Uporabnik:Karladolenc

Ob Novi pisariji

Uvod

• Nova pisarija - nadaljevanje literarnovednega priročnika Praktični spisovnik
• prehod od papirja na zaslon
• pismenost = slovnica (19. stol., Pleteršnikov slovensko-nemški slovar)
• novi mediji
• ukvarjanje z besedilom na zaslonu, tudi s sliko
• Wikimedijina spletišča - gojenje skupinskega avtorstva
• dopolnjevanje Nove pisarije, princip sprotnega nastajanja, rastoča knjiga
• vpogled v historiat nastajanja
• eksperiment z genezo besedila
• eksperiment z medijem

Kam z avtorjem

• avtor: Miran Hladnik
• nevarnost izpostavljanja avtorskega izdelka na javnem mestu - v teoriji da, v praksi ne
• problem spletnih objektov

Prešernova Nova pisarija

• satirična pesnitev (Krajnska čbelica, 1831, 2. zvezek)
• karikiranje ideala ljudskega jezika in nabožnega utilitarnega pisanja
• ironiziranje nasprotnikov (Jernej Kopitar, Franc Serafin Metelko, Matevž Ravnikar, Jurij Paušek)
• spomin na pesem zaradi zaskrbljenosti zaradi nekontroliranega in količinsko neobvladljivega porasta pisanja
• primerljivo z današnjim časom
• 1944: Propagandni odsek IX. korpusa NOV in POJ - Pred tremi leti in druge

Pismenost

• biti pismen - obvladati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo
• pismeni - nekoč elita
• distanca nepismenih
• obvezno šolanje - pismenost nuja za vsakega posameznika
• opazen odstotek nepismenosti - nerazvita oz. necivilizirana država
• spremembe komunikacijskih navad --> konflikti med sporazumevalnimi praksami
• pomembnost računalniške spretnosti
• pismenost po tradiciji: dvojna sposobnost - sprejemanja (in razumevanja) zapisanih informacij in sposobnost njihovega tvorjenja in posredovanja
• aktivna udeležba v komunikaciji!
• omejenost kreativnega dela komunikacijskega razmerja
• spretnost rokovanja z elektronskimi napravami ni dovolj za potrdilo splošne pismenosti
• dnevna zapoved: interaktivnost
• samoumevna in obvezna le splošna pismenost - spretnosti za znajdenje v vsakdanji komunikaciji
• bralna oz. funkcionalna pismenost
• prizadevanje za kreativnost
• komunikacija preko mobijev in računalnikov - del splošne pismenosti
• zaskrbljujoča ignoranca do elektronske komunikacije, upor nesmiseln
• računalniki - odpiranje novih možnosti
• novodobna elektronska pismenost - nujni sestavni del splošne pismenosti
• visoka pismenost - rezultat obveznega osnovnega šolanja, dokument civiliziranosti
• višje oblike pismenosti: sposobnost tvorjenja in razširjanja v javnosti
• število publicistov
• redno pišoči - vpis v Cobiss
• ocenjeni delež aktivno pišočih ne more biti kaj višji od 4 %
• aktivno pismeni: manjšina
• premajhna cenjenost pisnega kanala v komunikaciji
• nezaupanje populacije do izobraženih, uspevanje napačnih ljudi
• pismenost ohranila svoj privilegirani položaj
• kulturna rast družbe odvisna od dviganja kriterijev za dejavno participacijo v kulturi
• podjetnost: vidik ekonomske rabe in kreativnosti
• pomembno zavzemanje za pisanje in objavljanje

Informacijska družba

• informacijska družba = socialna paradigma današnjega časa
• koncepti: participativna kultura, družbeni mediji, družabna omrežja, fanovska kultura
• rivalstvo med natisnjeno in elektronsko knjigo
• vzajemna očitanja in predsodki
• kultura tiskane knjige umika drugačnim informacijskim kanalom
• knjiga ne bo umrla, postaja butični estetski objekt
• pisna tradicija v zgodovini imela močno potrebo po brisanju
• tiskanje knjig: proizvodnja avtomobilov
• ignoriranje družbenoemancipacijskih priložnosti
• nesimpatična odsotnost alternativne pozitivne socialne vizije

