Uporabnik:Katjahuber2003
Moje prijateljstvo z Novo pisarijo
[uredi]Uvod
[uredi]Pismenost je na začetku 19. stoletja pomenila slovnico. Sedaj izraz 'pismenost' pomeni znanje branja in pisanja oziroma znanje, poznavanje česa sploh.
Wikimedijina spletišča so - z izjemo Wikivira - namenjena gojenju skupnega avtorstva.
Posebnost Wiki objavo:
- neposredni posegi
- historiat nastajanja
- bralce spodbudi k sooblikovanju (popravljanje, dopolnjevanje)
Kam z avtorjem? Omenjanja avtorja na strani ni potrebno, a v imenu kontraproduktivnih sprememb odgovornost nosi avtor.
Prešernova Nova pisarija Satirična pesnitev, ki je bila prvotno naslovljena Kranjska pisarija, je bila objavljena v Kranjske čbelce leta 1831, leta 1847 pa v Poezijah. Gre za kritiko nekontroliranih in količinsko neobvladljivih objav.
Pismenost
[uredi]Pismenost: biti pismen pomeni obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo. Pismeni ljudje so predstavljali nedostopno elito, do katere je nepismena večina razvila nezaupljivo distanco. Pismenost je z uvedbo obveznega šolanja postala standard. V sodobnem času poznamo več pismenosti, saj ima vsaka stroka svoj jezik. Pismenosti ni brez aktivne udeležbe pri komunikaciji, kreativna plat komunikacije pa je bila do nedavnega zelo omejena, kar se je spremenilo z nadaljnjim razvojem komunikacijske tehnologije. Bralna oz. funkcionalna pismenost: da smo izurjeni za pravilno razumevanje sporočil v kulturi, ki ji pripadamo.
Informacijska družba Informacijska družba je socialna paradigma današnjega časa, ki nadomešča starejšo industrijsko družbo. Iluzija, da nam pomoč računalnikov prihrani energijo in čas, a to ne drži, saj nam računalniki nalagajo vedno več dela, ker odpirajo možnosti, ki jih pred njimi ni bilo.
Wikiji
[uredi]Wikiji so skupek spletišč, ki so se z Wikipedijo v jedru pojavila 2001 in so vzorčna oblika sodobne pismenosti.
Njihove prednosti:
- Lahka dostopnost
- Kooperativnost
- Tesnejši stik z realnostjo
Wikimedijina spletišča:
- Wikipedija
- Wikivir
- Wikiknjige
- Wikiverza
- Wikislovar
- Zbirka
Merjenje vitalnosti jezika - glede na število objav na Wikijih. Slovenska Wikipedija je nastala leta 2002. Wikipedija ima licenco creative commons (cc), kar dobesedno pomeni 'licenca ustvarjalnega ljudstva'. Cc se prevaja tudi kot 'ustvarjalna gmajna', kar je referenca na kmečke upore, saj se s licenco cc borimo proti licenci copyright. Wikipedija razume avtoriteto kot obliko omejevanja kreativnosti, saj je zgrajena na idealu svobodnega objavljanja in dostopa do informacij. Kredibilnost znanstvenih objav zagotavljajo utečeni recenzijski postopki. Wikipedija je alternativa kapitalistični družbi.
Avtor
[uredi]Do 60. let 20. stoletja je bila literarna veda usmerjena predvsem v avtorja, nato v besedilo samo, v 80. letih pa v bralca in njegove potrebe ter interese.
Motivacija za pisanje Pisanja se lotimo zaradi predmeta, ki je vreden ubesedovanja, zaradi samega sebe ali za katero od socialnih skupin, ki jim pripadamo. Etično sprejemljivo pisanje: tisto pisanje, ki izvira iz zanimanja za témo sámo, ne pa raziskovanje in pisanje z namenom samopromocije avtorja, manipulacije rezultatov ali manipulacije in zlorabe zainteresirane publike.
Štiri področja pismenosti:
- vsakdanje sporazumevanje
- leposlovna pismenost
- strokovna oz. znanstvena pismenost
- publicistična pismenost
Izbira jezika Če pišemo za domače bralce, potem uporabimo slovenščino. Če pišemo za globalno publiko, potem pišemo v angleščini. Angleščina je res bolj praktična in razširjena, a število objav v drugih jezikih bi lahko povečali z boljšo promocijo.
Izbira teme Vedno več je možnosti za izbiro tem, a se nam pogosto zdi, da so izbire lažne in ustvarjene za to, da bi nas manipulirale v prepričanje, da imamo možnost izbire. Ker Slovenija spada med države z visoko stopnjo blagostanja, izbira enega običajno ne pomeni prikrajšanje drugega. Po navadi izbiramo teme, ki so nam všeč, a nam ravno izbira tem, ki jih ne poznamo, omogoča širjenje obzorij, a se moramo zavedati, da je lahko tema za posameznika pomembna, za javnost pa ne.
Vaje v pisanju Tipalne izkušnje pomagajo pri razvoju inteligence in veščin, kot sta tipkanje in pisanje
Usoda avtorstva Avtorstvo je zaščiteno z zakonodajo. Nekoč je bilo biti avtor elitni položaj.
Soavtorstvo Tuje poseganje v besedilo je treba interpretirati kot sodelovanje in ne kritiziranje. Na Wikijih pravila avtorskega sodelovanja niso jasno definirana.
Objavljanje Nekoč je do objave avtorskega besedila bilo zelo težko priti, a sedaj je to vedno lažje. Postaviti besedilo: kot so nekdaj na roke sestavljali besedila za v tisk, danes to pomeni naložiti besedilo na strežnik (to ni enako kot objaviti besedilo). Če želimo, da je naše besedilo vidno, je najbolje, da ga promoviramo na spleto preko hiperpovezav.
