Uporabnik:Katarina Špringer

Ob Novi pisariji

Do poglavja Wikiji

Avtor Miran Hladnik z naslovom svojega dela Nova pisarija namiguje na t. i. nove medije, ki se bolj in bolj uveljavljajo na vseh področjih našega življenja. Z elektronsko tehnologijo se srečamo že na ulici, v trgovinah, pri delu v službi in tudi pisanje se je po večini preneslo z listov na zaslone računalnika. V poglavju Pismenost lahko razberemo, da poznamo več vrst pismenosti ter da se skozi leta razlaga tega pojma spreminja. Danes se posebej izpostavlja elektronska pismenost, ki je postala nujni sestavni del splošne pismenosti. Še vedno se najdejo ljudje, tudi veliki izobraženci, ki nasprotujejo, da bi tudi v pisnem ustvarjanju stopili v korak s časom. Takšnih zagretih zagovornikov lista in peresa je čedalje manj, kar je vzpodbudno in nujno za napredek družbe na splošno. Z avtorjem se strinjam, da moramo novosti, s katerimi se seznanjamo vsak dan, izkoristiti sebi v prid ter jih uporabiti za nekaj dobrega. Čas namreč ne stoji, še manj se vrti nazaj, za spremembe, ki nam jih prinaša, pa moramo biti odprti.

Do poglavja Vaje v pisanju

V nadaljevanju spoznamo Wikipedijo in njena sestrska spletišča (Wikivir, Wikiknjige, Wikiverza, Wikislovar ...). Avtor poda tudi nekaj statistike, predvsem govori o pomembnosti slovenskega jezika na Wikipediji. Sama se strinjam z omenjenimi prednosti tega spletišča. Treba je poudariti predvsem to, da je dostopno vsem. Za Wikipedijo ne stoji nobena mednarodna profitna družba, uveljavlja sodelovanje, prispeva lahko vsakdo. Zlasti Wikiverza je pomembno orodje pri šolanju, kjer se učenci pripravljajo in urijo v pisanju za Wikipedijo. V oko so mi najbolj padli nekateri podatki, ki so me prav prijetno presenetili. Nisem vedela, da slovenska Wikipedija obstaja že od leta 2002, torej je nastala le leto za tem, ko se je prvič pojavila Wikipedija. Pri tem narašča število registriranih na Wikipediji, kar nas lahko navdaja z optimizmom.

Do poglavja Repozitorji

V podpoglavju Vaje v pisanju so zapisani napotki, ki nas učijo, kako objaviti besedilo na enem od wiki spletišč. Pozitivna stran wikijev je izkušnja s kolektivnim pisanjem, saj lahko vsakdo posega v objavljeno besedilo. Teh posegov ne smemo razumeti kot kritiko, temveč kot sodelovanje in dopolnjevanje. Če hočemo test oblikovati skupaj z drugimi moramo upoštevati več pravil:

1. vprašanje delitve dela in zaslug za delo je treba postaviti v oklepaj

2. moramo biti odprti za spremembe

3. potrebno je zatreti ego v korist dobrih medsebojnih odnosov

4. zaupanje sodelavcem je prav tako pomembno

5. soavtorji imajo pravico veta na vsebine, s katerimi se ne strinjajo

6. ni važno, kdo je prispeval spremembo

Do poglavja Strokovno recenziranje

Google analytics je skript za analizo obiska spletne strani. S tem predvsem podjetniki dobijo podatke o tem, kako se stranke odzivajo na njihovo komercialno ponudbo. Če je spletna stran prosto dostopna, ima tudi večjo branost, več obiskov. S tem je tudi znanje prosto dostopno vsem, kar pripomore k blaginji v družbi. Na Pedagoški fakulteti v ljubljani, Univerzi v Mariboru in na Univerzi v Novi Gorici lahko slovenski literarni zgodovinarji nalžijo svoje akademskespise. Univerza v Ljubljani je repozitor vzpostavila med zadnjimi. Namen repozitorjev je arhiviranje diplom, magisterijev in doktoratov. Če želijo avtorji objaviti svoje tekste na splet, imajo možnost, da jih postavijo v svojo spletno bibliografijo in tako delijo svoje strokovno članke. Zanimivost je tudi, da so vse tri slovenske literarnovedne revije v prostem dostopu (Slavistična revija, Jezik in slovstvo, Primerjalna književnost). Aktivizem povezujemo z levimi in liberalnimi nazori in gibanji. Aktivizem poudarja kritično refleksijo, ki je nujna za naše delo.

