Pojdi na vsebino

Uporabnik:Kcerar

Iz Wikiverza

Domača naloga: Nova pisarija

[uredi]

Uvod

  • Nova pisarija kot dopolnitev Praktičnega spisovnika
  • V naslovu beseda "nova" namiguje na nove medije (pismenost na spletu), hkrati pa se sklicuje na Prešernovo Kranjsko pisarijo
  • Uporaba Wikimedijskih spletišč za skupno avtorstvo, vpogled v historat in sprotno nastajanje

Kam z avtorjem

  • Za knjigo odgovoren Miran Hladnik
  • Avtorstvo je odlično dokumentirano v historatu
  • Pojavljanje dilem pri datumu izdaje

Prešernova Nova pisarija

  • Najprej objavljena v drugem zvezku Kranjske čbelce (1831)
  • Pogovor med učencem in učiteljem
  • ironizira Prešernove nasprotnike

Pismenost
Pismenost nekoč

  • Spretnost privilegirane elite
  • V šolah učenje lepopisja (pisanje na roko)
  • Večinoma le enosmerna


Pismenost danes

  • Interaktivnost; t.i. sprehajanje po spletu
  • Poznamo več vrst pis
  • Vnos v označenem seznamu

menosti, odvisno od stroke npr. glasbena pismenost, računalniška pismenost, urbana pismenost …

  • Bralna oz. funkcionalna pismenost pomeni, da smo izurjeni za pravilno razumevanje sporočil v kulturi, ki ji pripadamo
  • Pričakuje se brisanje meje med ročnim pisanjem in tipkanjem
  • Zaskrbljujoče je izogibanje elektronske komunikacije (zlasti med šolniki), saj nam ta zagotavlja hitrejšo, enostavno in raznovrstno komunikacijo
  • Novodobna pismenost je nujni del sestave splošne pismenosti ter enakopravnosti med avtorji
  • Cilj priročnikov za opismenjevanje je višja oblika pismenosti, torej razumevanje in tvorjenje besedil
  • Kljub temu malo ljudi piše, oz. malo ljudi ceni kreativnost, ki je potrebna za to


Informacijska družba

  • Ime za socialno paradigmo našega časa, ki nadomešča industrijsko družbo
  • Participativna kultura, družbeni mediji, družabna omrežja …
  • Nostalgičen in fetišističen pogled na knjigo
  • Vzajemna očitanja in predsodki (branje na zaslonu, verodostojnost informacij, optimalnost tiska …)
  • Vseeno se tisk umika drugačnim komunikacijskim kanalom (večja fluidnost)


Wikiji

  • Wikipedija in vsa sestrska spletišča spadajo pod Wikimedio (informacijska družba)
  • Lahka dostopnost, voluntarizem, kooperativnost, enciklopedično (jedrnato) izražanje
  • Informacije lahko oblikujemo, posodabljamo, popravimo itd.
  • Wikipedija, Wikivir, Wikiverza, Wikiknjige, Zbirka, Wikislovar
  • S kvaliteto člankov se meri vitalnost jezikov in njihova sposobnost preživetja
  • Status člankov na Wikipediji je urejen z licenco creative commons
  • "Peer reviewing" zagotavlja kredibilnost znanstvenih objav


Wikiji in šola

  • Močno pedagoško orodje
  • Študentom pogosto ni všeč poseganje v tuja oz. v njihova besedila
  • Ni jim všeč spremenljivost izdelka


Avtor

  • V 60. letih biografija kot eminenten literarnovedni žanr
  • Naslednja generacija svojo pozornost usmerja k besedilom
  • V 80. letih se pozornost usmeri k bralcu


Motivacija za pisanje

  • Za socialne skupine ali zase
  • Pišemo o nečem, kar je vredno ubesedovanja
  • Znanost je po definiciji v iskanju primerne teorije, ki naj pomaga razumeti delovanje nekega segmenta sveta
  • Neetično je speljati temo in objavljanje članka, ki temelji na gradivu, ki ga je izbral nekdo drug
  • Pri leposlovju je poudarek na načinu opisovanja nečesa in ne toliko na vsebini poročila
  • Pomembno je, da se pisec besedila ozira na ciljnega bralca, saj le tako sporočilo doseže svoj cilj

Pismeni smo lahko na štirih področjih:

  • Za vsakdanje sporazumevanje
  • Leposlovno
  • Strokovno in znanstveno
  • Publicistično oz. novinarsko


Izbira jezika

  • Naša naloga je širjenje spoznanj o slovenističnih rečeh preko meja
  • Obstaja nevarnost izkoriščanja tujih založb
  • Tujejezični izvlečki so norma za državno financiranje
  • Nevidnost objav v tujini (nezadostna promocija, povzetki niso v angleščini, članki se ne pojavljajo v tujejezičnih publikacijah)


Izbira teme

  • Število izbirnih možnosti je kazalec razvitosti sistema, za človeka pa kazalec življenjskega standarda
  • V akademskem okolju je tema narekovana (asistenti, učitelji, mentorji …)
  • V šolstvu učenci sami izbirajo (lahko je obremenjujoče, saj ne poznajo znanstvenih tem)
  • Ni dobrih in slabih tem, vseeno je pomembna njena izbira (kaj je bolj aktualno)
  • Javno mnenje vedno izpostavlja določene teme, drugih pa se ne dotakne


Vaje v pisanju

  • Pisanje je veščina, ki se je je treba naučiti
  • Besedila, ki pripadajo nacionalni literarni preteklosti je treba digitalizirati


Usoda avtorstva

  • Včasih je pomenilo pripadati ustvarjalni eliti, kreativni smetani skupnosti, prinašalo je družbeni ugled in osebno zadovoljstvo
  • Avtorstvo je ključ do nedotakljivosti besedila
  • Avtorji lahko razvijejo neobvladljiv ego


Soavtorstvo

  • Tujih posegov v besedilo ne smemo razumeti kot kritiko, ampak kot sodelovanje
  • Pri Wikiknjigah avtorjev relativno malo, zato so večinoma napisani na začetku besedila

Pravila soavtorstva:

  • vprašanje delitve dela in zaslug za delo postavi v oklepaj
  • bodi odprt za spremembe in usklajevanje načrtov
  • zatri ego v korist dobrih medsebojnih odnosov in stvarí same
  • zaupaj sodelavcem in njihovi ekspertizi, v sili angažiraj nevtralne arbitre
  • soavtorji imajo pravico veta na vsebine, s katerimi se ne strinjajo
  • ne poizveduj za avtorjem posega; ni namreč važno, kdo je prispeval spremembo, važna je presoja, ali koristi spisu


Objavljanje

  • Štejejo le objave (razen pri klasikah, kjer štejejo tudi rokopisi)
  • Pot do objave je danes lažja, se lažje je spletno objavljanje
  • Danes »postaviti besedilo« pomeni naložiti (»uploadati«) besedilo na spletno mesto


