Uporabnik:Kkatja123

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

O Slavistični reviji[uredi]

Slavistična revija je revija, ki vsebuje pomembne članke različnih avtorjev na področju slovenskega jezika in književnosti. Njena prva izdaja sega v daljno leto 1948. Iz razprav, ki so si tematsko zelo različne, je razvidno kako humanistično je sestavljena.

Ob pregledu revije iz leta 1993, pozornost spodbudi članek Koga zanima slovenska književnost?, ki opisuje problematiko sprejema slovenske književnosti v širšem kulturnem in jezikovnem krogu, saj mora naša lastna literarna izkušnja po mnenju strokovnjakov postati model za razumevanje sodobnih eksistenčnih vprašanj. S tem sem si predstavljala slovensko literaturo kot mozaik v svetu, ki ne bi smela biti nič manj pomembna. --Kkatja123 (pogovor) 18:25, 18. oktober 2014 (CEST)

Iščemo literarnovedne pojave[uredi]

Na RTV SLO sem zasledila, da je 17. in 18. 10. 2014 potekal Festival mlade literature Urška v Slovenj Gradcu.

Informacijo sem preverila še na spletni strani in ugotovila, da gre ta dogodek za državna srečanja pesnikov in pisateljev – začetnikov. V 40. letih (odkar poteka) je sodelovalo ogromno mladih avtorjev in nekateri izmed njih so danes že uveljavljeni književniki. Najboljšemu avtorju revija Mentor natisne knjižni prvenec, ki je kasneje objavljen v zbirki Prvenke, naslednje leto pa predstavljen na tem istem literarnem dogodku.

Ker še nisem zasledila kdo so letošnji Uršljani, sem malo poizvedela za lansko leto. Ena izmed lanskoletnih znanih zmagovalk je bila pisateljica Tinka Volarič, ki je med drugim tudi magistrica antropologije, kolumnistka ter ilustratorka. Zanimiva se mi je zdela obrazložitev selektorice festivala - Gabrijele Babnik, da je njena poezija: redkost. "Polna medbesedilnih, medumetniških navezav in hkrati z odprto strukturo." Verjamem, da tega tudi letos vsekakor ni manjkalo.

Nekaj iz Nove pisarije[uredi]

Nova pisarija vsebuje vse informacije, ki so potrebne za strokovno pisanje. Avtor tega priročnika je Miran Hladnik.

Eno izmed prvih poglavij je tema o Pismenosti. Začne z definicijo, nato pa nadaljuje o tem, kako so se spremenile komunikacijske navade. Zdi se mi, da marsikdo ob besedi pismenost najprej pomisli na to, da je (npr.: kdor se podpiše na list papirja ali prebere naslov v časopisu …), pismen. V tem delu pa nas avtor opomni, da je že samo orientiranje po zemljevidu, vključitev brisalcev v avtomobilu ali pa sposobnost branja not - neke vrste pismenost, nikakor pa ne gre za splošno kot jo poznamo.

Nekaj pisanja je namenjenega o samih »wikijih« (Wikivir, Wikiverza, Wikiknjige, Wikipedija …), ki nam »res hitro« omogočajo vse informacije, ki jih potrebujemo. Na drugi strani pa nas spodbudi k temu, da tudi sami ustvarjamo in širimo informacije.

Poleg pismenosti je za pisanje strokovnih besedil, ki jih objavljamo pomembna še: motivacija, izbira jezika in teme ter navsezadnje – vaja, ker le z njo lahko postanemo spretnejši.

Simpozij Obdobja[uredi]

Letos je od 13. do 15. novembra potekal 33. simpozij Obdobja. Gre za srečanje, ki se ga udeležujejo različni jezikoslovci, literarni teoretiki, humanisti in drugi. Zbornik, ki je bil izdan v okviru tega simpozija ima naslov: Recepcija slovenske književnosti. Vsebuje pa še naslednje prispevke:

Irena Avsenik Nabergoj: Podobe zapeljivca in ugrabitelja v slovenskem motivu Lepe Vide - literatura

Saša Babič: Uganka v časovnem prerezu - literatura

Matjaž Birk: Slovenska književnost v nemškem časopisju na Slovenskem: podobe in družbena funkcija - literatura

Milena Mileva Blažić: Recepcija slovenske mladinske književnosti doma in v tujini - literatura

Blanka Bošnjak: Recepcija slovstvenega dela Leopolda Volkmerja: pomen za vzhodnoštajersko književnost - literatura

Zoran Božič: Problem interpretacije in recepcije Prešernove pesmi Pevcu - literatura

Jadranka Cergol: K pojmovanju manjšinske literature: študija primera literarne produkcije dveh manjšinskih skupnosti - literatura

Joanna Cieślar: Recepcja, historia, przekład: Naga wyspa Božidara Jezernika w polskim tłumaczeniu - literatura