Do poglavja Prepisovanje

Nadaljevanje govori o recenziranju in njegovem postopku. Pritegnilo me je podpoglavje Pravopis, kjer sem izvedela nekatera pravila, ki jih prej nisem poznala in mi bodo v pomoč pri nadaljnjem objavljanju na spletu. Še posebej sem si zapomnila, kako je s stičnostjo pri pomišljaju ter kakšna je razlika med pomišljajem in vezajem, saj se je to do zdaj tudi meni (kakor marsikomu) zdelo nepomembno razločevati. V podpoglavju Digitalna pismenost sem opazila nove ukaze, s katerimi lahko besedilo preoblikujemo (ležeče, krepke črke ...). Zelo pomembno je tudi podpoglavje Navajanje, ker se mnogokrat premalo zavedamo pomembnosti pravilnega citiranja. Pogosto tudi na navajanje virov pozabimo in tako pride do prepisovanja. Zavedati se moramo, da takšno početje, kljub temu da ni kaznovano, v družbi ni zaželjeno.

Do poglavja Zaslon in papir

• Na spletu je prosto na voljo citatna podatkovna zbirka Gogle Scholar.
• Faktor vpliva je številka, ki kaže stopnjo uglednosti, tj. vplivnosti znanstvene revije.
• Citiramo lahko iz različnih virov, v humanistiki je to najpogosteje tiskana knjiga. Vse pogosteje se knjiga bere tudi na bralniku.

Do podpoglavja Zemljevid

Vse pogosteje lahko opazimo, da se delo, kar se tiče pisanja, seli od tiskanega medija na elektronskega, zato se tudi vse bolj citira iz spletnih strani, vendar si je treba v prvi vrsti zapomniti, da je navajanje celotnih URLjev nesmiselno in nepregledno. Pri citiranju knjig si lahko danes pomagamo s cobissom, saj tako naredimo manj napak pri navajanju. Pri tem nas lahko zmoti raba ločil, ki jih cobiss uporablja drugačče, kot je predpisano v pravopisu. Sledijo zgledi citiranja iz različnih virov (knjiga, knjiga na bralniku, članek v zborniku, poglavje, razprava v reviji itd.)

Do poglavja Navajanje na Wikipediji

Vire fotografij navajamo neposredno pod fotografijami, enako je pri grafikonih in tabelah. Avtorja fotografija je pri tem treba navesti. Fotografija je avtorski izdelek, če ima vidno stopnjo umetniške kreativnosti. Intelektualni proizvodi na Wikimedijinih spletiščih so opremljeni z licenco cc. Kot pri vsem lahko tudi pri citiranju pride do napak. Tu govorimo o nepoznavanju temeljnih referenc ali njihovem poznavanju zgolj v enem jeziku ali znotraj ene šole, o vljudnostnem vključevanju svojih strokovnih kolegov, prijateljev, mentorjev med reference, čeprav za temo niso bili relavantni, citiranju zaradi citiranja samega itn.

Do podpoglavja Literarna kritika

V tem poglavju so razložene razlike med pojmi znanstveno, strokovno in poljudnoznanstveno pisanje. Gre za problem ločevanja, kerima beseda strokven dva pomena (Posamezna znanstvena področja oz. tisto, kar ne dosega visokih kriterijev znanstvenega). Nekateri akademski pisci dvomijo v smiselnost pisanja na Wikipediji. Po njihovem naj bi gesla v Wikipediji spadala med strokovne članke in jim te ne prispevajo nič k znanstvenim točkam. Namen šolskega pisanja je izpolniti študijske obveznosti, pisec želi izpolniti naloge, ki mu jih je naložil mentor. Potrebuje napotke mentorja, ki mu svetuje, kako opraviti delo, da bo pri tem uspešen.

• Lektura je popravljanje besedila drugega pisca, da bi bilo sporočilno optimalno.
• Korektura ali korigiranje je odpravljanje napak, ki jih je v besedilu povzročil kdo drug.
• Uredništvo je ime za vrsto kompleksnejših opravkov z besedili, ki so jih napisali drugi.

Do podpoglavja Spletni forum

Enciklopedični članek za razliko od drugih zahteva večjo jedrnatost. V biografski članek uvrstimo osebe, ki se pogosteje pojavljajo v drugih geslih. Pravila za pisanje o osebah pa so dokaj jasna in pri tem ni toliko dilem. Članek o knjigi bo pisec prej ustvaril za knjigo znanega avtorja oz. knjigo, ki je uspešnica.

• Blog je skrajšana oblika angleške besede weblog, ki pomeni spletni dnevnik. Blogi so primerni za izdelavo osebnega profila na spletu, najdemo tudi bloge na neko določeno temo. Blogi so namenjeni za izmenjavo znanstvenih spoznanj in pogovor med znanstveniki.
• Spletni forum je pomembno orodje za konstituiranje in vzdrževanje strokovne oz. znanstvene skupnosti.Pojavi se v drugi polovici 90. let 20. stoletja. Poznamo več vrst spletnih forumov. Nekateri želijo prijavo od tistih, ki hočejo pogledati v debato, drugi samo od tistih, ki želijo v njej sodelovati, spet tretji ne zahtevajo prijave.