Množični um ali pametna množica

  • Znanje je javno dostopno, lahko tudi s sprotnim dopolnjevanjem (Wikipedija)
  • Wikipedija je kot nekakšna naslednica želje po združitvi znanja, kar je bila želja prejšnjih piscev
  • Množica v sodobni družbi pomeni konstruktivno kreativno silo
  • Crowdsourcing; pozameznik deluje v skupno korist


Avtorske licence

  • Besedilo definirajo ali opisujejo stroke različno
  • Iz pravnega zornega kota je tekst intelektualna lastnina, okrog katere se je oblikovala specifična zakonodaja (copyright)


Creative commons

  • Je avtorska licenca, ki izhaja is svobodne kulture (ni toliko na preži morebitnim zlorabam)
  • Namenjena lajšanju dostopa domintelektualnih proizvodov


Copyright

  • Ščiti izvirna avtorska dela
  • Vseeno preveč poudarja avtorja
  • Slabo se prilagaja ne pisnim medijem
  • Nosilec avtorskih pravic je načeloma avtor, dokler jih ne proda
  • Distribucija dela (fair use)


Bralec Prosti dostop

  • Želja po izobraženem prebivalstvu
  • Prosto dostopni učbeniki so prvi korak k temu
  • V 80. letih zlasti v ZDA veliko prostega dostopa
  • Internet je prostor, kjer se informacije širijo brezplačno
  • Informacije si lahko deli več ljudi, ne da bi s tem kdo od njih bil na slabšem
  • Vsak lahko posega tudi v vsebino
  • Podatki na internetu, podrejeni restriktivnemu copyrightu
  • Težava prostega dostopa: spletna mesta storitve zaračunavajo avtorjem, so izkoriščevalske. Zanje uporablja izraz: ad hoc založbe


Založbe

  • Veliko ljudi Wikipedije ne prepozna kot omembe vrednega vira
  • Vse v Wikipediji je javna last
  • Založbe pripomorejo k poti do bralcev (zlasti pri leposlovju), še vedno obstajajo predsodki do samozaložb
  • Ravnanje založb je včasih kontraproduktivno (promocija atlasov, zemljevidov)
  • Predatorske založbe (npr. Science Publishing Goroup) so založbe, ki objavljajo znanstvene članke, ki so za bralca brezplačni, stroške objave pa krije avtor članka. Avtorje založba privabi z nizko ceno za objavo in dejstvom, da se ta besedila pojavljajo na številnih spletnih mestih, ter so tako bolj brana


Repozitoriji

  • Vpliv znanstvene objave se meri preko številk o citiranosti in številk o branosti objave
  • Repozitoriji imajo funkcijo štetja objav že vgrajeno
  • Problem financiranja teh objav - je res potrebno iskati poslovni model? Ali s tem že gledamo na znanje kot na ekonomsko dobrino?
  • Na Slovenskem je glavni namen repozitorijev trenutno arhiviranje diplom, magisterijev in doktoratov
  • Avtorji lahko svoje tekste postavljajo sami na svoje strani, a se za to odločijo redki
  • Avtor, ki besedilo tiska in ga želi vzporedno tudi objaviti na spletu, mora to vključiti v posebno točko v avtorski pogodbi
  • Do neke mere objavljanje na spletu spreminja slog pisanja
  • Slavistična revija, Jezik in slovstvo, Primerjalna knijževnost vse izhajajo tiskane, a so dostopne takoj tudi v pdf formatu (Digitalna knjižnica SLovenija, dLib, ProQuest)


Varovanje zasebnosti

  • Razlogi za nezaupanje v globalna digitalizacijska podjetja - njihova velikost, da so ameriška, ali so v ozadju dobri nameni...
  • Posamično vs privatno, javno vs skupno,
  • Zakonodajo bi bilo potrebno prilagoditi današnji informacijski družbi


Kredibilnost

  • Ker vsakdo praktično lahko objavi vse, nas skrbi, da v primeru objavljanja brez uredniških popravkov, delo morda ne bo kredibilno
  • Zaupanje avtorju - uveljavljeni strokovnjaki, pogosteje jim verjamemo, četudi se ne strinjamo, saj želimo verjeti, da se jim ne splača zavajanje bralcev
  • Sokalova potegavščina - Alan Sokal napiše članek, uredniki ga objavijo, ker so mu slepo zaupali, čeprav je bil neverodostojen
  • Diletant - neprofesionalen pisec v določeni stroki


Aktivizem

  • Najprej ideje, da je akademsko delo zgolj znanstvene narave, nato ideje, da se je treba zgledovati po družboslovju (sprememba je bila posledica mnenja, da je človek vedno zmotljivo bitje)
  • Mora biti humanistika res v nasprotju s svetom, da ni trivialna?
  • Aktivizem ne pomeni nujno naprednejših družbenih gibanj, naj bi posploševal dejstva, je skregan s statistiko, trdi da je kritičen, a v resnici to ni
  • Kritična teorija - mediji so orodje neenakosti, nezaupljiva je do novih orodij komunikacije
  • Biti kritičen - biti pesimistično nezaupljiv
  • Izobraževanje naj bi razvijalo kritično mišljenje


Avtorstvo

  • vezanost avtorja na inštitucijo: manj samovolje, manjša odprtost za nove pristope, hkrati mu daje kredibilnost
  • samozaložba: ne gre skozi recenzijski postopek, zato je podatke treba preveriti
  • zanesljivost že dolgo
  • Vnos v označenem seznamu
obstoječih spisov, lahko novejši podatki, zato preverjamo njihovo veljavo na straneh, ki se nenehno obnavljajo, npr. Wikipedija (na takih mestih so veljavne, saj so nastale na tiskanih podatkih, in so bile ob primerjav virov že preverjene)
  • letnica nastanka usmerja bralčevo branje, saj so vsako obd. zaznamovali neki drugi dogodki, npr. politično dogajanje
  • nepravilna in senzacionalna odkritja večinoma lahko izločimo že s pregledom mesta objave, poleg tega se večinoma tovrstne objave večinoma ne sklicujejo na literarne zgodovinarje; oziroma se noben od njih ni oglasil
  • Wikiji: javno preverjanje, ki je učinkovitejše od akadenske srenje, ki se na alternativne interpretacije odziva počasi
  • težava so teorije zarote, npr. prepričanje, da želijo lititerni zgodovinarji in zgodovinarji ljudje zavajati. Ni smiselno; zakaj bi želeli manipulirati s preteklostjo.
  • informacije lahko širimo tako, da objavljamo na mestih, kjer vsi iščejo informacije in tako širimo vednost; primer je Wikipedija
  • sum vzbujajo pravopisne napake
  • naj vsak piše o temah s tistega področja na katerem je strokovnjak


