Uporabnik:KlaraTominsek

Test 12. 2. 2021

--KlaraTominsek (pogovor) 08:08, 12. februar 2021 (CET)

Domače naloge 2021/2022

Prva domača naloga

Dva bratca

Druga domača naloga

Vse bolj smo ljudje napadani z utopičnimi idejami o popolnem življenju, ki nam ga zagotavlja ljubeča, stabilna primarna družina z demokratičnimi odnosi, kakovostna šolska izobrazba, ki je podlaga kasnejši karierni poti, ob tem naj bi človek živel polno, srečno socialno življenje, krepil svoja telo in duha, si izbral idealnega partnerja, s katerim si bo ustvaril družino s čudovitimi otroki ter si zgradil prostorno hišo brez kredita, ter stara leta preživel s svojo sorodno dušo in umrl bližnjim in znancem v lepem spominu. To so cilji in način življenja, ki so nam od malega vsajeni v ušesa in nam trkajo na podzavest vse skozi mladostniška leta, najstniškega in zrelega obdobja življenja. Med vsemi že napisanimi poglavji pa se zgodi življenje. Vsakodnevno se soočamo z neuspehi, boleznimi, smrtjo bližnjih, ki uničijo lovljenje za idealom in sanje o utopiji. Tudi utopična družba je danes vse večji problem, ki se je povečal z množično uporabo socialnih omrežij, predvsem med najstniki. Popolna postava, bogastvo in vesela družina na malih ekranih so glavni aspekti, ki nam naj bi zagotovili dolgo in polno življenje. S primerjavo z drugimi in iskanjem ideala človek izgublja svojo edinstvenost in včasih pozabi živeti v trenutku. Zato dragi bralec, daj telefon ali računalnik iz rok in pojdi med ljudi, uživaj v dobri hrani in pijači, "pocartaj" svoje domače in uživaj v tem, kar imaš rad.

Tretja domača naloga: Popravljalci sveta

• Ljudje vedno več podatkov preverjamo na spletu.
• Delitev ljudi na zadovoljne uživalce "carpe diem" življenja in nergače, ki bi radi izboljšali svet.
• Popravljalci sveta še posebej učitelji.
• Več različnih načinov popravljanja sveta - včasih vojne, Prešeren nasprotoval miselnosti "tuje je slabo", danes lahko veliko spremenimo na jezikovnem področju.
• Jezikov na svetu je ogromno - slovenščina statistično spada med velike jezike (več kot milijon govorcev). Jezikovna razvitost napreduje tudi z naraščanjem števila uporabnikov Wikipedije.
• Wikipedija - prostor za odlaganje informacij, kakršen še ni obstajal. Ni odvisna od držav, krajev, institucij ali denarja.
• Popravlja lahko vsakdo.
• Vsak klik na Wikipediji je dokumentiran.
• Popravljalci sveta smo lahko s popravljanjem Wikipedije, saj tako delimo znanje širši javnosti.

Četrta domača naloga: Slavistična revija

Neprivlačna knjižica, ki s svojo rdečo barvo kar nekako odbija bralca, da bi jo odprl. Pa vendar ... Ponovno sem se znašla v tej vlogi in na sobotno jutro že z nezavednim zanimanjem prebirala članek avtorja Franceta Bernika, Heinrich Heine in slovenska literatura.

Slovenski romantiki Heinrica Heina še niso poznali. Pozneje se je nad njim navdušil Simon Jenko (slovenski realizem), kasneje Janko Kersnik (pisal izrazito realistično) in Ivan Cankar (slovenska moderna). O njem sta pri nas prevladovali nasprotujoči si mnenji (nasprotujoči tudi zaradi publicističnih besedil). Prvi so imeli do pesnikovih del pozitiven odnos, drugi pa so o njem imeli negativno mnenje. Ne glede na vse, je imel Heine vpliv na naše pesnike in pisatelje (novi slogi pisanja) in je zato del naše literature (literatura od srede 19. st. do konca slovenske moderne).

Peta domača naloga: SR članek

Lucija Mandić: Med žlindro in svitlo mavro: Recepcija Krsta pri Savici in Maja v času narodnih preporodov.

