Uporabnik:Katarina Černe

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Ob Novi pisariji[uredi]

Uvod[uredi]

Kam z avtorjem[uredi]

Prešernova Nova pisarija[uredi]

Pismenost[uredi]

Informacijska družba[uredi]

Wikiji[uredi]

  • wikiji (havajsko wikiwiki — res hitro) so vzorčna oblika sodobne pismenosti
  • Wikipedija nas nagovarja k sodelovanju (informacij ne le iščemo, temveč jih tudi prispevamo)
  • v 19. stoletju je moral jezik za status kulturnega jezika, premoči epsko pesnitev; Prešernov Krst pri Savici leta 1836 izpolni to zahtevo
  • konec 20. stoletja bi lahko narode rangirali po tem, ali ima v svoj jezik prevedene »windowse«; slovenščina leta 1995 najmanjši, 30. jezik
  • Kornaijeva kategorizacija:
    • 1. skupina: comfort zone; 16 svetovnih jezikov; ni strahu pred izmurtjem
    • 2. skupina: vitalni jeziki; 83 svetovni jezikov; zaradi digitalnih orodij, zagotovljeno nadaljnje preživetje; sem spada slovenščina
    • 3. skupina: border line; 90 svetovnih jezikov; nejasnja prihodnost
  • na svetu približno 6500 jezikov, ki se ne pišejo — izginjajo skupaj z zadnjimi govorci
  • Zakaj se zavzemati za čimveč jezikov? Vsak jezik ima svoj pogled na svet ter ga po svoje oblikuje. Večje število jezikov → več kulturnih izbir → večje možnosti za preživetje.
  • status člankov na Wikipediji urejen z licenco creative commons (cc) — licenca ustvarjalnega ljudstva
  • pisci na Wikipediji: nevtralno stališče
  • ob aktualnih javnih dogodkih obisk Wikipedije zelo naraste
  • problem zaupanja Wikipediji: priložnost samostojne presoje; niti stoprocentno potrjenemu viru ne smemo slepo zaupati ~Julija Flanders

Wikiji in šola[uredi]

  • wikiji, predvsem Wikiverza so močno pedagoško orodje
  • veselje in privlačnost Wikipedije upadeta, če jo uporabljamo kot neko obveznost (npr. šolsko)
  • Feri Lainšček: šolska obravnava škoduje avtentičnemu užitku v literaturi: šolarji pač sovražijo šolske obveznosti

Avtor[uredi]

  • v 60. letih 20. stoletja veda usmerjena večinoma k avtorju
  • naslednja generacija lit. zgodovinarjev pozornost preusmeri k besedilu
  • v 80. letih se usmeri k bralcu in njegovim kulturnim interesom, potrebam in obzorju

Motivacija za pisanje[uredi]

  • avtorski napuh: samopoveličevanje, hlastanjepo znanstvenem prestižu
  • znanstveni napuh gradimo z izumljanjem terminov
  • Literatenliteratur: nemški izraz; literatura razumljiva ozkemu krogu strokovnjakov; slabšalni pomen
  • pisanje, ki se dela, da ga publika ne zanima, ni vredno zaupanja; občasno si ga privoščijo t.i. véliki avtorji
  • misel na bralca je pogoj, da sporočilo doseže svoj cilj
  • teorija funkcijskih zvrsti — štiri področja sporazumevanja:
    • vsakdanje
    • leposlovno
    • strokovno: znanstvena spoznanja popularizirajo (šolski učbeniki, enciklopedije, leksikoni, slovarji in znanstveno: objave v revijah, zbornikih, knjigah in spletiščih s statusom znanstvenih publikacij
    • publicistično/novinarsko: dnevni časopisi, zabavna periodika; v blogih avtorjev brez strokovnih referenc

Izbira jezika[uredi]

Izbira teme[uredi]

Vaje v pisanju[uredi]

Usoda avtorstva: Soavtorstvo[uredi]

Objavljanje[uredi]

Množični um ali pametna množica[uredi]

Avtorske licence: Creative Commons, Copyright[uredi]

Bralec[uredi]

Prosti dostop: Založbe, Repozitoriji[uredi]

Varovanje zasebnosti[uredi]

Slovarček[uredi]

A

  • aspiracija: prizadevanje za kaj; težnja; želja

B

  • brezpriziven: ne dopušča priziva, ugovora

C

Č

D

E

F

G

H

I

  • implicirati: vsebovati, pa ne določno izražati

J

K

  • kontaminirati: spojiti, združiti
  • konotacija: pojav, da dobi beseda drug, zlasti čustveno, osebnostno obarvan pomen
  • koherenten: medsebojno povezan, odvisen

L

M

N

O

P

  • periodika: časopisi, revije, ki izhajajo navadno v rednih časovnih presledkih

R

S

  • semiotika: veda o znakih

Š

T

U

V

Z

Ž


Ob prelistavanju Slavistične revije[uredi]