Strokovno recenziranje

  • Selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih
  • Vzdržuje standarde kvalitete
  • Recenzijski postopek je prvi od pogojev za pridobitev statusa znanstvene revije
  • Preprečevanje objavljanja nepravilnih in nedomišljenih razprav, oz. takšnih, ki ne dosegajo strokovnih standardov
  • Postopek ni imun na nepravilne presoje, zato se iščejo alternative strokovnemu presojanju, primer je javno recenziranje oz. javno strokovno presojanje, kakršnega zasledimo pri Wikipediji
  • Smiselno je tudi nevtralno recenziranje, tj. zagotovitev anonimizacijo postopka
  • Slepa recenzija: avtor ne ve, kdo ocenjuje izdelek
  • Dvojna slepa recenzija: tudi recenzent ne ve, kdo je avtor članka; če je znanstvena skupnost majhna, lahko to razbere glede na izbrano temo, slog pisanja itd.
  • Če so recenzenti različnih mnenj ali če je recenzent pristranski, mora urednik priskrbeti dodatno preverjanje oz. odloči na podlagi lastne ocene
  • Glavna vloga recenzije: pomagati spisom do oblike, ki je sprejemljiva za objavo

Kako anomiziramo dokument? Desni klik, lastnosti dokumenta, Briši lastnosti dokumenta. Recenzijske popravke anonimiziramo tako, da besedilo shranimo v formatu rtf. Če komentarje vnaša več recenzentov in so posamezni komentarji različnih barv, to storimo tako, da izbrišemo določila desno od nizov atnid in atnautor.

  • Recenzenti: strokovnjaki, ki jim je bila priznana kompetenca recenziranje
  • Merila za presojo: stopnja inovativnosti gradiva, metode ali spoznanj, pomembnost teme, metodološka neoporečnost, mednarodna primerljivost
  • Trije možni izidi: sprejem članka, zavrnitev, pogojni sprejem
  • Občasno revije od avtorja zahtevajo zagotovilo, da je članek v recenziji le pri njih
  • Članek popravijo in avtor, v primeru, da se s popravki strinja, popravljano različico pošlje nazaj, če na popravke ne pristane, članek umakne
  • Obrazci za formuliranje recenzijskega postopka (glej učbenik)


Pravopis Nepravilno izražanje in slabo poznavanje pravopisa v nas vzbuja dvom.
Ločila

  • razlika med vezajem, pomišljajem in dolgim pomišljajem (za členitev dolgih odstavkov, med povedmi in ne znotraj njih)
  • dolgi pomišljaj dobimo z ukazom: <Ctrl> + <Alt> + <->
  • zamenjava besede tale z le-ta, ki je primeren zgolj za pisna besedila, s čimer večamo razpoko med pisnim in govorjenim besedilom
  • filozofi: ekscesna raba velike začetnice, vezajev, s čimer opozarjajo na pozabljeno etimologijo, raba narekovajev, ki priča o pomenski niansiranosti uporabljenih besed
  • narekovaji: slovenska Wikipedija priporoča rabo srednjih narekovajev
  • dvojni narekovaji zgoraj: v Wikijih uporabljamo za opremljanje povezav na zunanja spletna mesta
  • narekovaj spodaj zgoraj so značilni za tradicionalne tiske in nemški pravopis
  • enojni narekovaji: označevanje pomenov besed
  • tuji citatni stili: narekovaj za označevanje naslovov člankov (odveč, saj so zapisani ležeče)
  • odveč tudi podvajanje označevanja citatov (ležeče in v narekovajih)
  • dvopičje: v Cobissu je nestično ločilo, pred naštevanje je odveč
  • odveč je sočasna raba npr. in itd., ipd.
  • tropičje je alternativa vezniku itd., pred njim ni vejice
  • vprašajev in klicajev je v strokovnem pisanju manj
  • podpičje uporabljamo pred pojasnjevalnimi deli povedi, nekoč so ga postavljali na koncu alineje, vendar danes so ločila na tem mestu odsvetovana
  • kratki podnapisi k slikam, grafom in tabelam nimajo pik, daljši podnapisi jo imajo
  • pravopis se spreminja in kaže na starost pisca


Velika začetnica

  • naslovi kolon in vrstic se pišejo z veliko začetnico, celice z malo
  • velike začetnice uporabimo pri alinejah, kadar te obsegajo dalje besedilo


Drugo

  • spol se veže na osebek
  • množinski samostalnik določi obliko povedka (npr. To mesto so Jesenice.)


Digitalna pismenost
Formati besedil

  • txt pomeni golo besedilo (forumi, ki zahtevajo tako obliko, npr. Slovlit, pisanje računalniških programov)
  • doc, docx, rtf, odt slednja dva uredniki pogosto želijo prejeti članke
  • htm, html je spletno besedilo
  • pdf: ni možnosti spreminjanja in zlorabe besedila, namenjen oddajo v tiskarno, v fazi recenziranja je ta format odsvetovan
  • besedila na raznih spletiščih (Wikiji, Academia.edu itd. nimajo končnic)
  • slikovni format je
  • Vnos v označenem seznamu
nedopustljiv, saj onemogoča označevanje z miško


Besedilo v wikijih

  • zavihek Uredi
  • za odstavek pustimo vrstico
  • z zvezdico (*) označimo alinejo
  • naslovi, podnaslovi se zapisujejo med enačaji
  • ležeči tisk: dva apostorfa
  • krepki tisk: trije apostrofi
  • povezava: oglati oklepaji
  • slika: preko menija
  • oštevilčeni seznami začnejo z (#)
  • okvirček z besedilom: presledek na začetku vrstice
  • prelom vrstice, vodoravna črta, cntriranje besedila, pesniško besedilo (glej učbenik)


Sporočanje popravkov in komentarjev

  • najbolj enostavno je v urejevalnikih, ki omogočajo komentiranje
  • del, ki ga želimo komentirati označimo z miško, z desnim klikom pridemo do okvirčka za vnos pripomb
  • sledi spremembam: sledenje dopolnilom, zamenjavam, črtanju
  • skupno urejanje (npr. Google Drive): označevanje popravkov ni potrebno, saj se spremembe arhivirajo samodejno in si jih lahko ogledamo: Datoteka > Prikaži zgodovino različic
  • popravljene različice preimenujemo
  • pdf ne omogoča udobnega popravljanja besedil
  • v wikijih: pogovorna stran besedila, pogovorna stran avtorja, diskurzi na Wikiverzi (seminarji), besedila v obliki teksta (glej oznako), predloga za komentiranje (glej ukaz)