Renata Debeljak: Recepcija Potrčeve predvojne kratke proze - literatura

Monika Deželak Trojar: J. L. Schönleben in njegov pogled na recepcijo slovenske retorske proze v 17. stoletju - literatura

Ljudmil Dimitrov: Recepcija sodobne slovenske dramatike kot književnosti: refleksija prevajalca - literatura

Marijan Dović: Tri obdobja slovenskega literarnega založništva: ekonomike, politike, ideologije - literatura

Olena Dzjuba-Pogrebnjak: Словенська мова і література в Україні: словеністика у працях професора Т. Д. Флоринського - jezikoslovje

Tomaž Erjavec, Darja Fišer: Recepcija virov starejše slovenščine IMP - jezikoslovje

Florence Gacoin-Marks: Francoska prevoda Alamuta - literatura

Monika Gawlak: Prevodi slovenske proze na Poljskem po letu 1991 - literatura

Dragica Haramija, Janja Batič: Recepcija postmodernih slikanic - kultura

Robert Jereb: Slovenska literarna kritika v periodičnem tisku (1990–1999) - literatura

Andraž Jež: Recepcija Stanka Vraza s stališča teorije ideologije - literatura

Jožica Jožef Beg: Branje klasične slovenske poezije v gimnaziji - literatura

Franci Just: Prevodna recepcija slovenskih pisateljev v prekmurskem časopisu Prijatel in tedniku Novine - literatura

Marko Juvan: Kritika in prevod kot prostora medliterarnosti: Čop, Čelakovský in Prešeren - literatura

Irma Kern: Posebnosti kritiškega odziva v medkulturnem posredovanju literarnih besedil - literatura

Sanja Kostanjšek: Recepcija mladostnika po prvem branju Lainščkovega romana Skarabej in vestalka - literatura

Erwin Köstler, Andrej Leben: Posredovanje slovenske literature v nemški govorni prostor in dvojezično založništvo na Koroškem - literatura

Ana Košuta Skok: Recepcija slovenske književnosti v zadnjem triletju osnovne šole - literatura

Zvonko Kovač: Međuknjiževna kritika (slovenske) književnosti - literatura

Boža Krakar Vogel: Spodbujanje literarne recepcije v vzgoji in izobraževanju: didaktične ambicije in praktični učinki - literatura

Ivana Latković: Prijevodi i odjeci suvremene slovenske proze u Hrvatskoj - literatura

Marko Ljubešić, Mirjana Benjak: Kako recipirati nepročitano - literatura

Laima Masytė: Nekaj posebnosti prevoda romana Berte Bojetu Filio ni doma v litovščino - literatura

Maja Melinc Mlekuž: Vzgoja narodne pripadnosti pri književnem pouku - kultura

Vesna Mikolič: Literarna perspektiva Šalamunovega pesniškega diskurza skozi slovensko in tujejezično leksiko - jezikoslovje

Jun Mita: Recepcija slovenske književnosti na Japonskem - literatura

Marija Mitrović: Edvard Kocbek v srbskih/hrvaških prevodih - literatura

Mladen Pavičić: O pregledih zgodovine slovenske književnosti v madžarskem jeziku - literatura

Katarina Podbevšek: Recepcija slovenskega postdramskega besedila (Simona Semenič: tisočdevetstoenainosemdeset) - kultura

Timothy Pogačar: Slovenska proza v dveh slovensko-ameriških publikacijah: recepcija zgodnjega 20. stoletja - literatura

Gizela Polanc Podpečan: Horizont pričakovanja v pripovedni prozi Florjana Lipuša - literatura

Ivo Pospíšil: Nekaj vidikov češkega sprejema Matije Murka - literatura

Barbara Pregelj, Moisés Selfa Sastre: Recepcija slovenske mladinske književnosti med špansko govorečimi - literatura

Francka Premk, Eva Premk Bogataj: Refleksija in vrednotenje slovenske književnosti Marje Boršnik - literatura

Urša Prša: Transformacija antične Medeje v operi Medeja: glasbena drama iz vsakdanjega življenja - kultura

Vilma Purič: Sumljivo in abstraktno v poeziji Irene Žerjal - literatura

Andrej Rozman: Žiga Herberstein in slovaški humanisti - literatura

Megi Rožič: Transnacionalne in transkulturne prvine v poetiki Milene Merlak Detela - literatura

Špela Sevšek Šramel: Kako berejo Slovence v tujini: študija recepcije na Slovaškem - literatura

Tone Smolej: Molière v zgodnejšem dramskem opusu Andreja Rozmana - literatura

Maja Smotlak: Slovenska literarna kritika o narodni identiteti v sodobnem slovenskem romanu v Italiji - literatura

Julija A. Sozina: Temeljne raziskave slovenske književnosti v sodobni Rusiji - literatura