Članek govori o tem kako sta bili v svojem času in tudi pozneje sprejeti pesnitvi Franceta Prešerna Karla Macha. Avtorica opaža, da je bil Prešernov Krst pri Savici ob izidu zelo dobro sprejet, saj je njegova tematika sovpadala s tedanjo stopnjo narodnega buditeljstva, kasneje (po letu 1848) pa so se pojavljale tudi kritike, saj Krst ni več ustrezal narodnemu prerodu. Nasprotno pa je bila pesnitev Maj najprej deležna kritik zaradi svoje vsebine, ki ni bila povezana z narodnim buditeljstvom, ki je v tistem času na češkem imelo velik zagon. Kasneje pa je bil odziv na Machovo pesnitev bolj pozitiven, saj se je začelo ceniti Machov pomen za razvoj češke literature.

Vir: Lucija Mandić. (2019). Med žlindro in svitlo mavro: Recepcija Krsta pri Savici in Maja v času narodnih preporodov. Slavistična revija, 67/4. 615-630.

Šesta domača naloga: Zora Tavčar

Zora Tavčar, rojena v Loki pri Zidanem Mostu, je srednješolsko izobrazbo opravljala v Mariboru, na Dunaju in v Ljubljani, kjer je z diplomo zaključila študij primerjalne književnosti z literarno teorijo in slovenskega jezika s književnostjo. Po poroki s pisateljem Alojzom Rebulo se je preselila v Trst in poučevala slovenščino, zgodovino, zemljepis, državljansko vzgojo in latinščino. Njene pesmi in novele so izhajale pretežno v revijah, kot so Mladika, Mladinska revija, Beseda, Nova obzorja, Zaliv. Vredno je omeniti bogat opus Tavčarjeve z novelami Veter v laseh, Poklical si me po imenu, V srcu Afrike, mladinskimi radijskimi igrami Primer Steiner, Gabi in prevodi tujih del Obiralci bombaža Bericka Travena Torsvana ter Učenci sonca G. Marotta. Tavčarjeva je tudi prejemnica mnogih nagrad in priznanj, npr. vstajenje za knjigo Veter v laseh (1982) in prva nagrada na natečaju Mladike za novelo Velika maša (1974).

Sedma domača naloga: Sloj literarnih spomenikov na Geopediji

V okolici Žalca stoji literarni spomenik v spomin Vladimirju Levstiku in njegovemu delu ob 100-letnici izida povesti Gadje gnezdo, 1918. Spomenik je sestavljen iz stebra, na katerem je postavljen valj, nanj pa je vgravirana slika avtorja z imenom in priimkom ter citatom iz njegove povesti Gadje gnezdo: "In kadar me več ne bo, vsadite pred domom zeleno lipo v spomin današnjega dne in v opomnjo stare Kastelke". Kip stoji v Andražu nad Polzelo, pri nekdanji Jelovškovi lipi na razpotju vaških cest v bližini hišnih številk 7D in 57G.

Osma domača naloga: Lektoriranje članka

Odločila sem se lektorirati spletno stran o ameriški risani seriji Zelenjavčki iz leta 1993. Popravila sem dve napačno črkovani besedi, popravila napačno uporabljen sklon naslove serije, zbrisala vejico, ki ni bila pravilno vpisana, ter dodala glagol v poved, da je ta dobila smisel. Celoten članek se mi zdi preveč dobesedno preveden iz angleščine, zato menim, da je slogovno veliko prostora za napredovanje pri pisanju besedila, ki bi se lepše in bolj tekoče bralo.

Deveta domača naloga: Register kulturne dediščine

V mojem domačem kraju, na Ponikvi pri Žalcu, se pred zadružnim domom nahaja spomenik padlim borcem in žrtvam NOB. Zgrajen je iz kamnitih blokov, na levi je upodobljen Triglav s peterokrako zvezdo, kot simbol zmage, in desno žara, kot simbol žrtev NOB. Obeležje je bilo postavljeno po zamisli A. Ograjenška.

Deseta domača naloga: Fotografija spomenika

Dodala sem fotografijo spomenika padlim borcem in žrtvam NOB na Ponikvi pri Žalcu.

Enajsta domača naloga: SlovLit

Na moj rojstni dan žal ni bilo razposlanega nobenega obvestila, sem pa zato vzela obvestilo iz dneva poprej, torej 15. 4. 2021, z naslovi Gledališče pod drobnogeldom -- Intransigenten -- Dan DH. Gledališče pod drobnogledom je obvestilo Slovenskega gledališkega inštituta, avtorja Mihe Cepeljnika, objavljeno na spletišču slogi.si. Bralce foruma obvešča o izdaji istoimenskega priročnika za gledališko opismenjevanje. Avtor na kratko razloži okoliščine nastanka priročnika ter pozove ciljno skupino, ki bi jo to utegnilo zanimati. Intransingenten vsebuje povezavo na istoimensko iztočnico na spletišču fran.si, v SSKJ številka dve. Razlaga pravi "intrasingenten, ki ne spremeni svoje odločitve v določenem vprašanju, pojavu, nepopustljiv" (SSKJ. Fran). Dan DH je vabilo vseh humanistov, ki bi jih omenjeno zanimalo, na Dan digitalne humanistike. Dan DH se je odvijal 29. 4. 2021 in je bil posvečen tvitanju instagramskemu objavljanju na temo neangleških digitalnih orodij za humaniste. Obvestilo nudi še dve povezavi na mednarodni spletišči dhumanist.org ter dhcenternet.org, ki sta objavili mednarodni vabili.