Množični um ali pametna množica Način organizacije znanja v informacijskih družbah, ki je javno dostopno in soustvarjeno v sodelovanju, poleg tega pa je namenjeno skupnemu dobremu. Izhaja iz predpostavke, da je znanje javna dobrina. V preteklosti je bil dostop do znanja omejen, zato je izobražena elita zviška gledala na neizobraženo večino. Crowdsourcing - množično prispevanje posameznika v korist skupnosti.
Avtorske licence Creative commons: avtorska licenca, ki dovoljuje kopiranje, distribucijo, predelavo. Ne bazira ne praksi lastništva enega avtorja, temveč na ustvarjanju in dopolnjevanju javnega znanja. To licenco uporabljajo Wikiji.
Copyright: avtorska licenca, ki ščiti avtorske pravice, a hkrati preveč poudarja avtorstvo. Ta licenca preganja kopiranje, nepooblaščeno distribucijo in predelavo. Ta licenca ni prilagojena sodobnim medijem in uporabi na spletu.
Bralec
[uredi]Domače naloge
[uredi]Nacija-kultura
[uredi]Nacija-kultura je projekt srbskega spletnega umetnika Vuka Ćosića, ki ga je umetnik predstavil v prostorih Muzeja sodobne umetnosti. Izvirna različica tega projekta je nastala leta 2000 ob dvestoletnici Prešernovega rojstva, zdaj - po 22 letih - pa je umetnik projekt znova obudil, vendar s posodobljenimi elementi. Kot 'nepresahljiv vrelec iskrenih hrepenenj' je uporabil Twitter, v pomoč pa sta mu bili še dve tehnologiji: velepodatki in umetna inteligenca. Glavni cilj tega projekta je bil s pomočjo umetne inteligence preoblikovati sovražni govor na družabnem omrežju Twitter. Menim, da je projekt spodbudil marsikoga, da se je začel na spletu bolj vljudno in kulturno izražati oziroma obnašati
Slavistična revija
[uredi]Slavistična revija je na slovenističnem oddelku Filozofske fakultete izredno opevana stvar, skoraj biblija vsakega bodočega slovenista. Gre za zvezek s rdečimi platnicami, ki mu sama ne bi nadela naziva revija, kajti moja dosedanja srečanja s kakršno koli vrsto revij se zelo razlikujejo od moje prve izkušnje branja Slavistične revije. beseda 'revija' zame namreč pomeni predvsem rumeni tisk, ujet na tanke in šelesteče strani, zbrane pod imeni Lady ali Cool. Zanimivo.
Trubarjevanju in drugim kulturnim mašam na rob
[uredi]Brez dvoma je Trubar postavil temelje slovenskemu knjižnemu jeziku, saj je slovenskemu narodu dal darilo neizmerne vrednosti: napisal je prvo slovensko knjigo. Tekst Mirana Hladnika z naslovom Trubarjevanju in drugim kulturnim mašam na rob odpira zanimivo razpravo o pomenu dejanj in prizadevanj naših literatov. S časovno distanco se pogled na prispevek določenih posameznikov spremeni in pogosto pride do poveličevanja napačnih ljudi in zanemarjanja tistih, ki so za jezik storili res veliko.
Popravljalci sveta
[uredi]Bistveno dejstvo, ki ga poudarja predavanje, je da je preživetje kulture pogojeno s preživetjem jezika te kulture, pomembno pa je povedati tudi, da brez izumrtje kulture pomeni tudi izumrtje naroda. Avtor - Miran Hladnik - ponudi Wikipedijo kot platformo, na kateri lahko vsak izmed nas postane popravljalec sveta in prispeva svoj delež k ohranitvi in razvoju jezika ter kulture, čeprav ime Wikipedija tudi svoje pomanjkljivosti, kot je na primer spletni vandalizem.
Geopedija
[uredi]Za Geopedijo sem slišala prvič, ta prvi vtis pa ni bil najboljši, saj stran ni in ni delovala, čeprav sem do nje poskusila priti na različnih napravah. Ko se mi je stran končno odprla in sem lahko dostopala do sloja Rojstni kraji slovenskih literatov, mi je Geopedija v bližini mojega rojstnega kraja - Murske Sobote - pokazala naslednje literate:
Milan Vincetič https://sl.wikipedia.org/wiki/Milan_Vinceti%C4%8D
Jože Olaj https://sl.wikipedia.org/wiki/Jo%C5%BEe_Olaj
Janoš Kardoš https://sl.wikipedia.org/wiki/Jano%C5%A1_Kardo%C5%A1
Franček Rudolf https://sl.wikipedia.org/wiki/Fran%C4%8Dek_Rudolf
Popravljanje wikipedijskega članka
[uredi]Register kulturne dediščine: Cerkev sv. Martina, Martjanci
[uredi]Cerkev sv. Martina v Martjancih (madžarsko Mártonhelyi Szent Márton templom) je župnijska cerkev Župnije Martjanci. Stoji na rahlo dvignjenem mestu sredi vasi Martjanci v Občini Moravske Toplice v Prekmurju, severovzhodna Slovenija. Gotsko cerkev iz 14. stoletja je leta 1392 s freskami poslikal Janez Akvila iz Radgone. Ohranjena je lastna podoba umetnika, ki spada med najstarejše slikane avtoportrete v Evropi. Glavni oltar so izdelali leta 1925 v marmorju po načrtu arhitekta Jožeta Plečnika (1872–1957). (Wikipedija 6. 1. 2023)