Navajanje
Čemu sploh citiramo

  • sklicevanje na druge pisce je ena klavnih značilnosti strokovnega pisanja, saj s tem izkazuje svojo intelektualno superiornost. Hkrati s sklicevanjem olajša razumevanje besedila in pridobi bralčevo zaupljivost. Iz referenc je razvidno, kateri stroki pripada besedilo, tema, generacija avtorja, "šola" znotraj stroke in avtorjevo osebno obzorje
  • temelj znanstvenega besedila je novo spoznanje
  • sklicevanja je v drugih strokah malo (v novinarstvu so sklici nedokumentirani; relata refero).V strokovnem pisanju je navajanje poudarjeno z narekovaji ali je zapisan v novem odstavku. Sklic identificiramo po imenu avtorja, ki je zapisano v oklepaju na koncu sklica ali v opombah na dnu strani. Viri so urejeni po abecednem redu priimkov avtorjev
  • podatek o avtorju je pomemben, saj so v preteklosti le redki pisali in objavljali besedila. Danes je uveljavljanje lastne misli veliko bolj dosegljivo in je omogočeno vsakomur. Eno od možnih mest objave Wikipedija, kjer ni poudarka na avtorjevem prisvajanju besedila, saj besedilo nenehno spreminjajo in dopolnjujejo drugi pisci
  • Wikipedija in podobna spletišča rahljajo avtorjevo individualno avtoriteto in dokazujejo, da znanje ni last enega posameznika temveč stvar zavzetih (anonimnih) posameznikov. Zasluge, za zapis avtorjevega imena v zgodovino, nosijo njegovi predhodniki. Če ne bi bilo znanja, na katerega se sklicujejo avtorji, tudi besedila ne bi bilo
  • cilj civilizacije je načeloma oblikovati skupnost informiranih, kompetentnih, družbeno odgovornih … posameznikov. Dvom se pojavi, ko se takšni posamezniki v družbi dejansko pojavijo. Kreativnost ima pomembno vlogo v posameznikovem razvoju in se ne razvije, če vzgajamo zgolj občutljive bralce
  • v 80. letih 20. stol. je delo v javno last prešlo po 50 letih po avtorjevi smrti, danes pride po 70 letih. Zakon je v veljavo stopil 1995 in je veljal za vsa dela, ki še niso bila v javni lasti.

primer Menartove poezije

  • copyright, ki poudarja individualno avtorstvo, je v konfliktu z javno rabo, ki jo vedno bolj zagovarjajo na univerzah. Prosti dostop je prevzela tudi EU za raziskovalne projekte, ki jih financira. Citiranje ni plačljivo, vendar ni določena meja, kjer uporaba postane plačljiva, zato pisci ne morejo vedeti, kdaj je ta meja presežena. Delež citatov v posameznem besedilu, naj ne bi presegal 20 %. Četudi tega nihče ne meri, prevelika količina citatov vzbuja ne

zaupanje v tvorca besedila in je strokovno in etično sporno, vendar ne tudi kaznivo

  • citiranje mora biti dosledno, saj v nasprotnem primeru vzbuja v bralcu nezaupanje, navesti pa je treba vse podatke v citatu


Prepisovanje

  • Plagiat: kadar uporabimo zanje kot lastnino, ne da bi navedli, od kod smo prepisali oz. povzeli.
  • Za plagiata, ki je kazensko preganjan, velja le citiranje besedil, ki so niso v javni lasti, če pa je avtor že dlje kot 70 let mrtev, njegove misli sicer smemo uporabiti kot lastne, vendar je takšno ravnanje neetično.
  • Prepisovanje brez uporabe navednic je problematično ne glede na obseg, ki se pri študentu zaključi z negativno oceno ali odvzemom akademskega naziva.
  • V zadnjem času prihaja do rahljanja pravil glede doslednega navajanja, za kar je večkrat obtožena Wikipedija. Ob tem pa se mnogi ne zavedajo, da nad pisci wiki člankov bdijo ljudje, ki nenehno preprečujejo prepisovanje in prepisane dele tudi izbrišejo ter o nekorektnosti pisca s tem opozorijo.
  • Plagiate v pisnih izdelkih ni težko odkriti, saj od tistega, ki preverja, zahteva zgolj vpis sumljivih besed (obda jih z narekovaji) v iskalnik.
  • V akademskih krogih se občasno pojavlja intelektualna kleptomanija, kjer tvorci besedil parafrazirajo zapisana besedila in jih dopolnijo. Sporno, vendar ne prepovedano, je tudi prevzemanje naslovov, na katerem morda dela drug avtor.
  • Plagiatorstvo se pogosto pojavi tedaj, ko skušajo pisci diskvalificirati drugega pisca
  • Težko identificirati, zato se očitki le redko del argumentiranih razprav


Citatni indeksi

  • citiranje je vzrok za oblikovanje hierarhije v stroki
  • citation index: podatkovna zbirka, kjer so zapisani sklici na predhodne objave, s čimer dobimo vpogled na bolj in manj citirane objave
  • drugi citatni indeksi: Science Citation Index, Social SCI, Arts and Himanities CI in na slovenskem: Scopus, Web of Science (trži ga korporacija Thomson Reuters) in je del Web of Knowledge
  • SSCI, AHCI najpomembnejši za humanistične vede
  • izvlečki so zbrani v oddelku imenovanem Intellectual Property & Science
  • googlov Učenjak: črpa iz številnih spletnih mest, očitajo nekonsistentnost in upoštevanje obskurnih objav. Zaradi širokega opusa, ki ga zajema preverja tudi rabo besedil v neakademskih objavah (vpliv na dejansko javnost). Preverja citiranost v objavah po 2008. Težava je, da nekatere objave niso dostopne na klik, razlikuje se tudi kvaliteta
  • h-indeks: razmerje med številom največkrat citiranih del in številom citatov
  • i10-indeks: št. objav, ki so bile citirane vsaj desetkrat

Humanistika ni naklonjena meritvam glede uspešnoti in vpliva člankov. Pomisleki se pojavljajo v komercialnem statusu inštitucij, v anglocentričnosti in omejitev na novejše publikacije (WoS do 1945, Scopus do 1995, oz. p drugih podatki do 1966). Kriteriji za razvrščanje v podatkovne zbirke:

  • recenzentski postopki,
  • mednarodno uredništvo,
  • mednarodno naročništvo,
  • spletna dostopnost.

Na osnovi citatnih indeksov se izračuna vpliv posamezne revije. Težava je spodbijanje vzajemnega citiranja med revijami, zaradi česar se nekateri avtorji pojavijo višje kot bi si v resnici zaslužili. Naslednji problem je izpad revij iz citatnih indeksov zaradi necitiranosti. Primer slednjega je Slavistična revija.

