Uporabnik:Klarasirovnik97

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

O Novi pisariji[uredi]

Rastoča knjiga Nova pisarija se, kot namiguje že v naslovu prvotno ukvarja z besedilom na zaslonu, v nekaterih delih pa tudi z obliko. Njen pogled je usmerjen v nove medije, ki se spreminjajo, rastejo. Je proces in ne zaključena celota, zato o njenem izidu ni mogoče govoriti. Uvodni del Nove pisarije v bralcu prebuja tudi vprašanje oblik pismenosti, ki so danes številčnejše, kot pred stoletji. Govorimo lahko o novem pragu pismenosti, ki bi ga lahko enačili z internetnim publiciranjem ali elektronsko pismenostjo. Slednjega ne gre zanemariti, saj je sposobnost sprejemanje, razumevanja, tvorjenja in posredovanja informacij na internetu za sodobnega človeka gotovo ključnega pomena.

Biti pismen v osnovnem pomenu izkazuje suvereno poznavanje in obvladovanje znakovnega sistema za pisno komunikacijo. Včasih smo pismenost enačili s statusom privilegirane manjšine, z uvedbo obveznega šolstva pa je pismenost postala osnova vsakemu delujočemu in v družbi se udejstvujočemu posamezniku.

Tudi izrazu pismenost danes pripisujemo spremenjen in novodobno izoblikovan pomen. Ker se je komunikacija človeka z leti močno spremenila, slednja pa je neposredno povezana s pismenostjo, danes pod navedenim izrazom ne razumemo le poslušanja, branja in gledanja, temveč tudi aktivno udeležbo v procesih neposredno povezanih z elektroniko, kar danes razumemo pod besedno zvezo elektronska pismenost.

Novodobna elektronska pismenost je nujni sestavni del splošne pismenosti in bolj kot tradicionalna pismenost širi polje demokratičnega (dokaz je že dejstvo, da je med pisci blogov prvič v zgodovini pisanja delež žensk enak deležu moških).

Informacijska družba je ime za socialno paradigmo današnjega časa in nadomešča starejšo industrijsko družbo. V informacijski družbi informacije na internetu pogosto nadomeščajo informacije v knjigah, vendar je vprašanje ali bo prvo v celoti zamenjalo drugo brez pomena. Tudi izum avtomobila ni izničil pomena kolesa, kljub temu pa se številni še vedno izogibajo adaptaciji vseh razsežnosti in mobilnosti, ki jih ponuja nova oblika informacij.

Wikiji (wikipedija in sestrska spletišča) so pojavnosti informacijske družbe, spletna računalniška tehnologija druge generacije. So zelo lahko dostopni, ne mislijo na ekonomski profit, so produkt večih avtorjev in se ne naslanjajo na samostojnega avtorja in zasebnost ter last, ki jo samostojno avtorstvo vleče za seboj. Mednje uvrščamo: Wikipedijo, Wikivir, Wikiknjige, Wikiverzo, Zbirko, Wikislovar in nabor drugih špecialnih pletišč. Veliko skupnega imajo z blogi in drugimi programi, ki jih uporabljajo socialna omrežja, saj omogočajo uporabnikovo udeležbo pri tvorjenju (in morda tudi distribuciji) informacij.

Glede na stopnjo kvalitete člankov na wikipediji in sorodnih spletiščih lahko precenimo tudi, kako gibek in lahkoten je jezik. Naša entiteta se ustvarja, ohranja in krepi skozi internetno udejstvovanje. Morda se na prvi pogled zdi, da takšno delovanje ni potrebno, saj bi se z zmanjšanjem razlik med jeziki ali celo z brisanjem meja med njimi lažje razumeli. To ne drži, saj vsak jezik ponuja svojevrsten pogled na svet s tem pa tudi večjo možnost za preživetje.

Etično sprejemljivo je pisanje, ki izvira iz zanimanje za temo, ne pa iz želje po samopromociji avtorja. Pisanje ne sme biti rezultat avtorjevega napuha po uveljavitvi, saj tako pisanje ni etično, prav tako pa je naravnost odvratno, če avtor pričakuje ali celo zameri, če se kolega v svojem delu ne sklicuje nanj. Pri pisanju more avtor upoštevati bralca in se ne delati, kot da ga bralčevo razumevanje ne zanima - upoštevati more namembnika.

Jezik znanstvenih objav se razlikuje glede na to, komu je besedilo namenjeno. Če pišemo za globalno javnost je besedilo običajno v angleščini, če pišemo za domačo publiko pa v slovenščini. To ne pomeni, da slovenščine ni potrebno širiti in odpirati navzven. To je dobrodošlo, vendar v zdravi meri. Če pa želimo, da naše publikacije postanejo mednarodno pomembne, potem si moramo prizadevati za mednarodno izmenjavo informaciji na svojem strokovnem področju - naprimer z vključitvijo gesel na wikipedijo, povabimo tuje strokovnjake na naše simpozije, se udeležimo tujih konferenc...