Wikiji

• Wikipediija in spletišča Wikimedije - inf. družba
• lahka dostopnost, volontarizem, kooperativnost, tesnejši stik z realnostjo
• zasuk v enciklopedični slog blagodejen
• Wikiji (žarg. izraz) = skupek spletišč, spletna rač. tehnologija druge generacije, 2001, vzorčna oblika sodobne pismenosti
• splet kot prostor, kjer inf. sami oblikujemo in objavljamo
• Wikimedijina spletišča: Wikipedija, Wikivir, Wikiknjige, Wikiverza, Zbirka, Wikislovar in druga spletišča
• oddelki in literarnovedni projeti, blogi in drugi programi (soc. omrežja)
• možnost uporabnikovega poseganja v spletišče
• kvaliteta člankov: vitalnost jezikov, sposobnost preživetja
• lestvica kulturnih nacij (biblija, epsa pesnitev, prevod biblije našega časa, Okna)
• slovenščina: pribl. 40. mesto, vitalni jezik (83) po Kornaijevi kategorizaciji
• comfort zone (16) - ni bojazni za preživetje jezika
• border line (90) - jeziki z nejasno prihodnostjo
• umirajoči oz. mrtvi jeziki (41), se pišejo
• nekateri jeziki ne pišejo, posledično izginjajo
• Wikipedia: 290 jezikov
• zanimiv podatek: delež angleščine pada
• več jezikov = več kulturnih izbir, večja možnost za preživetje
• slovenska Wikipedija (2002), 2016 - več kot 150.000 gesel
• 0,025 % slovenske populacije aktivne na Wikipediji
• status člankov: licenca creative commons
• avtoriteta ovira kreativnost in svobodo
• avtorstvo - ego, želja po honorarju
• status subverzivnega, anarhičnega medija
• proizvodja inf. kot alternativva državnim kot tržnim družb. sistemom
• Članek, Pogovor, Urejanje, Zgodovina
• dokumenti - daljša trajnost
• svobodno objavljanje, prost dostop do inf.
• recenzijski postopki
• dostopnost znanstvenih inf.
• NPOV - neutral point of view
• akademsko in popularno ukvarjanje s pomembnimi temami
• Wikipedija razlikuje: za njo ne stoji ne država ne mednarodne profitne družbe, brez zahteve avtorskih pravic, prispeva lahko vsak, uveljavlja sodelovanje, objave mednarodno primerljive, samorefleksivna
• pozitivno vplivanje na problematične poteze nac. značaja
• citat Julie Handers
• razviti kapitalizem (Toussaint Hočevar) - podpora soc. projektom, umetnosti in kulturi
• neoliberalizem
• sprememba avtorske zakonodaje
• ekonomija: univerzalni temeljni dohodek, darilna ekonomija, socialno podjetništvo
• IP: odprti podatki, prosti dostop, creative commons, Wikipedija ...

Wikiji in šola

• Wikiji - močno pedagoško orodje
• slovenska Wikipedija - potreba po popisu skupinskih projektov (2004)
• 2007 wikiprojekti dobijo svoje poglavje
• Ali bo Wikipedija postala prisilna?
• akademski geto: meja med sfero delovne prisile in prostočasovnih hobijev zabrisana
• uporabiti v šoli Wikipedijo - izstopiti iz varnega zavetja, soočenje z realnim svetom
• nekdanja nedotakljivost avtorskega besedila presežena
• študentje niso navajeni sproti spremljati svoj izdelek
• Wikipedija ni nadomestek za spletno učilnico, kvečjemu Wikiverza
• podobna orodja za učenje in poučevanje na daljavo: Moodle, MOOC
• Wikiverza enostavnejša
• negativnih izkušenj s študentskim delom ni
• vandalizem na Wikiverzi

Avtor

• veda včasih bolj usmerjena k avtorju
• raziskava Duševni profili slovenskih preporoditeljev ali Levstikov duševni obraz, tudi drugi projekti
• preusmeritev k besedilu
• avtonomnost umetniškega besedila
• knjiga Lirika, epika, dramatika; serija zbornikov Obdobja, slogovne, verzološke in naratološke razprave in knjige
• ideal nepotvorjenega besedila (Tone Pretnar): avtonomnost in nedotakljivost tega člena komunikacije
• 80. leta: usmeritev k bralcu, kulturnim interesom, potrebam in obzorju
• 'literatura za bralca'
• besedilo ni več pomembno kot tako, ampak se njegova teža določa v razmerju do bralca, zgodovinskega in aktualnega

Motivacija za pisanje

• pisanja lotimo zaradi vrednega predmeta, samega sebe (soc. skupine)
• težko razlikovanje med motivacijami
• odpor do izpostavljanja etične problematike v humanistiki, ki nedvomno obstaja
• avtorski napuh
• znanstveni prestiž - izumljanje terminov, nagovarjanje kolegov k vzajemnemu citiranju
• znanost - iskanje primerne teorije
• sporno, ko zanemarimo gradivo in metode, ki bi znale teorijo zavreči; znanstveni diletantizem
• neetično, če gradiva ne ponudimo v obdelavo drugim ali če nekomu speljemo temo
• obsesija s pisanjem
• pri leposlovju se zdi, da je večji poudarek na načinu sporočanja kot na vsebini poročila
• omejevanje splošne razumljivosti; Literarenliteratur (kulturne elite)
• pisanje, ki se dela, da ga publika ne zanima, ni vredno zaupanja
• misel na bralca: pogoj, da sporočilo doseže svoj cilj
• nesporazum, napačno razumevanje prej pravilo kot izjema
• nove tehnološke možnosti množičnejšo udeležbo v pisanju vsaj omogočajo
• socialni ideal: družba kreativnih posameznikov
• pismeni smo lahko na štirih področjih
• znanstvene objave: revije, zborniki, knjige in spletišča (status znanstvenih publikacij)
• strokovne objave: objave, ki znanstvena spoznanja prenašajo k širšemu uporabniku, popularizacija (šola, enciklopedije, leksikoni slovarji)

