Uporabnik:Katarina Berden

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

O Slavistični reviji[uredi]

Že ko sem na predavanju v roke prvič vzela Slavistično revijo, sem vedela, da gre za strokovno literaturo. Jasno mi je bilo, da imam pred seboj znanstveno delo, saj bi v nasprotnem primeru naslovnico gotovo krasila kakšna privlačna fotografija ali risba, ki bi pritegnila človeka k branju verjetno bolj sproščujočih in lažje berljivih tem. Vendar pa je prav, da se posvetimo člankom in delom, ki morda na prvi izgled ne delujejo privlačno, saj lahko kljub temu vsebujejo veliko koristnih in zanimivih informacij. Točno to pa velja za vsebine, ki so zbrane v Slavistični reviji. Med listanjem časopisa mi je bilo všeč dejstvo, da so k člankom priložene angleške obnove in pa da so vsebine zelo raznolike, kljub temu da izhajajo iz iste stroke. In ker gre za stroko, katere del sem po novem tudi jaz, si želim, da mi bo revija pomagala k boljšemu uvajanju in izobraževanju na poti do poklica, ki bi ga rada opravljala v prihodnosti.

Obnova članka: Nastanek in razvoj termina znanstvena fantastika na Slovenskem[uredi]

Kakor že naslov pove, izbrani članek, katerega avtorica je Metka Kordigel, govori o razvoju pojma znanstvena fantastika v zgodovini slovenske literarne teorije. Avtorica pravi, da je ta termin, ki izhaja iz angleške enačice science fiction, relativno nov. Prvi Slovenec, ki ga omenja, je pisatelj Vladimir Bartol v svojem delu Modra ptica iz leta 1932. On je tudi prvi, ki je zapisal definicijo tega pojma. Vendar pa ostali avtorji Bartolovega izraza niso upoštevali in so nanj nekoliko pozabili. Ravno zaradi tega pa so imeli sami težave s poimenovanjem take vrste literature. Avtorica omeni Mahniča, Tavčarja in Mencingerja, ki so svoja dela z elementi znanstvene fantastike poimenovali vsak drugače. Mencinger na primer svoje delo z naslovom Abadon poimenuje bajka, čeprav bi bil bolj ustrezen Bartolov pojem. Pojmi, ki so se pojavili za dela, ki bi jih danes uvrstili med znanstveno fantastiko, so še: satira, utopija, groteska itd. Po drugi svetovni vojni, se je iskanje primernega termina znova razvnelo, vendar so bila mnenja bolj ubrana, saj se je v tem času angleški pojem science fiction že močno uveljavil. Danes se je pojem znanstvena fantastika že kar zakoreninil v slovenskem prostoru.

Literarnovedni dogodek tega tedna[uredi]

Pesnica Anja Golob je prejela Jenkovo nagrado za svojo pesniško zbirko Vesa v zgibi.


Povzetek poglavja Motivacija za pisanje[uredi]

Kot pove že naslov, to poglavje govori o motivaciji, ki jo imajo pisci za pisanje svojih del. Avtor pravi, da obstaja več vrst motivacije. Pravi tudi, da nastane problem, če se motivacija obrne v smer samopoveličevanja in napuha. To pa lahko vodi v nekolegialen odnos z drugimi. Zanimivo mi je bilo dejstvo, da obstaja vrsta motivacije, ki je bolezenska in pomeni obsedenost s pisanjem. Imenuje se skribomanija oziroma grafomanija. V nadaljevanju beremo, da je pisec neprofesionalen, če se ne ozira na mnenja in interese bralcev. Poglavje se zaključi z razlago štirih področij pismenosti. Ta področja so: vsakdanje sporazumevanje, leposlovno, strokovno in znanstveno ter publicistično oz. novinarsko področje.