  • FAKTOR VPLIVA (imp at factor) - stopnja pomembnosti znanstvene revije
  • indeksirne hiše imajo vsaka svoj način izračunavanja; najbolj znan je bibliografski servis Thomas Reuters, ki pa indeksa ne zaračunava za humanistične revije
  • Izračun: število citatov iz člankov revije, ki so bili deležni citiranja v drugih pomembnih revijah v zadnjih dveh letih delijo s številom objavljenih člankov v tem času = povprečje citiranosti na članek
  • višji kot je IF, pomembnejša je revija, več ugleda ima revija
  • Scopus: SJR (primerjava med sorodnimi revijami) in SNIP (vpliv v kontekstu celotnega števila citatov na določenem področju)

Slabe strani meritev:

  • skoraj vse revije so z angleškega govornega območja
  • ni razlikovanj med izvirnimi znanstvenimi članki in znanstvenimi recenzijami
  • uporaba IF za merjenje kvalitete člankov ni smiselna; članki v revijah po kvaliteti močno varirajo (bolj smiselno je presojanje na osnovi tvorca članka

Kako uredništva povečujejo IF svojih revij?

  • pisanje preglednih znanstvenih člankov in recenzij; tovrstna besedila so večkrat citirana
  • odvzem izvlečka in seznama literature z zmanjšanjem števila “citabilnih” člankov
  • objave v začetku leta; poveča letno citiranost
  • citiranje drugih člankov iz iste revije

Znanstvena skupnost se zavzema za prosti dostop člankov na spletu, ki ne bi bili omejeni glede dolžine članka, števila slik, prilog. Poleg tega skuša vpeljati upoštevanje citiranja starejših člankov, ki so nastali preden so se razvile indeksirane revije.
Seznam slovenskih revij, kjer objavljajo lit. zgo.

  • Primerjalna književnost
  • Slavistična revija
  • Dve domovini
  • Jezik in slovstvo
  • Razprave SAZU
  • Studia mythologica Slavica
  • Knjižnica
  • Dialogi
  • itd.


Citatni slogi Znanstvene discipline po svetu uporabljajo različne citatne standarde, tudi humanistika nima samo enega. Glavni citatni stili naj bi bili:

  • APA (psihologija, družbene vede)
  • MLA (literarna veda, humanistika)
  • AMA (medicina, biologija)
  • čikaški slog (naravoslovje, splošno)

Kako prepoznamo čikaški slog? Letnica takoj za avtorjevim priimkom. Težava: kadar publikacija nima avtorja, kadar delo izhaja več let, raba narekovajev, ki jih uporabimo tudi na drugih mestih. Uporabljata ga Slavistična revija in Jezik in slovstvo (v nekoliko modificiranih oblikah).

Kako prepoznamo MLA-slog? Naslovi del v kratkih sklicih. Težava: prva beseda naslova v kratkem sklicu, raba narekovajev, ki jih uporabimo tudi na drugih mestih. Uporablja ga Primerjalna književnost.

Ne glede na vrsto citiranja moramo navesti ime avtorja in naslov. Glede na vrsto objave pa še:

  • ime spl. str, datum objave
  • knjiga: kraj, založba, letnica, knjižna zbirka
  • zbornik: naslov zbornika, kraj, založba, letnica, stran, kjer se nahaja članek
  • revija: naslov revije, letnik, številka, letnica, stran, kjer je članek objavljen
  • časnik: naslov časnika, datum, stran


Tehnika citiranja Citat je iz dveh delov:

  • dobesedni navedek (ločen z narekovaji, grafično drugačen odstavek)
  • vir (na koncu besedila je samo kazalka, ki je v obl. opombe kratkega sklica ali neposredno napisan vir)
  • nekoč opombe na dnu strani namenjene navajanju literature, danes razširjeni klici, ki imajo na koncu napisan seznam literature. Danes to smiselno le kadar vir iz različnih razlogov ni naveden v zadnjem delu
  • glej opomba, kratki sklic v uč.
  • enciklopedični članki opomb ne potrebujejo; naloga je strniti, kompilirati predhodno vednost
  • v opombah le tista dela iz katerih vzete izjave
  • alinejske pike uvajajo seznam lit., priimki na prvem mestu
  • opombe uvajajo zaporedne številke, imena so pred priimki


Kratki sklici

  • Kakor smo lahko prebrali pri Koblarju (1984: 15)
  • primer rabe v praksi, ki ni popolnoma v skladu s pravopisom: »Večina kupcev raje kupuje cenejše žepne izdaje.« (Žnideršič 1999: 85)
  • avtorjev priimek lahko nadomestimo z besedami ibidem, prav tam, op. cit., n. d. ‘navedeno delo’


Označevanje navedkov

  • narekovaji, odstavek in drugačen črkovni rez, izpuščanje navedkov in vrivanje svojega teksta vanje
  • namesto tripičja lahko napišemo prvo črko stavka v oglatem oklepaju, končamo pa s končnim ločilom zunaj navedka (glej primer uč.)


Od kod vse citiramo

  • knjige, revije, z zavihka knjižnega ovitka
  • lahko se sklicujemo tudi na sliko, tabelo, grafikon, zvočni posnetek …
  • če so neki viri dostopni na spletu in v knjižnih izdajah imajo prednost tiste, ki so dostopne na spletu

Viri in literatura

  • seznam literature je smiseln, saj z njim preverjamo piščevo referenčno obzorje
  • viri so predmet raziskave
  • literatura so teoretični ali metodološki pripomočki
  • primarni viri: rokopisi, tipkopisi; so tiskani
  • sekundarni rokopisi: elektronska oblika


Zaslon in papir

  • tiskana različica pomembna za raziskovalce, saj prinaša akademske točk
  • strokovni časopisi se selijo na splet
  • usmeritev na splet podpira gibanje Open Acess
  • ceneje
  • domneva: sčasoma bo spletni vir obveljal za primarnega
  • ctrl + f za iskanje besed na strani
  • glej navajanje zaslon papir v NP
  • očitna, glavna razlika: viri na spletu zapisani po alinejah, saj je splet na splošno naklonjen naštevanju
  • če je možnost dostopa, opremimo s povezavo na polno besedilo
  • navajanje celotnih url-jev ne pride v poštev
  • glej primerjavo navajanja url-jev na zaklonu in papirju v NP