Izbira jezika

• pisanje za globalno javnost: angleščina
• pisanje za domačo publiko: slovenščina
• redke teme o slovenskem jeziku in literaturi zunaj Slovenije
• naša naloga je, da vednost o slovenističnih rečeh razširjamo preko meja nacionalne filologije
• nuja vključenosti v mednarodno izmenjavo znanja se Slovenija zaveda, včasih preveč zavzeto
• prevelike iluzije
• slovenistična znanost v tujih jezikih - pretiran strah
• jezikovna izbira literarnovednih disertacij
• tujejezični povzetki
• zadnja desetletja dvojezične tematske številke
• zadeve slovenskega jezika in literature težko vzbudijo mednarodno zanimanje
• večina literature v angleščini, spregledamo relevantne objave v drugih jezikih - nezadostna promocija
• pomembna vključitev v mednarodno izmenjavo informacij (revije, simpoziji, predavanja)
• dvojezično objavljanje drago, vzame veliko časa, povzroča frustracije
• profitiranje Wikipedijinih gesel v slovenščini
• neenakopravna udeležba jezikov v svetu: jezikovna in kulturna ignoranca, predsodki angleško govorečih akterjev (Domenico Fiormonte), DH-skupnost ignorira

Izbira teme

• število možnosti = razvitost sistema
• občutek, da so številne izbire navidezne
• lažni občutek, da je naše življenje vedno bolj kvalitetno
• izkušnja z odločitvami ali-ali, odločanje med dvema radikalnima možnostma
• prava vrednost za nas = realizirane, konzumirane izbire
• pravilne izbire nam pomagajo preživeti
• dosega užitka - odpoved potrošniškemu razmišljanju; od pravilnosti naše izbire naša eksistenca ni več odvisna - užitek
• potrebno ceniti tudi neuresničene izbirne možnosti
• v vsaki družbi lahko pokažemo na posameznike, ki so v nezavidljivem položaju
• Slovenija primerna za uveljavljanje alternativne civilizacijske paradigme (izbira enega ne pomeni prikrajšanje drugega)
• izbira teme: asistenti, učitelji, mentorji, strokovni jubileji, nacionalne, regionalne, globalne smernice (moda)
• danes izbira teme utemeljuje z internacionalnostjo, interdisciplinarnostjo, ekološko občutljivostjo in željo po boljšem razumevanju
• romantični pedagoški princip človeške samorealizacije: naj si posameznik sam izbere temo, včasih problem z literaturo
• naklonjenost temi nikakor ni nujno izhodišče dobrega raziskovalnega dela
• posameznik postane osebnost, ko najde svoje mesto v skupnosti, ko se uskladi z drugimi
• odprtost za predmete in teme, o katerih nimamo pojma!
• ni dobrih in slabih tem
• spregledanost tem
• študentje ogrevajo vedno za ene in iste teme
• pomembnost tem - ni objektivnih meril
• maksimalna relevantnost: literatura pomembna v nacionalnem smislu
• pomembnost določa v mednarodnem okolju
• več piscev te teme = večja pomembnost
• drugi filtri pomembnosti - globalna relevanca
• lestvice avtorjev in del - kulturnozgodovinsko pomembni zaradi popularnosti (zgodovine trivialne književnosti)
• spolni filter, žanrska perspektiva, motivna perspektiva, gradivo pri utemeljevanju novega metodološkega pristora
• strokoven odnos - ko ni pod vplivom publicističnega forsiranja

Vaje v pisanju

• pisanja potrebno naučiti
• tipkovnica in miška
• navajanje pisca na orodje
• haptične oz. tipalne izkušnje - razvojno pomembne
• čitalniki OCR - samo popravljamo za strojem
• Wikivir (2006) - zajetno skladišče slovenske literarne klasike v javni lasti

Usoda avtorstva

• trdoživost avtorstva
• avtorji imajo svojo zakonodajo
• avtorji v primerjavi z bralci glede vplivnosti v prednosti
• pravo = vloga zavore
• biti avtor/-ica je včasih nekaj pomenilo
• visok ugled avtorskih besedil še danes izraža skozi avtorjeve zahteve
• nekateri avtorji želijo s svojim besedilom razpolagati tudi potem, ko so prodali ali odstopili materialne pravice zanj
• problem, če želijo avtorji besedilu preprečiti obtok (cena, prepoved razširjanja po spletu, preprečevanje ponatisa v učbenikih)
• omejevanje avtorskega napuha in samovolje: knjige v prostem dostopu, sami bomo napisali ali prevedla svoja

Soavtorstvo

• sodelovanje z drugimi v imenu skupnega cilja
• tuji posegi v besedilo - sodelovanje
• ne ubadajo se z avtorsko lastnino
• pravila avtorskega sodelovanja na Wikiknjigah niso določena
• soglasno usklajevanje
• PRAVILA: vprašanje delitve dela, zaslug za delo (), odprtost za spremembe, usklajevanje načrtov, zatri ego, zaupaj sodelavcev, soavtorji imajo pravico veta, ne poizveduj za avtorjem posega
• preganjanje napuha s soavtorstvom, skupna dobrobit