Izpit

1. France Bernik. France Kidrič.

2.

3. https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/48786432 Henry Murger. La Bohème : slike iz življenja ciganov. Ljubljana. Zvezna tiskarna in knjigarna. 1924. dLib

4. Pravica o varovanju osebnih podatkov.

--KlaraTominsek (pogovor) 08:08, 12. februar 2021 (CET)

Test 29. 1. 2021

--KlaraTominsek (pogovor) 08:25, 29. januar 2021 (CET)

1.

Miran Štuhec, Alenka Koron.

Pripovedovalci.

2.

Da.

Ne, saj je to zakonsko prepovedano in od smrti avtorja še ni preteklo 70 let.

3. V Cobissu se nahaja tale zapis literarnovedne razprave. Za vsaj slučaj, če bi se link na Cobiss zatikal, je tule kopija osnovnih podatkov o razpravi:

Urša Perenič. Beatin dnevnik Luize Pesjak. Slavistična revija 66/3 (2018). 251–263. (COBISS)

--KlaraTominsek (pogovor) 08:45, 29. januar 2021 (CET)

Domače naloge

Prva domača naloga

• Dva bratca

Druga domača naloga (11.10.)

Srečanje s Sodobnostjo

Ko sem Sodobnost, to je revija za književnost in kulturo, prvič prijela v roke, sem pomislila, da se notri skrivajo samo dolgočasni in dolgi članki. Mogoče je na to misel vplivala tudi siva barva naslovnice. Vseeno sem jo pričela listati. Čeprav so naslovi zelo mikavni, sem se odločila, da bom prebrala samo poezijo in še to le nekatere pesmi, saj menim, da poezije ne smeš brati masovno. Boljše je, da prebereš samo eno pesem in ji pustiš, da v tebi odmeva. Izbrala sem si torej pesem Aleša Štegerja, jo prebrala in pustila, da je zaplavala po zraku, ki sem ga dihala tisti večer.

Tretja domača naloga (18.10.)

Slavistična revija

Strokovna revija: zelo dolgi članki, z dolgim in zapletenim naslovom, vsi enako strogo urejeni. Zaradi tega izgleda revija tako monotona in neprivlačna. Med listanjem po njej sem se ustavila pri članku Urške Perenič z naslovom Beatin dnevnik Luize Pesjak: dogajalni prostor romana in ga prebrala. Bila sem presenečena, saj je bil članek zelo zanimiv.

Bolj me je pritegnila leposlovna revija, saj me leposlovje že od nekdaj zanima. Že na pogled je bolj privlačna, njena vsebina pa je lažje razumljiva kot pa strokovni članki, ki vsebujejo mnogo meni neznanih besed.

Četrta domača naloga

Separat

Tanka knjižica z belo naslovnico brez naslova. Izgledalo je zelo skrivnostno. Radovedno sem knjižico odprla in prebrala: Fran Zadravec, Položaj slovanskih, romanskih in germanskih literatur pri Slovencih v obdobju med 1918 in 1941. Izgledalo je zanimivo, zato sem se odločila, da bom ta separat tudi prebrala. Tako sem izvedela nekaj bolj ali manj zanimivih dejstev. V obdobju med dvema vojnama je bila najbolj priljubljena slovanska literatura, zelo navdušeni so bili tudi nad francosko. Najmanjše zanimanje pa so pokazali za italijansko literaturo. Precej zanimiv pa je tudi podatek, da so Slovenci od leta 1933 ohranjali interes predvsem za tiste nemške pisatelje, ki jih je Hitler izgnal in so bili, kakor jih avtor imenuje, nemška vest na begu.

Zanimivo, kaj vse se lahko skriva za praznimi belimi platnicami.

