Uporabnik:Klara Rošer

Predstavitev

Sem Klara Rošer, študentka slovenistike ter pedagogike in andragogike na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Moj moto je: "Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu!"

Bodi v cvetju! 🌸

Moje domače naloge

Prva domača naloga

Druga domača naloga

Ob pogledu na revijo za književnost in kulturo z naslovom Sodobnost (letnik 80, julij - avgust 2016) me najbolj pritegne ime Vinko Möderndorfer in njegovo delo Psi lajajo. Odprem na strani 971. Zagledam fotografijo gospoda Vinka, preberem, da gre za njegovo zgodovinsko igro v verzih in prozi, ki je bila nominirana tudi za Grumovo nagrado 2016. "Hm, zanimivo!" Berem dalje. Sledi verz iz ljudske pravljice o kralju Matjažu. "Ko se bo zbudil kralj Matjaž, bosta v deželi zavladala mir in blagostanje. Uresničile se bodo tisočletne sanje," tiho preberem. "O, lepo, še rima se!" Berem dalje.

"PRIZORIŠČE DOGAJANJA: od nekod se nam zdi zelo znano"

"ČAS DOGAJANJA: dogaja se v preteklosti in tudi v sedanjosti, zdi pa se nam, da žal tudi v prihodnosti"

V mislih zaslišim: "Kaj?"

Če te zanima nadaljevanje, klikni tukaj.

Tretja domača naloga

Slavistična revija. Časopis za jezikoslovje in literarne vede. Izdaja Slavistično društvo Slovenije, založba Obzorja Maribor. Letnik 37, številka 4, str. 385-496.Ljubljana. Okt.-dec. 1989. Rdeča, zame dolgočasna in staromodna platnica. Odprem revijo, poiščem kazalo. Poezije Stanka Majcna je naslov enega izmed člankov v tej reviji. Kdo je Stanko Majcen? "Slovenec, ki je ustvarjal v vseh literarnih zvrsteh," pravi avtor tega članka, France Bernik, ki se je tokrat osredotočil na Majcnovo poezijo. Njegova prva in edina zbirka pesmi Dežela je psevdonimno izšla v Buenos Airesu leta 1963. Zelo mi je všeč Bernikova misel: "... čeprav se mi zdi, naj se izrazim metaforično, da je pesnik vse življenje pisal eno samo pesem, da pa predstavljajo to edino pesem vse njegove pesmi skupaj." Lepo, kajne?

Del domače naloge je tudi primerjava strokovne revije in leposlovne revije, ki sem jo prebirala ob opravljanju prve domače naloge. Seveda najprej opazim zunanjost. Brez dvoma je leposlovna revija privlačnejša, čeprav je debelejša. Kaj pa vsebina? Težko primerjam, ker nisem prebrala obeh revij v celoti, ampak rečem lahko, da mi je zopet ljubša leposlovna. Zakaj? V strokovni reviji me noben članek ni pritegnil, tako kot me je Möderndorferjeva igra v leposlovni. Mogoče pa sem naključno izbrala ravno takšen izvod, ki ne vsebuje meni zanimivih člankov. Škoda.

Četrta domača naloga

Peta domača naloga

Google -> SlovLit -> SlovLitArhive -> 2000.

Iščem, kaj se je pomembnega zgodilo na najpomembnejši dan v našem stoletju, 14. 7. 2000. Prvo sporočilo tistega dne nosi naslov Dva naslova. Profesor Hladnik je k svojem sporočilu priložil dva URL naslova, ki ju danes ne odpre več. Kakšna škoda! Pogledam naslednje sporočilo, ki je prav tako zapisano tisti mogočen dan. Gre za vabilo na literarno delavnico v soboto, 16. septembra 2000, v galeriji Falk v Libučah pri Pliberku. Če v prihodnosti najdem časovni stroj, pridem!

Seminar pri predmetu Uvod v študij jezika

Pri predmetu Uvod v študij jezika sem v sklopu seminarja pripravila spletno stran na Wikipediji o osebi, ki sem jo opisovala. To je profesorica na naši fakulteti in sodelavka mnogih na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik, Nataša Pirih Svetina.