Objavljanje

• koncept avtorstva bolj povezan z objavljanjem
• načeloma štejejo le objave
• do objave vodila dovolj dolga in naporna pot
• danes si lahko stroške tiska privošči skoraj vsak, še lažje objavljanje na spletu
• edina potencialna ovira = obvladovanje orodij za pisanje in objavljanje
• nov pomen izraza »postaviti besedilo«
• včasih besedila postavili stavci v tiskarni
• Jožef Žemlja, ni plačal za svojo tiskano knjigo Sedem sinov, stavec zagrešil preveč napak, 1 izvod
• zbirka Muževna steblika - razrez, papirni mlin zaradi politične spornosti pesnika
• humorna besedila penatov, interna raba
• »postaviti besedilo« danes pomeni naložiti besedilo na strežnik oz. spletno mesto
• če je to občilo kot medij, potem postaviti = objaviti
• postavljeno na spletu = igla v senu (dokumenti, na katere ne kaže nobena povezava)
• uporaba vrstice, če dokumenta na spletu nismo namenili objave
• skrivanje direktorija
• sicer nalagamo informacije v skupno dobro
• objaviti besedilo = postaviti dokument, da ga najde in prebere čim več ljudi
• podjetja, ki se ukvarjajo s tem
• najbolj prispeva k vidnosti postavitev na močno obiskovano mesto
• pomagajo hiperpovezave v besedilu
• besedila na Wikipediji objavljena, isto Wikivir, ni pa to samoumevno za tekste na Wikiverzi (lokalna, razredna raba)
• status objave besedila - o tem odloča avtorjeva intenca
• natančnejše določanje statusa objave: besedna zveza »javno objaviti«
• današnja pravna praksa zgrešena, saj ima večjo prednost pravica do zasebnosti

Množični um ali pametna množica

• znanje, pri katerega produkciji produkciji sodelujejo neposvečeni in pogosto anonimni posamezniki
• javno dostopno, stalno izpopolnjevanje
• korist za vsakega člana skupnosti
• pomen znanja kot javne dobrine (sv. Avguštin)
• splošno znanje - produkt dialoga med posamezniki
• Wikipedija - metafora organizacije vednosti oz. prizadevanje za totalni zajem človeškega znanja
• Wikipedija = babilonski stolp; zagotovljena primerljivost znanja, orodje kliče k njegovi izmenjavi
• zelo malo se razpravlja o pravični porazdelitvi znanja
• enciklopedije: informacije razporejene po abecedi ali drevesno; osvoboditev od hierarhičnega dojemanja znanja
• v Wikipediji abecedna razporeditev ni več pomembna, saj iskanje prepustimo algoritmom iskalnika
• verbalne in vizualne informacije v geslih vključene v okolici preko kategorizacije v Kategorijah in preko poglavja Glej
• grajenje znanja od spodaj navzgor, združevanje lokalnega interesa z globalnim
• kritika Jarona Lanierja, »digitalni maoizem«; grožnja zahodni civilizaciji, ki da temelji na intelektualnih dosežkih posameznih osebnosti in na reprezentativni demokraciji, Wikipedija kot »vladavina drhali«, napad na anonimne urednike (norčevanje iz resnih strokovnjakov), množična pamet je neumna in dolgočasna, podpira samo organizacijo obstoječega znanja
• tudi določene slabosti: spletni enciklopediji ne gre za resnico, ampak za konsenz
• pogovorne strani - prostor individualne artikulacije, pisci niso anonimni (vzdevki)
• tradicionalno avtorstvo bolj zavezano zaščiti avtorskih privilegijev
• Wikipedija je res huda motnja v kapitalističnem sistemu, zato ureditve zahodnega sveta razumejo kot grožnjo
• korenine Lanierjevega nelagodja: socialna teorija - gojenje tradicionalnega nezaupanja do množice, vidi le v opoziciji do nadpovprečnih posameznikov
• množica pojavila kot relevantna soc. kategorija šele v 18. in 19. stol., sredi 20. stol. izrodila v totalitarizem in birokratizem; v tej disciplinirani družbi je oblast postavljala meje, pravila in sankcionirala tiste, ki so pravila kršili; množice niso sposobne vladati sebi
• kadar posameznik stopi v množico, pomeni to njegov sestop na civilizacijski lestvici
• masovnost nevarna, ker množica ves čas išče avtoriteto, voditelja
• vodja množico drži skupaj
• sposobni izobraženi posamezniki hitro pripravljeni prevzeti vlogo vodij
• intelektualci: energija množic patološka, oblika modernega divjaštva
• postliberalno-demokratično stališče do množice bolj zaupljivo; razsvetljeni avtonomni posameznik se lahko razvija kot član razumne skupnosti
• skupnost = skupnost posameznikov
• sodobna množica = sublimna, zdaj se ukvarja s storitvenimi dejavnostmi in z duhovnim delom
• kolektivna komunikacija množica = temeljna oblika postmoderne ekonomije
• sodobna samoregulirana množica prisega na red
• današnja množica ne potrebuje več avtoritativnih voditeljev
• sodobna socialna teorija: množica - konstruktivna kreativna sila
• Wikipedija izrablja pamet množice, crowdsourcing

Avtorske licence

• rezultat pisanje = besedilo
• besedilo - oblika jezikovne komunikacijo, nekaj berljivega, intelektualna lastnina, okrog katere so se izoblikovale avtorske pravice
• prizadevanje za ozaveščanje o posebnih pravicah, ki jih izdelki prinašajo kreatorjem, in za realizacijo teh pravic
• rušenje avtorske zakonodaje --> alternativni pravni koncept (promet z besedili v digitalnem času): creative commons