Peta domača naloga

SlovLit

Na svetovni dan knjige, leta 2013, je bilo na SlovLitu objavljeno povabilo k sodelovanju na Škrabčevih dnevih. Jezikovni simpozij je do leta 2007 organiziral frančiškanski samostan Kostanjevica v sodelovanju s Slavističnim društvom Slovenije, nato pa je vodenje predal Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici in Raziskovalni postaji ZRC SAZU v Novi Gorici, z željo, da se dejavnost nadaljuje v krajih, kjer je Stanislav Škrabec preživel večino svojega ustvarjalnega življenja. Škrabčevi dnevi bodo oziroma so potekali 18. oktobra 2013. Programsko-organizacijski odbor pa vse lepo vabi k sodelovanju.

Nova pisarija

Uvod

• V začetku 19. stol. je pismenost pomenila slovnico.
• Danes pismenost pomeni znanje branja in pisanja, toda ta pojem se že umika širšemu pomenu: znanje, poznavanje česa sploh.

Prešernova Nova piserija

• satirična pesnitev
• 2. zvezek KČ, 1831
• prvotni naslov: Kranjska pisarija

Pismenost

• biti pismen pomeni obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo
• danes določa prag civiliziranosti
• kaj je danes pismenost?
• pismenost = sposobnost sprejemanja in razumevanja informacij in sposobnost tvorjenja informacij
• obvezna aktivna udeležba v komunikaciji
• pomen kreativnosti, kot zadnji cilj opismenjevanja
• splošna pismenost: spretnost, da se znajdeš v vsakdanji komunikaciji
• novodobna pismenost
• višja oblika pismenosti: sposobnost tvorjenja besedil in razširjanja besedil v javnosti

Informacijska družba

• ime za socialno paradigmo današnjega časa, ki nadomešča starejšo industrijsko družbo
• tiskana knjiga: njena civilizacijska vloga je marginalizirana
• digitalna informacija ni ranljivejša od natisnjene

Wikiji

• neprofitna org. Wikimedia
• e nciklopedičen slog; jedernato in jasno, brez dolgovezenja
• Wikiwiki (havajsko pomeni res hitro)
• jedro Wikipedia, 2001
• vzorčna oblika sodobne pismenosti
• nagovarjanje k sodelovanju; ne samo, da dobimo določeno informacijo, ampak, da tudi kaj prispevamo
• merjenje vitalnosti jezika in njihovo sposobnost preživetja (kvaliteta člankov)
• V 16. stol. se razvitost jezika meri po prevodu Biblije (slovenščina je bila 11. jezik s prevodom Biblije).
• lestvica jezikov na Wikipediji: slovenščina je okrog 40. mesta)
• vsebuje 260 jezikov, delež ang pada, čeprav jo je še vedno največ
• slovenska Wikipedija od leta 2002
• avtorstvo kot ovira kreativnosti posameznika in njegove svobode
• cilj: ohranjanje in spodbujanje kreativnosti in svobode
• kredibilnost objav
• prost dostop do informacij in svobodno objavljanje
• povečanje dostopnosti znanstvenih informacij
• "Mesto spomina", veliko zgodovinjskih podatkov

Wikiji in šola

• • šola kot prisila, ni veselja do izobraževanja
  • Uporaba Wikipedije te prisili, da ne narediš nekaj zaradi šole same, ampak v odgovornem odnosu do skupnosti.

Avtor

• do 60. leta 20. stol. je bila lit. zgo. usmerjena k avtorju
• naslednja generacija se od avtorja preusmeri k besedilu; anonimnost umetniškega dela
• v 80. letih se pozornost preusmeri k bralcu

Motivacija za pisanje

• etično sprejemljivo pisanje: izvira iz zanimanja za temo samo
• etična problematika: avtorski napuh
• bolezenska motivacija: pisanje zaradi pisanja samega
• pismenost (4 področja): vsakdanje sporazumevanje, leposlovno, strokovno in znanstveno ter publicistično oziroma novinarsko

Izbira jezika

• jezik znanstvenih objav:
  • globalna javnost: angleščina
  • domača publika: slovenščina
• naloga: spoznanje in vednost o slovenističnih rečeh razširiti preko meja nacionalne filologije in preko meja jezika

Izbira teme

• ljubezen do izbrane teme se pojavi ob intenzivnem ukvarjanju z njo
• ni dobrih in slabih tem
• spregeledane in zamolčane teme

Vaje v pisanju

• najprej se mora pisec navaditi na orodje
• pri pomnenju črk je pisanje bolj učinkovito kot tipkanje
• osnovna navodila za urejanje na Wikijih