Žanri

  • tudi na spletu možnosti ustvarjanja v različnih žanrih
  • vsakdanje sporazumevanje, publicistično, umetnostni, strokovni/znanstveni žanri
  • stroka oz. strokovno ima dva pomena: disciplino in tisto, kar nima visokih znanstvenih kriterijev. Pod strokovno literaturo štejemo slovarje, kazala, učbenike, priročnike ...
  • kategorije znanstvenih člankov: izvirni (mora biti objavljen v znanstveni reviji), pregledni (pregled določenega področja)
  • strokovni članek govori o že znanih spoznanjih in je usmerjen v uporabnost in promocijo, so objavljeni v strokovni ali znanstveni reviji, prilagojeni teksti ciljni skupini bralcev. Pomembna objava v znanstvenih revijah
  • poljudni članki - namenjeni popularizaciji spoznanj, nahajajo se v časnikih in ne strokovnih revijah, namenjeni najširši javnosti
  • ostali žanri: poglavje v monografiji, geslo v enciklopediji/slovarju, predgovor, spremna beseda k publikacijam, polemika, diskusijski prispevek, intervju, bibliografija ...
  • v humanistiki privilegirane monografske publikacije oz. knjige
  • v to kategorijo spadajo tudi diplome, magistrske in doktorske naloge, ki pa imajo bolj značaj (kratkih) strokovnih prispevkov
  • knjige niso nujno le natisnjene kot včasih ampak so tudi na spletu
  • akademiki si pridobijo "točke" zgolj z znanstvenimi objavami (predavanja, časopisni članki itd. ne štejejo)
  • tudi članki na Wikipediji imajo različno veljavo in imajo različen status
  • škrbina :do 10.000 znakov oziroma 1500 besed, standardni članki imajo do 25.000 znakov ali 3700 besed, članki v obsegu nad eno avtorsko polo; 30.000 znakov ali 4400 besed. Zadnja dva našteta članka prinašata akademikom tudi želene "točke". Ti članki zahtevajo konciznem in jedrnato izražanje
  • žanri strokovnih člankov: razprava, esej, podatkovna zbirka, kritika ipd.
  • žanri šolskega strokovnega pisanja: esej, referat, diplomska naloga
  • šolsko pisanje nastane z razlogom, da zadosti neki oceni, se pridobi naziv ali opravi dolžnost (držanje navodil, ugodi mentorjevim željam ...), namenjeno preverjanju znanja
  • manj je pisec izkušenj, bolj šolsko piše
  • strokovno oz. znanstveno pisanje ni pogojeno vnaprej določenim pravilom
  • kombinirana oz. interdisciplinarna diplomska naloga zahteva sodelovanje obeh mentorjev in skupnega dogovora, saj lahko drugače pride do nesporazumov
  • s prevelikimi formalnimi zahtevami, mentorji v očeh študentov izgubljajo svoj ugled


Popravljanje

  • primarna naloga akademikov ni toliko samo ustvarjanje novih besedil kot njihovo urejanje, popravljanje, ocenjevanje, ki je nujno da se v kopici besedil znajdemo
  • Wikipedija in Wikivir v glavnem potrebujeta urejevalce, popravljalce in ljudi, ki čistijo, dopolnjujejo.
  • Popravljanje (prevladujoča oblika strokovne pisne dejavnosti) = lektoriranje in korigiranje
  • Lektura - popravljanje besedila drugega pisca, da bi bilo urejeno in pravilno besedilo (popravljanje zatipkanin, pravopisne napake, slogovne pomanjkljivosti). Lektorji so zaposleni v založbah, pri časopisnih hišah, uredništvih ... V lekturo gredo besedila pred objavo, na spletu se lektura dogaja sproti
  • prevajanje besede "lektoriranje" privede do manjših problemov, pri nas to razumemo kot poklic
  • pri nas imeli lektorji in uredniki pomembno vlogo, pomembna pravilna izraznost v slovenskem jeziku. lektorjem so bili avtorji hvaležni, ker sami slovenščine še niso tako obvladali, v šoli so se namreč učili v npr. nemščini ali italijanščini. Včasih pa so se pritoževali, da lektor posega v njihov slog, kar je bilo upravičeno le, če je s popravki lektor pretiraval.
  • popravki nujni pri strokovnem pisanju, saj ni namen razvijanje in pisanje v osebnem slogu ampak razumljivo in prepričljivo podajanje strokovnih informacij
  • Korektura/ korigiranje - odpravljanje napak, ki jih je v besedilu povzročil kdo drug, po navadi stavec ali strojno branje. Popravljati bi se orali le drugi posegi v besedilo, ne avtorsko pisanje. Besedilo pomagal približati avtorju, ki ga je napisal. Danes korektura in lektura pomešani, včasih korektor popravil napake, ki jih je lektor spregledal
  • besedilo gre danes skozi več korektur
  • včasih korekture delale na roke na papir, danes se to počne na računalniku, s funkcijo Sledi spremembam, kjer se avtor ali urednik odločita katere korekture bosta sprejela in katere ne. Korekture se podajajo v formatu pdf. (tudi ta ni popoln)
  • Uredništvo oz. urednikovanje - ime za kompleksnejše opravke besedil, ki so jih napisali drugi.
  • Urednik gre prvič skoz besedilo in se odloči ali bo popravke sprejel ali ne, lahko piscu tudi predlaga kaj naj spremeni, potem gre besedilo v lekturo
  • besedilo, ki ne ustreza temi revije se zavrne
  • če s temo avtorjevega pisanja ni seznanjen si pomaga z recenzijami kolegov, ki se na to spoznajo
  • uredniki pri založbi ali časopisu se medsebojno usklajujejo (celotna revija rabi en slog, način ...)
  • urednikovanje je znanstvena dejavnost
  • uredniku je v veselje če avtor meni, da je njegova korekcija dobronamerna, mu razloži zakaj in kje je storil napako oz. kaj mu ni bilo všeč.
  • slab avtor tudi sprejeme vse korekcije in včasih po pomoti pusti v besedilu kakšno opombo
  • nesprejemljivo tudi če avtor da v ponovno lekturo nespremenjen članek in niti ne napiše kje je kaj spremenil in zakaj


Komunikacija v stroki E-pošta

  • komunikacija poteka v ustni (sestanki) ali pisni obliki
  • včasih klasično, danes digitalno dopisovanje po e-pošti
  • ena najpogostejših rab računalnika, telefonov
  • izumljena za potrebe znanstvene komunikacije MIT, od 80. let dalje je splošno rabljena

Razvade, ki motijo strokovno komunikacijo po e-pošti

  • neodzivnost na e-pošto, spam, nesramna, žaljiva pošta, reklamna sporočila ...
  • prejeti odgovor zahteva zahvalo
  • potrditev prejema pomembne e-pošte
  • priporočljivo odgovarjati takoj, da ne pozabimo in se pošta ne kopiči
  • za strokovno pisanje uporabljamo knjižno slovenščino (ne uporabljamo samih velikih črk, ki ponazarjajo kričanje!)
  • odstranimo prejšnje privzete korespondence
  • predhodna pisma na katera odgovarjamo se skrijejo za tropičje, ko spremenimo naslovnika moramo preveriti, komu je dejansko namenjeno naše sporočilo
  • uredimo, da vsa pošta prihaja le na en naslov
  • obsežne priponke damo v Google Drive
  • datoteke morajo biti v splošno znanih formatih, da jih naslovnik zna odpreti
  • obkljukamo privzet golo besedilni format poštnih sporočil namesto html-besedilo
  • hranjenje poštnih sporočil je nezanesljivo zaradi poznejših iskanj konverterjev, raje periodično arhiviramo v golem besedilnem formatu txt
  • nejasnosti lahko razrešimo tudi s fizičnim pristopom do prof., ga ne obsipavamo z nepotrebno pošto
  • nujna komunikacija med strokovnimi kolegi in ne samodrštvo
  • pisanje s samimi malimi črkami v strokovnem pisanju ni sprejemljivo (privede do nesporazumov hkrati pa izraža piščev odnos)
  • Za: navedemo naslovnikov poštni naslov
  • Kp: ('kopija', angl. Cc: 'carbon copy') navedemo poštne naslove, ki jih pošiljamo sporočilo v vednost
  • Skp: ('skrita kopija', angl. Bcc: 'blind carbon copy' ) navedemo prejemnike, ki se ne izpišejo med prejemniki (za obveščanje množic, da se prejemniku ne izpišejo vsi dolgi naslovi, varovanje zasebnosti)
  • slabost, če se vsebina pri vsakem nadaljnjem pošiljanju podvoji
  • odgovarjanje vsem naslovnikom
  • daljša pisma pišemo najprej v urejevalnik potem pa prekopiramo v e-pošto
  • prelomno vrstico menjamo s presledkom in znakom (^p) - v kopiranju pošte v urejevalnik