Creative commons

• avtorska licenca, ki izhaja iz svobodne kulture (free culture; Lawrence Lessig)
• ni toliko na preži proti zlorabam kakor lajšanju dostopa do intelektualnih proizvodov
• copyright bralcu dovoljuje samo določeno rabo
• creative commons tekste najprej ponuja, šele nato dodaja pogoje
• vrste licenc cc: priznanje avtorstva, deljenje pod istimi pogoji, nekomercionalno, brez predelav
• licence spremenljive
• DOAJ zahteva opremo revij z licenco cc, tudi Slavistična revija
• najsodobnejša med licencami cc: Creative Commons Attribution 4.0 International licence; globalna veljavnost
• dela s to licenco prosto dostopna, edini pogoj: uporabnik mora navesti njihovega avtorja
• oprema enostavna
• vodenje korak za korakom
• če dovolimo uporabnikom spreminjati svoje avtorsko delo, je to licenca »svobodne kulture«
• izpolnjevanje obrazca z bibliografskimi podatki o delu; sprotno oblikovanje skripta, na koncu opremimo
• na voljo tudi vzorčna avtorska pogodba (avtor prosi, če ga citiramo), ohranitev moralnih avtorskih pravic

Copyright

• ščitenje izvirnih avtorskih del pred zlorabo - nepooblaščeno razmnoževanje, distribuiranje, nedovoljena ravna izvedba, predelava in objava takega dela
• določenim zdi, da jim avtorska zakonodaja dovoljuje preprečiti dostop do njihovih objav
• bralec lahko z avtorskim delom počne marsikaj zasebno (kopiranje)
• avtorska zakonodaja naj bi preganjala kršitve materialnih avtorskih pravic, vendar na sodišču tudi zaradi kršenja moralnih avtorskih pravic (glede citiranja, posnemanje, ne povzroča materialne škode)
• problematičnost avtorskih pravic
• neustrezni koncepti: preveliko poudarjanje tvorca, nekompatibilnost z informacijsko družbo, intelektualne proizvode obravnava kot lastnino namesto kot javno dobrino
• zgledi iz ZDA
• spreminjanje avtorske zakonodaje
• na začetku 20. stol. obdobje zaščite povprečno 15 let, na koncu 20. stol. pa povprečno 89 let po njihovem nastanku
• omejevanje in pogojevanje del - v nasprotju z deklariranim namenom copyrighta v ameriški ustavi
• copyright ne upošteva specifične lastnosti produktov človeškega uma
• nematerialna dimenzija, tudi materialna dimenzija (v ozadju)
• specifični status informacij --> drugačna zakonodaja!
• zakonodaja bi morala najprej paziti na to, da bi pretok informacij potekal brez motenj
• ni vsak predmet avtorsko zaščiten
• zaščita traja za časa življenja tvorca plus 70 let
• anonimna in psevdonimna dela stopijo v javno last 70 let po objavi
• neobjavljena dela zaščitena enako kot objavljena
• lastnik avtorskih pravic = avtor, dokler jih ne proda ali odstopi
• potrjevanje lastništva: pogodbe, soglasja
• najtežji problem v avtorskem pravu - izvedena dela
• če to delo nastalo z dovoljenjem lastnika avtorskih pravic prvotnega dela - status originalnega in avtorsko zaščitenega dela
• avtorske pravice --> pravica razmnoževanja, razpečavanja; tudi če nismo lastniki avtorskih pravic, lahko to počnemo, dokler gre za pošteno rabo
• prodaja dela + avtorskih pravic - ne odločaš več o razmnoževanju
• moralne pravice: najbolj proizvodi, ki so v manj kot 200 izvodih - avtor ima pravico preprečiti uničenje svojega lastnega dela
• še manj svobode ima bralec, ne sme razširjati naokrog in predelovati dela brez dovoljenja avtorja
• bralec lahko razmnožuje brez avtorjevega dovoljenja v primeru, ko gre za početje v dobri veri (neprofitna raba)
• citiranje predhodnih raziskav na področju dela v izobraževanju in raziskavah nekaj običajnega
• razmnoževanje avtorskih učbenikov in strokovnih knjig za potrebe študentov brez dovoljenja avtorja - KRŠENJE AVTORSKIH PRAVIC
• olajšave ne veljajo za področje prosto dostopnih spletnih učbenikov
• dobra je omejitev na prosto dostopne izdelke
• nastanek prosto uporabnih tekstov skupnega avtorstva - nadomestek problematičnih izvirnih ali prevodnih avtorskih del
• odpor avtorjev do spletne objave pod licenco cc anahron
• avtorje bi morala zanimati objava na spletu
• ni prosto uporabno vse, kar se najde na spletu!