Slovarček

A

• analfabét - kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek

D

• díčiti - krasiti, lepšati tudi hvaliti se, bahati se

E

• eklatanten - jasen

H

• hermétičnost - lastnost, značilnost hermetičnega, neprodušnost

K

• koncipiran - sestavljen
• korifej - vodja dramatičnega kora

L

• larpurlartizem - nazor, da je funkcija umetnosti samo estetska, ne pa tudi družbena

M

• maoízem - marksizem-leninizem, kot ga je razvil in konkretiziral Mao Ce Tung v razmerah kitajske socialistične revolucije

P

• paradigma - vzorec, primer
• plasirati - doseči, da se nekaj uveljavi

S

• subverzíven - nanašajoč se na subverzijo, prevraten

V

• vademekum - knjiga, publikacija, navadno majhnega formata, z osnovnimi, praktičnimi pojasnili o čem; priročnik, vodič

Slavistična revija

Prvi vtisi

V rokah držim Slavistično revijo. V resnici leži na mizi, ker težko tipkam in hkrati v rokah držim knjigo. Pa ne zato, ker bi bila debela in težka. Pravzaprav je tanka, vendar ne dvomim v to, da se bo teža knjige pokazala, ko jo bom začela prebirati. Njene platnice so mamljivo rdeče barve in moram priznati, da me res zanima, če bo privlačna tudi njena notranjost.

Primer glagolske rabe z vidika posebnosti v slovnično-pomenskih razmerjih

Avtorica članka Andreja Žele se je osredotočila na nekaj posebnosti pri rabi glagolov in opozorila na nekatere posebnosti v povedku. Najprej je obravnavana enovidskost oz. dvovidskost. V slovenščini se potrjuje, da so glagoli čustvovanja bolj vidskotvorni kot glagoli umevanja, npr. : razburjati se - razburiti se, opravičevati se - opravičiti se ... nasproti vedeti, znati. Nekaj besed je v nadaljevanju namenjenih še času in naklonu glagolov, rabi dovršnika in nedovršnika, posebnim glagolom idr. Zanimiv se mi je zdel odstavek o glagolu biti. Naš slovar (SSKJ) razlikuje med polnopomenskim in veznim bii. Zanikani polnopomenski biti, ki izraže obstajanje, prestavja osebek v rodilnik, npr.: Očeta ni. Nekaj novega sem izvedela tudi v odstavku o glagolih z različnim 'se', saj je namreč od glagolskega pomena odvisno, ali se besedica 'se' ohrani zaimensko polnopomensko in nastopa kot samostojna besedna vrsta ali se pomensko oslabi. Andreja Žele za sklep doda, da je za boljši opis jezika treba opozoriti na čim več rab, ki odstopajo od tipične rabe. Na spremembe in novosti v rabi mora, poleg slovnice, opozarjati tudi slovar.

Vir: dLib 1

SlovLit

Za domačo nalogo je bilo treba na SlovLitu poiskati obvestilo z datumom svojega rojstva. Obvestilo 10. 1. 2013:

From: "Matjaž Zaplotnik" <matjaz.zaplotnik na siol.net>

To: slovlit na ijs.si

Date: Thu, 10 Jan 2013 20:08:05 +0100

Subject: Evald Koren (1930-2013)

Pred dnevi je v 83. letu starosti umrl prof. dr. Evald Koren, avtoriteta na področjih zgodovine primerjalne knjževnosti in komparativistične verzne teorije. Raziskoval je predvsem primerjalno zgodovino evropskega naturalizma, iz česar je leta 1978 doktoriral. Leta 1963 se je zaposlil na Filozofski fakulteti, leta 1987 je bil izvoljen za izrednega profesorja za primerjalno književnost in literarno teorijo, leta 1999 se je upokojil. Več let je bil predstojnik Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo. Njegovo predavateljsko delo na tem oddelku je močno zaznamovalo ljubljanski študij primerjalne književnosti, saj je izpit iz njegovega predmeta Uvod v primerjalno književnost brucem na Oddelku za primerjalno književnost veljal za enega najtežjih študijskih preizkusov.

Toporišičeva obdobja

10. 11. 2016 smo se s kolegicami odpravile na simpozij Obdobja, ki je potekal v prostorih Univerze v Ljubljani. Že takoj, ko smo stopale po Kongresnem trgu, smo se zavedale pomembnosti zgradbe, v katero smo nato stopile. Univerza nas je navdušila s svojo notranjostjo. Nato smo poslušale dve predavanji, ki sta se nam zdeli kar zahtevni, vendar smo kljub temu pridobile novo prijetno izkušnjo.

Seminar

• Karolina Kolmanič: Sence na belih listih