Simpozij Obdobja[uredi]

Izbrala sem 33. zbornik Simpozija obdobja. Ta zbornik vsebuje naslednje članke:

  • Alenka Žbogar: Recepcija slovenske književnosti (literarnovedni)
  • Irena Avsenik Nabergoj: Podobe zapeljivca in ugrabitelja v slovenskem motivu Lepe Vide (literarnovedni)
  • Saša Babič: Uganka v časovnem prerezu (literarnovedni)
  • Matjaž Birk: Slovenska književnost v nemškem časopisju na Slovenskem: podobe in družbena funkcija (literarnovedni)
  • Milena Mileva Blažić: Recepcija slovenske mladinske književnosti doma in v tujini (literarnovedni)
  • Blanka Bošnjak: Recepcija slovstvenega dela Leopolda Volkmerja: pomen za vzhodnoštajersko književnost (literarnovedni)
  • Zoran Božič; Problem interpretacije in recepcije Prešernove pesmi Pevcu (literarnovedni)
  • Jadranka Cergol: K pojmovanju manjšinske literature: študija primera literarne produkcije dveh manjšinskih skupnosti (literarnovedni)
  • Joanna Cieślar: Recepcja, historia, przekład: Naga wyspa Božidara Jezernika w polskim tłumaczeniu (literarnovedni)
  • Renata Debeljak: Recepcija Potrčeve predvojne kratke proze (literarnovedni)
  • Monika Deželak Trojar: J. L. Schönleben in njegov pogled na recepcijo slovenske retorske proze v 17. stoletju (literarnovedni)
  • Ljudmil Dimitrov: Recepcija sodobne slovenske dramatike kot književnosti: refleksija prevajalca (literarnovedni)
  • Marijan Dović: Tri obdobja slovenskega literarnega založništva: ekonomike, politike, ideologije (literarnovedni)
  • Olena Dzjuba-Pogrebnjak: Словенська мова і література в Україні: словеністика у працях професора Т. Д. Флоринського (literarnovedni)
  • Tomaž Erjavec, Darja Fišer: Recepcija virov starejše slovenščine IMP (literarnovedni)
  • Florence Gacoin-Marks: Francoska prevoda Alamuta (literarnovedni)
  • Monika Gawlak: Prevodi slovenske proze na Poljskem po letu 1991 (literarnovedni)
  • Dragica Haramija, Janja Batič: Recepcija postmodernih slikanic (literarnovedni)
  • Robert Jereb: Slovenska literarna kritika v periodičnem tisku (1990–1999) (literarnovedni)
  • Andraž Jež: Recepcija Stanka Vraza s stališča teorije ideologije (literarnovedni)
  • Jožica Jožef Beg: Branje klasične slovenske poezije v gimnaziji (literarnovedni)
  • Franci Just: Prevodna recepcija slovenskih pisateljev v prekmurskem časopisu Prijatel in tedniku Novine (literarnovedni)
  • Marko Juvan: Kritika in prevod kot prostora medliterarnosti: Čop, Čelakovský in Prešeren (literarnovedni)
  • Irma Kern: Posebnosti kritiškega odziva v medkulturnem posredovanju literarnih besedil (literarnovedni)
  • Sanja Kostanjšek: Recepcija mladostnika po prvem branju Lainščkovega romana Skarabej in vestalka (literarnovedni)
  • Erwin Köstler, Andrej Leben: Posredovanje slov. literat. v nemški govorni prostor in dvojezično založništvo na Koroškem (literarnovedni)
  • Ana Košuta Skok: Recepcija slovenske književnosti v zadnjem triletju osnovne šole (literarnovedni)
  • Zvonko Kovač: Međuknjiževna kritika (slovenske) književnosti (literarnovedni)
  • Boža Krakar Vogel: Spodbujanje literarne recepcije v vzgoji in izobraževanju: didaktične ambicije in praktični učinki (literarnovedni)
  • Ivana Latković: Prijevodi i odjeci suvremene slovenske proze u Hrvatskoj (literarnovedni)
  • Marko Ljubešić, Mirjana Benjak: Kako recipirati nepročitano (literarnovedni)
  • Laima Masytė: Nekaj posebnosti prevoda romana Berte Bojetu Filio ni doma v litovščino (literarnovedni)
  • Maja Melinc Mlekuž: Vzgoja narodne pripadnosti pri književnem pouku (literarnovedni)
  • Vesna Mikolič: Literarna perspektiva Šalamunovega pesniškega diskurza skozi slovensko in tujejezično leksiko (literarnovedni)