Bralec

Prosti dostop

• v ospredju bralčevo zelo praktično pričakovanje oz. zahteva po prosti dostopnosti informacij
• prepričanje, da mora biti prosto dostopno osnovno znanje (osnovno, srednje in visoko šolstvo)
• skupnost zainteresirana za čim višjo izobrazbo svojih članov
• za pravilno ravnanje je potrebna vzgoja in izobraževanje
• knjige včasih zunaj šole redko »prosto dostopne« (zastonj)
• enako tudi s telefonom, radiem, televizijo in zemljevidi
• zgledi v državah na zahodu (zastonj cestni zemljevidi, javni prevoz, učbeniki jezika)
• zunaj šole prosta dostopnost znanja manj samoumevna
• ne plačujemo samo informacij za zabavo, ampak tudi tiste, s katerimi bi utegnili obogatiti življenje skupnosti
• internet razširil prostor svobodnega pretoka informacij
• država s svojimi inštitucijami in zakonodajo na marsikaterem področju prej ovira dostop do znanja
• internet ukinja izkušnjo o nezaupljivosti do vsega, kar prihaja od zunaj
• strah, da globalnemu zastonjkarstvu ni zaupati
• prepričanje, da je človek človeku volk
• dolgoročno početje obsojeno na propad - plačljiva Britannica propade v konkurenci z neplačljivo Wikipedijo
• znanje se vendarle odpira (Google Knjige, DPLA, HathiTrust Digital Library, Europeana)
• rešitve za Slovence prihajajo od zunaj --> nezaupljivost do informacijske družbe neutemeljena in krivična
• vsiljevanje informacijskega molka kot učinkovito orodje za obvladovanje družbenih odnosov
• informacijska družba si lahko privošči kooperativnost
• dostopnost informacij na področju umetnosti: v »besedno umetnost« vstopajo internetne prakse zadržano in z zamudo, tudi pričakovanje zastonjske dostopnosti
• znanstvene in strokovne objave s področja lit. vede: praviloma kupljive
• znanstvene objave v zadnjem desetletju 20. stoletja nehali honorirati; znanstvene objave otresle komercialnega konteksta
• nekatere znanstvene objave še vedno plačljive, krivi smo sami
• EU zahteva prosto dostopnost znanstvenih objav projektov, pri katerih je finančno udeležena (zgledujejo tudi članice EU)
• EU se ni odločila za promocijo proste dostopnosti umetnosti
• prosta ali odprta dostopnost: pojem, ki se nanaša na širjenje znanstvenih informacij
• prosta vsebina: poljubno spreminjanje
• prosti dostop: poseganje v vsebino ni predvideno in dovoljeno
• odprti podatki, odprti dostop, prosta vsebina, prosto znanje, prosto izobraževanje, odprta koda, odprto raziskovanje, odprta znanost; kopiranje je v redu, ne smemo zamolčati imena tistega, od katerega smo prekopirali!
• moduse razpoložljivosti besedila in manipulabilnosti definirajo licence cc
• prosti dostop: brezplačna dostopnost besedila, avtor je materialne pravice prenesel na založbo, opremljeno z licenco ©, do informacije lahko pristopi kdor koli kjer koli in kadar koli; najblažje ovire: zahteva po registraciji in prijavi, slabo narejen vmesnik, omejitev uporabnosti
• odprti dostop: brezplačna dostopnost besedila, avtor obdržal materialne pravice, besedilo opremljeno z eno od licenc creative commons
• objave na Wikimedijinih spletiščih gre za pravi prosti dostop
• zlati prosti dostop: prosti dostop zagotovi založnik (recenzije revijalnih člankov)
• zeleni prosti dostop: prosti dostop zagotovi avtor s samoarhiviranjem objav ali njegov delodajalec s postavitvijo v prosto dostopni repozitorij (predobjave - članki pred recenziranjem ali poobjave)
• sivi dostop: spletna dosegljivost publikacij (sicer težek dostop)
• hibridni dostop: poleg zastonj spletnega dostopa še plačljiva tiskana verzija publikacije
• zakasnjeni prosti dostop: objave, ki pridejo v prosti dostop po omejenem obdobju
• platinasti prosti dostop: publikacije, s katerimi avtorji nimajo stroškov (pokril nekdo tretji)
• pobudniki in zaviralci proste dostopnosti
• način za izogibanje založniških monopolom - ustanavljanje univerzitetnih repozitorijev, digitalnih besedilnih skladišč (čas, znanje in stroški za to minimalni)
• tudi izkoriščevalske oz. plenilske založbe
• ad hoc založbe (objavljanje razprav tudi sumljive vrednosti)
• akademske inštitucije (prosti dostop) --> seznam ROARMMAP

Založbe

• kar na Wikipediji - takoj javna last
• večina člankov skupinske narave
• zabrisovanje potrebe po sklicevanju na avtorska imena
• nekorektno obnašanje: ne omenjajo se stvari, ki so od kod prepisane
• v svetli bodočnosti problemov intelektualne kraje ne bo
• znanje = javno dobro
• Aaron Swartz
• plačevanje izobraževanja, informacij in znanja je ovira na poti k socialnemu idealu prihodnosti
• knjige za založbe in knjigarne: tržno blago
• bralec kot potrošnik kulturnih dobrin
• pomemben višji civilizacijski cilj - princip prostega dostopa do informacij
• zahtevati informacijo zastonj je vedno bolj normalno
• »kolonializem znanja«
• založbe ovirajo prehod objavljenih informacij na zastonjski splet
• avtorji/inštitucije vabijo založbe k produkciji publikacij iz inercije in iluzije, da jim bodo pomagale založbe do bralcev
• pisci znanstvenih raziskav natančno poznajo potencialne bralce (ne potrebujejo založbe)
• založba - domnevni ugled
• znanstvene knjige potrebujejo le dobre urednike (dokaz: Slavistična revija)
• založbe agresivno nastopajo proti knjižnicam
• ultimativni argument založb: ohranjanje delovnih mest v založništvu - neprepričljivo in nesprejemljivo postavljanje cehovskih interesov pred javni interes
• avtorji radi postavijo na stran založb, branijo komercialne cilje
• »predatorske založbe« ukinjajo monopol založniških korporacij: Science Publishing Group postavlja revije na splet po principu zlatega prostega dostopa, namesto uredniškega honorarja dve zastonj objavi v svojih časopisih
• založba vabljiva zaradi urejenega indeksiranja, vidnosti objav ter zmernih stroškov
• ena izmed revij založbe Science PG vzbuja zaupanje, imajo vse, kar bi si želeli za slovenske znanstvene revijalne objave
• pomisleki: avtomatizirano angažiranje urednikov oz. recenzentov in komercialni videz portala
• deljena stališča: pomanjkljiva angleščina posameznih člankov, strah pred neuglednostjo; dobre izkušnje s profesionalnim recenzentskih postopkom, hitrostjom odmevnostjo objave + sprejemljiva cena
• bibliotekar Jeffrey Beall - založba = privatni seznam predatorskih založb (kršenje osnovnih pravil akademskega obnašanja); želja po izločitvi novih akterjev na znanstvenem trgu