Tema, ki jo izbere posameznik mu naj bo blizu. To pomeni, da do nje goji pozitiven čustven odnos. Vendar to ni vedno možno (zato naklonjenost temi ni nujni predpogoj dobrega raziskovalnega dela), zato je naklonjenost temi pogosto šele posledica ukvarjanju in raziskovanju določene teme.

Soavtorstvo na wikijih pomeni sodelovanje zaradi želje po dosegu skupnega cilja. Tuji posegi ne predstavljajo kritike, ampak sodelovanje in pomoč. Pisec, ki je sposoben sprejeti kritiko in sodelovati pri ustvarjanju vsebine je uspel preseči pisanje, ki teži k odličnosti in samopotrditvi in začel pisati v želji po dobrobiti skupnosti.

O Slavistični reviji[uredi]

Že bel napis Slavistična revija na sredi rdeče podlage naslovnice bralca s svojim kontrastom nemudoma pritegne. Prav tako nas (še preden odpremo revijo, ki prej spominja na knjigo, kot na revijo v pomenu, ki nam je znana) seznani z angleškim prevodom časopisa za jezikoslovje in literarne vede, ki se nahaja pod slovensko različico na naslovni strani. To pa ni edini prevod, ki ga revija zajema - vsak razdelek revije namreč vsebuje tudi povzetek v angleškem jeziku, kar daje občutek večplastnosti, pluralnosti, zanimivosti in želje po predaji znanja čim širšemu krogu bralcev/ljubiteljev jezikoslovja.

V prvi številki Slavistične revije iz leta 2002 sem se podrobneje posvetila članku avtorice Mateje Pezdirc Bartol z naslovom Recepcija treh kratkih zgodb med bralci z različnih ravni šolanja. Članek temelji na raziskavi, ki kaže, da imajo bralci, ki nimajo interesa za ukvarjanje z literarnimi besedili ali pa je njihov interes majhen tudi slabši odnos do branja in obratno za tiste bralce, ki čutijo motivacijo in interes za ukvarjanje z literarnimi besedili.

O prispevku v Slavistični reviji[uredi]

V prvi številki Slavistične revije letošnjega leta sem v spletnem arhivu prebrala razpravo avtorja Igorja Žunkoviča z naslovom Reprezentacija spola pri prejemnikih nagrade kresnik. Zanimivo je, da obravnavanje in nakazovanje na videz ženske v sodobnih pripovedih celo do trikrat večje kot nakazovanje na videz moških, čeprav so protagonistke prav tako aktivne kot protagonisti.

... 24. februar ...[uredi]

Literati, rojeni 24. februarja[uredi]

  • 1597 - Vincent Voiture, francoski pesnik
  • 1786 - Wilhelm Carl Grimm, nemški jezikoslovec
  • 1859 - Karel Štrekelj, slovenski jezikoslovec, etnograf, književni zgodovinar
  • 1903 - Vladimir Bartol, slovenski pisatelj
  • 1969 - Karel Holec, slovenski porabski pisatelj in novinar

Smrti[uredi]

  • 1824 - Mihael Barla, slovenski porabski pesnik in pisatelj

Slovlit na moj rojstni dan[uredi]

Opozorili so na to, da:

  • Univeza v Ljubljani pripravlja jezikovno strategijo za zaščito slovenščine,
  • RTV opozarja na mednarodni dan maternega jezika,
  • Primorski dnevnik piše o jeziku kot temeljnem gradniku identitete
  • je objavljen program Simpozija, ki bo tudi predstavljen v knjižnici Otona Župančiča.

Literarnovedni dogodek[uredi]

V Centru za poezijo Tomaža Šalamuna se bo 20. 2. 2018 odvijal literarni večer s Katjo Gorečan, ki bo predstavila pesniško zbirko "Neke noči neke deklice nekje umirajo" in Alešem Jelenkom, ki bo predstavil pesniško zbirko z naslovom "Prvinska govorica". Dogodek me je pritegnil, ker bo na literarnem večeru spregovorila Katja Gorečan, ki sem jo spoznala ob izidu njene knjige z naslovom "Trpljenje mlade Hane".

Nerazumljivi in manj razumljivi pojmi ter besedne zveze[uredi]

  • OCR: Optical character recognition (ang.)= optično prepoznavanje znakov, program, ki optično prepoznava znake (in prepiše besedilo (npr. iz časopisa)).
  • ALINEJA: Točka, element v naštevanju.
  • METAPODATKI: Podatki, ki vsebujejo informacije o nekem podatku, a niso del dotičnega.
  • DERIVACIJA: Izpeljava novih besed iz podstave.
  • DILENTATIZEM: Površno, slabo opravljeno delo.
  • ANAHRONO: Neskladno z razmerami in časom.
  • AD HOC: Nekaj določeno, ustvarjeno s točno določenim namenom.
  • VOLONTARIZEM: prostovoljno delo
  • DOI: Identifikator digitalnega objekta (ang.) = Digital Object Identifier)
  • IKT: informacijsko-komunikacijska tehnologija
  • OA: prosti dostop (ang.) = Open acces
  • SKRIPTOMANIJA : obsesija s pisanjem