Nazivanje:

  • na Wikipediji se vsi tikajo, kar pomaga pri enakopravnosti, ne seminarjih je nujno vikanje med udeleženci
  • forum: dragi/spoštovani kolegi
  • spoštovani gospod profesor, spoštovani dr. (ime priimek) - starejši kolega
  • vikanje + priimek ali tikanje + osebno ime - nagovor; vikanje + osebno ime - dovoljeno le prof.
  • spoštovana/draga kolegica - nevtralno
  • osebno ime - kolega v stroki
  • ločili po nagovoru sta: , ali !; pri nadaljni korespondenci smemo nagovor izpustiti

Konec sporočila:

  • S spoštovanjem - podpišemo se v isti vrstici ali pa eni nižje
  • Lepo vas pozdravljam ali lp
  • kraj in datum sta nepotrebna

Podpis:

  • Ime in priimek (odvisno če se z njimi tikamo ali ne)
  • forum - kratici imena in priimka
  • na wikijih: klik na ikono svinčnika, na zaslonu se izpiše --Kcerar (pogovor) 12:10, 10. december 2021 (CET)
  • kjer je zahtevan lastno ročni podpis dodamo sliko svojega lastnoročnega podpisa
  • na wikijih lahko ugradimo svoj podpis tako: Immanuel Kant signature.svg
  • olajšana komunikacija z Google groups
  • ne pišemo dodatnih praznih vrstic po nepotrebnem (da se tekst ujame v eno stran)

Naslavljanje datotek:

  • kratko, pomenljivo, enolično, presledek nadomestimo s spodnjo črto, variante imajo številko, popravljalec se dopiše z kraticami imena

Komunikacija s tujci:

  • v slovenščini, če znajo
  • google prevajalnik ni ravno v pomoč
  • v iskalnik napišemo tuje fraze, da preverimo njihovo veljavnost
  • v znanstveni struji se dogovorijo tako da uporabljo jezik v katerem ne bo prišlo do nerazumevanja in da kateri jezik ne bo zapostavljen





























Neznane besede
[uredi]

geneza = izvor, nastanek in razvoj česa

spisovnik = priročnik z vzorci spisov, pisem, uradnih vlog

garnirati = okraševati (kulinarika)

habilitacija = pridobitev pravice predavati na visoki šoli

Domača naloga: Slavistična revija

[uredi]

Slavistična revija me je najprej presenetila s svojim izgledom. Na prvi pogled bi jo lahko označili za zvezek oz. zbornik. Po podrobnejšem pregled me je presenetila tudi njena notranjost; članki dajejo vtis seminarske naloge, saj si sledijo kot neka poglavja. Kljub temu pa me je to pritegnilo, saj mi je dajalo nek vtis strokovnosti in profesionalnosti. Sama vsebina je bila zanimiva, saj so se članki zadevali zanimivih tem, nekatere so se povezovale tudi s tistimi katere bi človek na prvo oko označil za popolnoma nesorodne.

Domača naloga: Razstava Nacija-Kultura (Mladina)

[uredi]

Sam koncept razstave umetnika Vuka Ćosića, torej ohranjanje in predstavljanje digitalne umetnosti se mi zdi odličen, saj danes večina ustvarjalcev in umetnikov deluje na spletu in družbenih omrežij. Po mojem mnenju pa je razstava preveč politično usmerjena (sonetni venec iz tvitov Janeza Janše). Menim namreč, da večina ljudi v umetnosti, pa naj bo to poezija ali pa slika na platnu, išče nek pobeg iz vsakdanjega življenja. Takrat naj bi se sprostili in cenili umetnost zaradi nje same in naj ne bi razmišljali o politiki o kateri so bombardirani vsak dan z vseh mogočih medijev.

Domača naloga: Trubarjevanju in drugim kulturnim mašam na rob (refleksija)

[uredi]

S prebranim prispevkom se večinoma strinjam, seveda je potrebno preizkušati nove oblike socialne eksistence. Ozirati se le v književno preteklost in jo jemati kot edino pravilno oz. kot nekakšni zlati standard, bi bilo ne le napačno, pač pa tudi ozkogledno in zastarelo. Po drugi strani pa je vseeno ne gre popolnoma zanemarjati, temveč je potrebo iz nje jemati nek nov navdih, jo prenoviti in njene ideje potrditi ali jih zavreči.

Domača naloga: najdi na spletu prispevek Popravljalci sveta, preberi in/ali poslušaj ga, potem pa zapiši svoj premislek na to predavanjsko temo

[uredi]

Prispevek Popravljalci sveta je predavanje prof. Mirana Hladnika na temo Wikipedije ter njene pomembnosti v svetu. Priznati moram, da tukaj sicer nisem izvedle nič kaj posebno novega, saj smo se o tej temi že veliko pogovarjali na predavanjih ter o njej brali v Novi pisariji. Zdi pa se mi pomembno, da prof. Hladnik na srce polaga, da naj ne prepovedujejo uporabo Wikipedije svojim učencem, saj se njeni članki redno posodabljajo, resničnost informacij pa se redno pregleduje oz. jih popravijo. To je tudi največja prednost Wikipedije: avtorstvo je skupno, kar pomeni, da lahko nekdo napiše članke, nekdo lahko popravi slovnične napake, nekdo lahko ažurira informacijo itd. Tudi sama sem se v gimnaziji pogosto zanašala na Wikipedijo (kljub prepovedi), saj so se mi informacije zdele korektne in sam članek lepo urejen.