Letnik 64, januar-marec 2016

Ko sem revijo prijela v roke, me je sprva pritegnila njena zunanjost, saj je narejena iz prijetnega materiala, kar je zame zelo pomembno pri vsaki knjigi, reviji ipd. pa je, da me njena tekstura in način vezave ne moti ter jo rada držim v rokah. Ko sem jo odprla, pa me je presenetilo, da je povsem drugačna od običajnih revij, ki jih poznam. Napisana je namreč v treh jezikih; najbolj pa je mojo pozornost pritegnila cirilica, ki se zavzema polovico celotne revije. Kar pogrešam, pa je več slikovnega gradiva, saj sem mnenja, da slednje bralca, ki prvič prime revijo v roke, lahko prepriča, da se ustavi na kakšni strani, si ogleda sliko, v primeru, da ga snov zanima, pa se še poglobi v članek ali dva. Njena vsebina je na prvi pogled zelo monotona, kar me je takoj za navdušenjem nad večjezičnostjo, odvrnilo od branja.

Povzetek članka Postmodernistični elementi v poeziji Jevrema Brkovića[uredi]

Uvod[uredi]

  • Jevrem Brković s povezovanjem tradicionalnega, modernističnega in postmodernističnega soja prispeva h gradnji nove tekstualnosti
  • njegova ustvarjalnost se približuje Liotarjevemu stlaišču, da sta umetnik ali pisec postmoderne v položaju filozofa
  • meje svoje poetike neprestano premika z uvajanjem novih pesniških oblik in z izrazito motivno razvejanostjo

Postmodernističan intertekstualnost[uredi]

  • zbirka poezije Tajna večera
    • pet pesniških enot
    • prepletanje kolektivnega in osebnega dogajanja
    • kruh in vino sta pri Brkoviću zamenjana s sodobnim diskurzom v duhu parodičnega odnosa postmodernega pesnika
    • ponavljanje prislova mogoče implicira pesnikovo stališče: ni dokončnih koncev
    • minimizira vlogo apostolov, orisuje njegovo bedo
    • sodobna zadnja večerja negativno konotirana, neprestan vir groze, strahu, ne glede na odnos ljudi do moralnih kategorij
    • veliko ironije, ki prehaja v sarkazem
    • ni enotnosti in koherentnosti subjekta; ustvarja heterogenost videnega — bralec poklican, da postavi pod vprašaj svojo običajno gotovost glede pomena
    • postmodernistični duh: pesnik ne pošilja jasnih signalov, temveč motive problematizira in bralca privede do vprašljivosti
    • izogiba se sprejemanju etičnega stališča; bralcu prepusti, da si oblikuje lastno mnenje
    • Brkovićeva poezija ima ideološko podlago, ki določa možnost proizvajanja pomena

Postmodernistični historizem[uredi]

  • zbirka Dukljanske molitve
    • DUklja = arhetipski obrazec v pesniških besedilih Brkovića
    • pesnik problematizira našo celotno predstavo o zgodovinskem znanju
    • subjektivnost, intertekstualnost, referenca, ideologija — podlaga za problematizirane odnose med zgodovino in fikcijo v postmodernizmu
    • orel — simbol moči, poguma, prodornosti in najbolj oddaljenih višin (pogost motiv v Brkovićevi poeziji)
    • antični slog uporabe ukrasnih pridevnikov je viden v opisu ženskih literarnih oseb
    • prepletanje različnih slojev prispeva k idejni pomembnosti pesniškega opusa

Zaključek[uredi]

  • Brkovićeve poezije se ne da jasno umestiti v določeni umetniški kanon
  • implicitno prežemanje družbenega, zgodovinskega in mitološkega diskurza kaže na postmodernistično tezo, da ne glede na mnogotere vidike ne moremo priti do končnih spoznanj
  • vstavljanje svetopisemskih motivov kaže, da sta religija in umetnost izšli in istega simbolističnega sveta


[SlovLit] Razstava o Marji Boršnik -- Simpozij Znakovne prakse poetičnega -- Dopust[uredi]

Članek je sestavljen iz dveh elektronskih sporočil, v katerih pošiljatelj vabi na otvoritev razstave o življenju in delu prof. dr. Marje Boršnik, prve dame slovenske slavistike, in v drugem sporočilu na XIII. mednarodni komparativistični kolokvij Znakovne prakse poetičnega in/ali strategije reprezentacije v literaturi. Obe vabili imata naveden datum, točen čas in kraj, kjer se bosta dogodka odvila. K drugemu je prilepljen tudi program, kateri obsega dva dni in je sestavljen iz štirih zasedanj. Na koncu pa avtor članka doda informacijo o objavljanju na SlovLitu, saj bo le-to za določen čas ovirano ali ga celo ne bo zaradi dopusta.