Repozitoriji

• dokaz o vplivnosti svojega znanstvenega objavljanja - številke o citiranosti
• manj pomembne številke o branosti objave
• kriterij citiranosti in branosti
• repozitoriji imajo funkcijo štetja ogledov objav že vgrajeno
• vgraditev zastonjskih števcev dostopa ali skript za Googlovo analizo obiska (Google analytics)
• prosta dostopnost: večja branost, vpliv, živa izmenjava znanstvenih spoznanj, nadaljnja produkcija
• prava porazdelitev stroškov - poslovni model, vendar neprimerno izhodišče, saj načeloma (znanstvenega) objavljanja ne bi smeli gledati v okviru ekonomskih kategorij
• možnosti za vpeljavo bagatelnega plačevanja vsebin po zgledu vzdržnih naročnin (npr. elektrika, voda, smeti, radio) dovolj
• možnost subvencioniranja (univerzitetne knjižnice)
• pot iz krize serijskih publikacij - kanadski projekt PKP (public knowledge project), v okviru njega delujejo odprtokodni program OJS (open journal system) za izdajanje serijskih publikacij, OCS (open conference system) za organiziranje konferenc, OMP (open monograph press) za izdajanje monografij in OHS (open harvester system) za indeksiranje vsega naštetega in drugih spletnih virov
• princip prostega dostopa v soglasju s principom volonterskega prispevanja
• odprta družba komercializacijo znanstvenega objavljanja zavrača
• znanja ne smemo obravnavati na enak način kot materialne dobrine
• zahteve po prostem objavljanju in prostem dostopu do objav - nujni člen in pogoj pozitivnih socialnih vizij
• UL z repozitorijem zamujala, vzpostavila med zadnjimi
• slovenski akademski repozitoriji združeni na spletišču Nacionalni portal odprte znanosti
• glavni namen repozitorijev: arhiviranje diplom, magisterijev in doktoratov
• zamujanje z ustanavljanjem prosto dostopnih spletišč za akademske objave; zavest o nizki kvaliteti in neuporabnosti, občutek samozadostnosti akademskih veličin (redki odločajo za objavo)
• razpravna besedila učiteljev in raziskovalcev: pretehtajo vabljivejše publikacijske možnosti, objave v eminentnih revijah
• mednarodni repozitoriji (npr. DRYAD)- objave za uporabnika v prostem dostopu, vendar je treba za postavitev tekstov in vzdrževanje, plačati
• besedila, ki so tiskana: avtor mora z založnikom v avtorsko pogodbo vpisati, ki mu vzporedno spletno objavo dovoljuje
• včasih avtorji v svoji spletni bibliografiji napravili povezavo na spletni arhiv časopisa, na svoje delo, sedaj pa to ni več mogoče (plačilo ogleda)
• časopisi večinoma na spletu, prihranijo se stroški za tisk, spletne objave ni težko spraviti na papir (print on demand)
• objavljanje na spletu - spreminjanje sloga pisanja
• slogovni zasuk (lahko pomeni tudi omejevanje strogega znanstvenega izraza) lahko privoščijo samo avtorji z zagotovljeno akademsko pozicijo
• individualne spletne objave: opremljene z licenco cc
• licenca zahteva priznavanje avtorstva (BY)
• za izvedena dela uporaba iste licence (SA share-alike)
• nekateri dodajo prepoved komercialne uporabe besedila
• pred desetletji znanstveno in leposlovno objavljanje v Sloveniji dobro honorirano
• najprej ukinili pri znanstvenih revijah, zmanjševali za znanstvene knjige, namesto honorarja spodobno število avtorskih izvodov
• dostop do državne subvencije vedno težji, posamezni avtorji založbam že pomagajo z denarjem (pridobili v okviru svojega projekta) - princip zlatega OA (avtor plača)
• vse tri slovenske literarnovedne revije so v prostem dostopu takoj po izidu na papirju; digitalno verzijo v formatu pdf - tiskarna, starejši letniki - Digitalna knjižnica Slovenije
• bralce čedalje bolj odpovedujejo naročnino
• postavljanje na splet: bibliografski servis ProQuest, interesentom zaračunava (malo)
• Slavistična revija: porast člankov v tujih jezikih - povečanje stroškov prevajanja (krijejo avtorji), delež slovenščine prevladujoč, izvlečki in povzetki slovenskih člankov v angleščini - revija do sedaj plačala sama
• spletni forum SlovLit: skrb za strokovno komunikacijo, objave prispevajo ne/prijavljeni pošiljatelji zastonj, volunterska tudi redakcija sporočil
• princip skupnostnega dela in komunikacije, modernizacija stroke
• uresničuje tudi princip internacionalnosti in interdisciplinarnosti
• lociran na strežniku raziskovalnega inštituta Jožef Štefan
• maksimalno odprtost in dostopnost zagotavlja objavljanje na Wikipediji in sestrskih spletiščih

