov in na terminološko težo (utrjeni têrmin, redko neologizem)
  • Googlanje, utrjenost v enciklopedijah, leksikonih
  • Jedrnatost, kračina


Kazalo vsebine

  • Samodejno v wikijih po obsegu štirih poglavij
  • Kazalo naj bo sestavljeni iz poglavij, ki si sledijo v logičnem zaporedju


Povezave

  • Ključni element razločevanja med besedilom na papirju in besedilom na zaslonu (tekst, hipertekst)
  • V wikijih povezave označujejo oglati oklepaji -> dvojni je samostojen članek na wikijih, enojni pa spletne lokacije zunaj wikijev
  • Povezave v oblikah sklicevanja

Slovarček neznanih besed[uredi]

  • Paradigma = vzorec, primer
  • Bibliofil = posameznik, ki ima rad knjige
  • Inertnost = lenobnost, nedelavnost
  • Diseminacija = razširjanje
  • Vobče = sploh, nasploh
  • Diletant = amater
  • Fakt = dejstvo