Marija Stanonik: Vprašanje racionalizacije v slovenski slovstveni folklori - literatura

Nadežda Starikova: Slovenska poezija 20. stoletja v ruskih prevodih - literatura

Đurđa Strsoglavec: Stopnja prevedljivosti in stopnja recepcije - jezikoslovje

Jana Šnytová: Prevodi slovenske književnosti v češčino od leta 1945 do sodobnosti - literatura

Katarina Šrimpf: Butalci in Süha roba Frana Milčinskega med slovensko pripovedno tradicijo in avtorstvom - literatura

Miran Štuhec: Esejistična recepcija slovenske književnosti - literatura

Bożena Tokarz: Prevajalec v procesu literarne recepcije - literatura

Loredana Umek: V literarnem Trstu: na meji med resničnostjo in njeno ubeseditvijo - literatura

Jonatan Vinkler: Ustvarjanje Franceta Prešerna in František Ladislav Čelakovský - literatura

Marijanca Ajša Vižintin: Kdo vse piše in (so)ustvarja slovensko književnost? - literatura

Saša Vojtech Poklač: Recepcija slovenske književnosti na Slovaškem - literatura

Janja Vollmaier Lubej: Kritiška recepcija zgodnejše proze Marjana Kolarja - literatura

Janez Vrečko: Novo branje konsov - literatura

Martin Vrtačnik: Kognitivni pristop k oblikovanju odrskega govora (Ivo Prijatelj: Totenbirt) - jezikoslovje

Nina Žavbi Milojević: Uprizoritev dramskega besedila in njena recepcija (Ivan Cankar: Hlapci) - literatura

Alenka Žbogar: Literarno branje in mladostniki - literatura

Andreja Žele: Slovenska sodobna literarna ustvarjalnost tudi kot vir novih jezikovnih zmožnosti - jezikoslovje

Janja Žitnik Serafin: Slovenske medkulturne vsebine v učnih gradivih za slovenski jezik in književnost - jezikoslovje

Igor Žunkovič: Pomen sodobne fizike v poeziji Gregorja Strniše - literatura

--Kkatja123 (pogovor) 19:08, 15. november 2014 (CET)

Objava na forumu SlovLit[uredi]

Na forumu SlovLit sem na svoj rojstni dan zasledila eno izmed objav – glede vabila na sedmi SloVečer. Oddelek za slovenistiko (Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem) je namreč vabil na predstavitev knjige tržaške literarne zgodovinarke Marije Kacin z naslovom Žiga Zois in italijansko gledališče. Šlo je za dogodek, kjer se je (poleg predstavitve) z avtorico pogovarjala tudi upokojena profesorica književnosti z Univerze v Trstu – Marija Pirjevec.

--Kkatja123 (pogovor) 20:05, 10. januar 2015 (CET)

Roman Praznina pred prihodom na Wikipedijo[uredi]

Da bi bilo vse tako kot je treba, sem najprej s pomočjo profesorja in kolegic odpravila nekaj nepotrebnih besed oziroma stavkov iz obnove tega romana. Pri citiranju pa je ležeči položaj črk zamenjal navadni ...

Dodano je bilo:

  • Žanr: psihološki roman,
  • Kategorija: slovenski romani,
  • Navedba letnika in strani članka pod literaturo.
  • Na koncu pa je nek drug uporabnik dodal še dve kategoriji - psihološki romani in filozofski romani.

--Kkatja123 (pogovor) 19:58, 23. januar 2015 (CET)

Manjka še navedba dveh kritik, ki ju pokaže wpja, strniti razbite odstavke, navedek Zlobca standardizirati. --Hladnikm (pogovor) 07:56, 12. februar 2015 (CET)

Strokovno pisanje[uredi]

Pri predmetu Strokovnega pisanja vidim eno izmed možnosti, da lahko kot posamezniki vsaj deloma pripomoremo k oživitvi določenih tem, ki so morebiti že nekoliko pozabljene oziroma izgubljene. Hkrati pa je to tudi odlična priložnost, da se še bolj izurimo v samem pisanju, ki ga spremlja še predhodno zbiranje podatkov, njihovo ureditev v celoto, kritično vrednotenje napisanega itd.

--Kkatja123 (pogovor) 18:48, 26. februar 2016 (CET)

Povzetek popravkov na Wikiverzi[uredi]

Popravki pri geslu o angleškem pisatelju Henry Rider Haggardu so bili na nekaterih oblikovnih ravneh besedila, popravili smo nekatere »polinkane« besede, tiste morebiti nepotrebne smo odstranili. Dopolnili smo tudi seznam romanov z dodatki o ponatisih ter natančneje opredelili žanr pisatelja.

--Kkatja123 (pogovor) 0:13, 16. april 2016 (CET)