Usoda avtorstva

• pomemben družbeni status (včasih)
• Soavtorstvo
  • Wikiji in druge oblike kolektivnega pisanja pomagajo pisce odpreti za sodelovanje z drugimi v imenu skupnega cilja
  • skupinsko avtorstvo tudi v Wikiknjigah
  • navodila pri skupinskem oblikovanju nekega teksta
  • soavtorstvo uničuje napuh avtorja; avtor ne piše več zaradi svojega imena, ampak za skupno dobro
  • takšni teksti so označeni z licenco cc

Objavljanje

• zelo pomembno za avtorstvo; pridobitev ugled, pozornosti
• danes je objavljanje veliko lažje, še posebno objavljanje na spletu
• z internetom se rodi nov pomen izraza "postaviti besedilo"
• včasih pri objavi veliko ovir, cenzura ipd.
• postaviti besedilo na splet ni enako objaviti (ta besedila na lažje najdeš na spletu)
• objaviti besedilo pomeni postaviti dokument z namenom, da ga najde in prebere čim več ljudi
• avtorjeva licenca odloča ali ima besedilo na spletu status objave ali ne
• besedilo mora biti ustrezno opremljeno (ključne besede, linki, kazalo ...)
• nasprotje med pravico do informiranosti in pravico do zasebnosti (v pravni praksi ima trenutno prednost)

Množični um ali pametna množica

• številni izrazi za način organizacije znanja v informacijski družbi (množični um, kolektivna pamet, množična zavest ...)
• cilj: korist za vsakega člana skupnosti
• izmenjava množične vednosti deluje proti hierarhiji, avtoriteti in privilegijem, je egalitaristična, brez kontrole, ki je značilna za množične medije, je samokreativna in se sama promovira.
• pomen znanja kot javne dobrine, mora biti zastonj
• splošno znanje nastaja kot produkt dialoga med posamezniki
• metafora babilonskega stolpa
• pravična porazdelitev znanja, zunaj obsega zanimanja javnosti
• Wikipedija, za razliko od preteklih obdobij, znanje gradi od spodaj navzgor in združuje izhodiščni lokalni interes z globalnim.
• Jaron Lanier, Wikipedija kot primer "vladavine drhali"
• nezaupanje in graja zaradi anonimnega avtorstva
• množica ni zmožna vladati sama sebi (totalitarizmi), masovnost je nevarna, išče močnega voditelja (razsvetljensko oz. kantovsko stališče)
• skupnost je skupnost posameznikov, sodobna množica je sublimna, ne potrebuje več avtoritativnih voditeljev (postliberalno-demokratično stališče)
• množica v socialni sodobni teoriji pomeni konstruktivno kreativno silo
• Wikipedija izrablja pamet množice, crowdsourcing (neologizem množičenje); množica posameznikov, vsak s svojim prispevkom, deluje v korist skupnosti

Avtorske licence

• besedilo kot rezultat pisanja; različne def.
• iz pravnega zornega kota je tekst intelektualna lastnina.
• zakonodaja copyright oz. avtorske pravice
• težave pri glasbi, filmih, fotografiji, besedil v digitalni obliki, arhitekturi ...
• Creative commons; alternativni pravni koncept primeren za promet z besedili v digitalnem času

• Creative commons
  • v slo. ustvarjalna gmajna
  • je avtorska licenca ki ne izhaja iz kulture dovoljenja (copyright) ampak in svobodne kulture
  • namen: lajšanje dostopa do intelektualnih proizvodov
  • 4 vrste licenc
  • licence cc
  • licenca "svobodne kulture" uporabnikom dovoljuje spreminjati delo
  • licenca cc 4.0 priznava avtorstvo, avtor je naveden

• Copyright
  • zakon o avtorski in sorodnih pravicah, ščiti izvirna avtorska dela pred zlorabo
  • problematičnost: preveč poudarja avtorstvo, da izvira iz izkušenj s tiskanimi objavami in da intelektualne proizvode v prvi vrsti obravnava kot lastnino in ne kot javno dobrino
  • ZDA
  • izvirno delo: minimalna količina kreativnosti
  • zaščitena dela do 70 let po smrti oz. anonimna dela pa 70 let po objavi
  • avtor lahko od avtorskih pravic odstopi ali lastništvo proda
  • za dovoljenje uporabe gradiv, ki še niso v javni lasti, ni potrebno prositi, če je uporaba/ javna prezentacija v prostorih zakonitega lastnika kopije ...
  • poštena uporaba (fair use)
  • odpor avtorjev do spletne objave pod licenco cc
  • vse kar je na spletu ni prosto uporabno