  • Jun Mita: Recepcija slovenske književnosti na Japonskem (literarnovedni)
  • Marija Mitrović: Edvard Kocbek v srbskih/hrvaških prevodih (literarnovedni)
  • Mladen Pavičić: O pregledih zgodovine slovenske književnosti v madžarskem jeziku (literarnovedni)
  • Katarina Podbevšek: Recepcija slovenskega postdramskega besedila (Simona Semenič: tisočdevetstoenainosemdeset) (literarnovedni)
  • Timothy Pogačar: Slovenska proza v dveh slovensko-ameriških publikacijah: recepcija zgodnjega 20. stoletja (literarnovedni)
  • Gizela Polanc Podpečan: Horizont pričakovanja v pripovedni prozi Florjana Lipuša (literarnovedni)
  • Ivo Pospíšil: Nekaj vidikov češkega sprejema Matije Murka (literarnovedni)
  • Barbara Pregelj, Moisés Selfa Sastre: Recepcija slovenske mladinske književnosti med špansko govorečimi (literarnovedni)
  • Francka Premk, Eva Premk Bogataj: Refleksija in vrednotenje slovenske književnosti Marje Boršnik (literarnovedni)
  • Urša Prša: Transformacija antične Medeje v operi Medeja: glasbena drama iz vsakdanjega življenja (literarnovedni)
  • Vilma Purič: Sumljivo in abstraktno v poeziji Irene Žerjal (literarnovedni)
  • Andrej Rozman: Žiga Herberstein in slovaški humanisti (literarnovedni)
  • Megi Rožič: Transnacionalne in transkulturne prvine v poetiki Milene Merlak Detela (literarnovedni)
  • Špela Sevšek Šramel: Kako berejo Slovence v tujini: študija recepcije na Slovaškem (literarnovedni)
  • Tone Smolej: Molière v zgodnejšem dramskem opusu Andreja Rozmana (literarnovedni)
  • Maja Smotlak: Slovenska literarna kritika o narodni identiteti v sodobnem slovenskem romanu v Italiji (literarnovedni)
  • Julija A. Sozina: Temeljne raziskave slovenske književnosti v sodobni Rusiji (literarnovedni)
  • Marija Stanonik: Vprašanje racionalizacije v slovenski slovstveni folklori (literarnovedni)
  • Nadežda Starikova: Slovenska poezija 20. stoletja v ruskih prevodih (literarnovedni)
  • Đurđa Strsoglavec: Stopnja prevedljivosti in stopnja recepcije (literarnovedni)
  • Jana Šnytová: Prevodi slovenske književnosti v češčino od leta 1945 do sodobnosti (literarnovedni)
  • Katarina Šrimpf: Butalci in Süha roba Frana Milčinskega med slovensko pripovedno tradicijo in avtorstvom (literarnovedni)
  • Miran Štuhec: Esejistična recepcija slovenske književnosti (literarnovedni)
  • Bożena Tokarz: Prevajalec v procesu literarne recepcije (literarnovedni)
  • Loredana Umek: V literarnem Trstu: na meji med resničnostjo in njeno ubeseditvijo (literarnovedni)
  • Jonatan Vinkler: Ustvarjanje Franceta Prešerna in František Ladislav Čelakovský (literarnovedni)
  • Marijanca Ajša Vižintin: Kdo vse piše in (so)ustvarja slovensko književnost? (literarnovedni)
  • Saša Vojtech Poklač: Recepcija slovenske književnosti na Slovaškem (literarnovedni)
  • Janja Vollmaier Lubej: Kritiška recepcija zgodnejše proze Marjana Kolarja (literarnovedni)
  • Janez Vrečko: Novo branje konsov (literarnovedni)
  • Martin Vrtačnik: Kognitivni pristop k oblikovanju odrskega govora (Ivo Prijatelj: Totenbirt) (literarnovedni)
  • Nina Žavbi Milojević: Uprizoritev dramskega besedila in njena recepcija (Ivan Cankar: Hlapci) (literarnovedni)
  • Alenka Žbogar: Literarno branje in mladostniki (literarnovedni)
  • Andreja Žele: Slovenska sodobna literarna ustvarjalnost tudi kot vir novih jezikovnih zmožnosti (literarnovedni, jezikovnovedni)
  • Janja Žitnik Serafin: Slovenske medkulturne vsebine v učnih gradivih za slovenski jezik in književnost (literarnovedni, jezikovnovedni)
  • Igor Žunkovič: Pomen sodobne fizike v poeziji Gregorja Strniše (literarnovedni)