Domača naloga: Rojstni kraji slovenskih literatov, književniki v bližini mojega kraja (Bistričica)

[uredi]

Občina Kamnik

  • Miha Frančišek Paglovec, rojen v Kamniku, pisatelj in duhovnik (cerkveni pesmarici Cantilenae variae partim antiquae partim novae in hunc libellum transcriptae in Misionske katoliš karščanske pejsme, Evangelia inu branie, pesem o dekalogu, Tobijeve bukve, prevoda Hoje za Kristusom in Svete voiske).
  • Jurij Japelj, rojen v Kamniku, pesnik, jezikoslovec, prevajalec in duhovnik (prevod Svetega pisma z Blažem Kumerdejem, sodelovanje pri prevajanju Stare zaveze, Zerkovne pesmi, Pridige sa vse nedele skusi lejtu, zadnje tiskano delo je bil slavospev v slovo cesarju Francu I.).
  • Andrej Bernard Smolnikar, rojen v Kamniku, bivši rimskokatoliški duhovnik, misijonar in utopični socialist ( leta 1840 je začel v Bostonu izdajati dva časopisa v nemščini: Friedens-Botschaft an alle Völker in Deutscher Anzeiger, kar je prvi poskus kakega Slovenca v ZDA, da bi izdajal lastno glasilo, verske reformatorske knjige, Denkwürdige Ereingnisse im Leben des Andreas Bernardus Smolnikar).
  • Fran Albreht, rojen v Kamniku, pesnik, književnik, gledališki kritik aktivist OF in taboriščnik, (urejal je Ljubljanski zvon in soustanovil Sodobnost, napisal pa je še Krizo Ljubljanskega Zvona, Zadnjo pravdo, Pesmi in Gledališke kritike).
  • Alojzij Benkovič, rojen v Kamniku, farmacevt, pisatelj, prevajalec in urednik (prevajal iz češčine, francoščine, nemščine, poljščine in ruščine, napisal Slovensko-latinsko-nemški rastlinski imenik slovenskih dežel).
  • Josip Benkovič, rojen v Kamniku, rimokatoliški duhovnik, pisatelj in zgodovinar (že kot dijak je objavljal svoje pesmi, basni in povesti v raznih mladinskih listih npr. v Domačih vajah. Napisal je povest Sestra Vincencija in dokončal novelo Gostačeva hči, ki sta bili objavljeni v Domu in svetu. Tam so bile objavljene tudi njegove črtice o rokovnjačih ter literarnozgodovinska razprava Slovenski koledarji in koledarniki. Lotil se je tudi raziskovalnega dela na področju domače kulturne in slovstvene zgodovine, zlasti so ga mikali življenjepisi njegovih ožjih rojakov).
  • Ivan Fajdiga, rojen v Kamniku, publicist in pisatelj (članki v primorskih časopisih, leposlovni podlistki v raznih revijah in časopisih, knjige: Naši narodni grehi: kako bo z vojsko?, povest Zadnji tihotapec, romana Nebesa in Deset let v peklu ter brošura Ob enajsti uri).
  • Ivan Dornik, rojen v Nevljah, slavist, klasični filolog, prevajalec, pisatelj (kot dijak je objavljal v dijaških listih Zora, Mentor, Gorenjc ter pozneje leposlovne črtice v Domu in svetu. Literarne študije je objavljal v Času ter in izdal povest Pasijonke).
  • Ladislav (Jožef) Hrovat, rojen v Zgornjem Tuhinju, redovnik, jezikoslovec in prevajalec (pisal je predvsem o latinskem jeziku in grški književnosti ter prevajal iz obeh jezikov, avtor Latinske slovnice za slovensko mladež
  • Felicita Kalinšek, rojena v Podgorju, redovnica, avtorica Slovenske kuharice
  • Gašper Križnik, rojen v Motniku, etnolog in jezikoslovec (zbiralec ljudskih pripovedk, pesmi, pregovorov v narečju).
  • Rudolf Maister, rojen v Kamniku, pesnik, general, borec za severno mejo (ustanovitelj in urednik dijaškega lista Inter nos, svoje pesmi objavljal v ljubljanski Večernici. V reviji Vesna je objavljal pod psevdonimom Vuk Slavič, nato pa še pod imenom Vojanov med drugim tudi v Ljubljanskemu zvonu in Slovenskemu narodu, bil pa je tudi zunanji član Zadruge. Izdal je dve pesniški zbirki Poezije in Kitice mojih.).
  • Anton Medved, rojen v Kamniku, pesnik, dramatik in duhovnik (Poezije I leta 1905 in Poezije II (1909), romantična tragedija Viljem Ostrovrhar, Na odru življenja, Kacijanar, Za pravdo in srce, Stari in mladi.)
  • Josip Ogrinec, rojen v Podgorju, pripovednik, dramatik, prevajalec, šahist in pedagog (opise in doživljaje iz narave, z naslovom Obrazi iz narave je objavljal v Slovenskem glasniku, Glasniku, Besedniku in Zvonu. Pisal je tudi daljše novele in povesti Čast in sramota, Vojnimir ali poganstvo in kerst).
  • Alojzij Peterlin, rojen v Kamniku, duhovnik in književnik (pisal je v list Nanos ter pesmi objavljal v Ljubljanskem zvonu. Napisal je povest Soseda, ter po vojni objavljal vesele in kratke črtice, napisal pa je tudi dramo Solnce ter ljudsko igro Prelom).
  • Radivoj Peterlin, rojen v Kamniku, pesnik, urednik, popotnik in potopisec (pisal pesmi o izgubljeni ljubezni in mladosti, o motivih s popotovanj, o razpoloženjih nemirnega popotnika in o osamljenosti. Izdal je več pesniških zbirk: Po cesti in stepi, Znamenje, Popotne pesmi. Objavil je tudi knjižico s prevodi slovanskih ljudskih pesmi Slavljanska Lira. Svoja popotovanja pa je opisal in izdal v delu Ahasverjeva kronika, K matjuški Rusiji.)



Domača naloga: na wikipedijskem Portalu skupnosti odpri seznam vseh člankov v poglavju Popravljanje, izberi si enega izmed njih in popravi najbolj očitne napake v njem

[uredi]

izbrala sem si članek o Vojaški policiji

[1] [2]

Domača naloga: odpri zemljevid državnega RKD (registra kulturne dediščine) in razišči enote dediščine okrog svojega domačega kraja ter vnesi nekaj novega

[uredi]

V svojem domačem kraju (Bistričica) sem našla naslednje enote kulturne dediščine: Kregarjevo - Prazgodovinska naselbina Gradišče Cerkev sv. Benedikta (Plečnikova cerkev) Godič - Arheološko najdišče Pod Gričo Okroglo pri Kamniku - Spomenik NOB Stahovica - Apnenica Županje njive - Kapelica Stahovica - Spomenik Juriju Libniku Stahovica - Spominska plošča padlim delavcem lesnega obrata Kamniška Bistrica - Grob Janeza Jagodica Kamniška Bistrica - Planinski dom Kamniška Bistrica - Lovska koča kneza Windischgraetza Kamniška Bistrica - Lovska koča kralja Aleksandra Kamniška Bistrica - Kapela Lurške Matere božje Kamniška Bistrica - Spomenik v NOB padlim planincem

Dodala bom sliko znamenja v Stolniku [3]