Prostovoljno delo

kazalo Slovana iz leta 1917, številka 1

Zapiski priročnika Nova pisarija

Uvod

Nova pisarija dopolnjuje, nadaljuje priročnik Praktični spisovnik
pismenost ni vedno pomenila enako kot literacy, temveč je v knjigah, ki so bile izdane na začetku 19. stoletja, pomenila slovnica
pismenost danes pomeni znanje branja in pisanja ali sodobneje znanje, poznavanje česa sploh
Nova pisarija se ukvarja predvsem z besedilom na zaslonu
dilema → Ali Novo pisarijo objaviti na Wikimedijina spletišča? NE → mogoči so neposredni posegi, vsak uporabnik medmrežja lahko ureja besedilo in ga spreminja (v negativnem smislu); DA → če pride do sprememb v besedilu, je mogoč vpogled v historiat nastajanja; uporabniki medmrežja lahko to knjigo tudi urejajo in dopolnjujejo (v pozitivnem smislu), zato lahko Novo pisarijo poimenujemo rastoča knjiga; možnost vpogleda v spremembe omogoča samorefleksijo; Wikiknjiga je tudi dober eksperiment z medijem

Kam z avtorjem?

glavni avtor je Miran Hladnik
Kam (če sploh) zapisati ime avtorja?
v avtorsko delo na javnem mestu se lahko vtakne vsakdo (s pravim imenom ali skrit za psevdonimom), a avtor pričakuje konstruktivne posege in pripombe
kraja ali sovražni prevzem izdelka nista mogoča, prosta uporaba in adaptacija pa sta zaželeni (z navedbo avtorjevega imena)
lastnosti spletnih objektov na wikijih so zelo drugačne od natisnjenih knjig

Prešernova Nova pisarija

Nova pisarija je tudi Prešernova satirična pesnitev (prvotni naslov je bil Kranjska pisarija)
objavljena je bila v drugem zvezku zbornika Krajnska čbelica iz leta 1831
Prešeren je karikiral ideal ljudskega jezika in nabožnega utilitarnega pisanja kot primerne podlage za slovensko besedno umetnost
v Poezijah (1847) je pesnitev natisnjena v poglavju Različne poezije
obsega 47 tercin, kar predstavlja 142 verzov
pogovor med učencem, ki sprašuje in učiteljem (pisarjem), ki odgovarja
pisar predstavlja nasprotnike Prešernove poetike (Jernej Kopitar, Franc Serafin Metelka, škof, nabožni pisec Matevž Ravnikar, cenzor Jurij Paušek)
začne se z mislijo na vse posameznike, ki so zaskrbljeni zaradi nekontroliranega in količinsko neobvladljivega porasta pisanja

Pismenost

biti pismen pomeni obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo
pojem je v času nastanka opisoval redke posameznike, ki so znali oblikovati in razlagati napisane reči (ne le izgovorjene)
proti koncu 18. stoletja, ko se je uvedlo obvezno šolanje, je pismenost začela izgubljati status spretnosti privilegirane manjšine in začela postajati nuja za vsakega posameznika
danes je biti nepismen ali polpismen sramotno
pismenost določa prag civiliziranosti, samoumevno nam je, da je odstotek pismenih posameznikov v razvitih delih sveta blizu številke 100
pisati je nekoč pomenilo pisati z roko, otrok ni nihče učil tipkati, namesto tega so se učili lepopisja
spremembe komunikacijskih navad so pripeljale do konfliktov med sporazumevalnimi praksami: starejši očitajo mladim, da ne znajo spraviti skupaj poštenega stavka, mladi pa jim odvrnejo, da so pravzaprav nepismeni oni, saj ne obvladajo osnov sodobne komunikacije
pismenost po tradiciji razumemo kot dvojno sposobnost: sposobnost sprejemanja in spodobnost tvorjenja zapisanih informacij
samoumevne tehnične spretnosti niso le pritisk na gumb za vklop nekih naprav (npr. vklop mobija, nastavitev temperature), ampak tudi uporaba naprav (zaščititi se pred virusi, zbrisati stara sporočila v polnem poštnem nabiralniku …)