Varovanje zasebnosti

• sabotaža sodobne informacijske družbe posebej boleča: slovenska avtorska zakonodaja, zakon o varstvu osebnih podatkov
• razlogi za nezaupanje v globalna digitalizacijska podjetja: velikost, izvor (Amerika) - premočna konkurenca lenobnejšim domačim podjetjem, digitalne tehnologije vobče, skupno izhodiščno nezaupanje v dobre namere takega početja
• simbolni sovražnik - Google, z nemškimi knjižnicami dogovoril za zajem podatkov o izposoji, to naj bi utegnilo nekoč ohromiti avtonomijo nemškega knjižničnega sistema
• poziv k odporu proti kopičenju podatkov o spletnem obnašanju uporabnikov
• kritiki najprej vidijo možnosti zlorabe
• prizadevanje za lajšanje človekove eksistence
• nezaupanje v dobre namene ljudi še hujši civilizacijski rizik
• črne vizije prihodnosti protihumanistične
• občutek in občutljivost za eksistenco posameznika = znak civilizacijske razvitosti
• člani ogrožene skupnosti strnejo, s skupnostjo zlijejo v eno
• prednost posamezniku - problematično
• literatura 19. stoletja gradi na idealu ozaveščenega in ustvarjalnega posameznika
• paziti moramo, da posamičnega ne zamešamo s privatnim, zasebnim in sebičnim
• zavest o javnem: pri odraščajočem oblikuje počasi, relativno pozno
• počasneje zavest o skupnem
• javno sprva samo tisto, kar nam pred oči postavljajo mediji, nato posebno ali strokovno javno (specialne publikacije, revije, knjige, inštitucije ...)
• varuhi človekove zasebnosti: radi bi vse ugodnosti, ki jih prinašajo nakopičeni osebni podatki, po drugi strani nadzora nad seboj otepajo - nadzorovanost pomeni izguba osebne svobode, hitra zloraba
• vseslovenska javna sfera zasebnosti ne pozna, vsak ve vse o vsakem
• najbolj nevarna politična zloraba osebnih podatkov
• zlorabe - nagovor k pravni regulaciji zbiranja podatkov, previdnost pri posredovanju, narobe bi se bilo odpovedati zbiranju in obdelavi - nujno izhodišče za vse znanosti o človeku, za povečanje kvalitete našega bivanja
• fotografija članov senata FF UL brez glav - protest pretirane skrbi organizatorjev za varovanje zasebnosti
• Slovenski Zakon o varovanju osebnih podatkov agresivno uveljavljal Urad inf. pooblaščenca, z delovanjem grenil življenje državljanom
• posegel s prepovedjo Googlovega projekta Street View (zaradi tega zamuda)
• prepoved iskanja po imenih in priimkih - urad pohabil besedilni korpus Nova beseda
• 2013 - preganjanje rentgenskih posnetkov na Wikimedia Commons, sovražnik pojavil kar v domači wikipedijski hiši
• ljudje objavljajo svoje intimne podrobnosti, tudi mediji so natančni, v istem času pa se mora nekdo zagovarjati pred zmedenim zakonom
• pravniške grožnje zaradi takih objav = znak slovenske pismouške zadrtosti
• privatizacija informacij gre v nasprotno smer od civilizacijskih perspektiv
• oviranje prometa informacij
• pri nas zakoni in organi dajejo prednost posameznikovi zasebnosti v škodo javne blaginje, ovirano emancipiran vstop slovensko govorečih v globalno skupnost
• celo pogrebno podjetje wikipedistu noče sporočiti dneva in kraja smrti javne osebnosti, komu to koristi?

Kredibilnost

• danes pri objavljanju manj ovir
• ovire samo takrat, kadar imamo ambicijo objaviti na t.i. osrednjih mestih, v dnevnem časopisju, strokovnih revijah ...
• če to zanemarimo, lahko rečemo, da lahko vsako objavi vse
• objavljanje brez uredniškega filtra vzbuja skrbi glede kredibilnosti oz. zanesljivosti, čeprav tudi urednikom ni vedno za zaupati
• preverjanje avtorja, inštitucije/medija, starost dokumenta, odmev v javnosti, dejstva, avtorje in tekste, na katere se sklicuje
• avtorju smemo zaupati: uveljavljen strokovnjak, stališča javnosti poznana, ne more privoščiti zavajanja bralcev
• status pisca preverimo v bibliografiji, mesto v znanstveni skupnosti na spletišču Sicris
• zaupanje lahko neupravičeno, če avtorjev ugled preverjamo na napačnem mestu, npr. Vladimir Pavšič - Matej Bor, Alan Sokal - Sokalova potegavščina: kričeče svarilo pred prenašanjem zaupanja z enega področja na drugo
• do mlajših avtorjev praviloma bolj nezaupljivi, včasih neupravičeno
• mnogi bolje teoretično podkovani, znajo učinkoviteje priti do informacij na spletu, celo pametne pisce znajo zavesti
• objavo pristranskih, nazorsko tendenčnih razpravnih besedil urednikom težko preprečiti, kadar tendenca prikrita ter kadar delež nevtralnih informacij odtehta aktivistično razsežnost

Aktivizem

• kritika aktivizma
• 70. leta: slovenski humanisti vzgojeni v humboldtovski veri, da je izvir akademskega dela gola znanstvena radovednost, tešenje radovednosti pa njegov smoter
• 80. leta: iz Amerika začele prihajati drugačne ideje: znanstveni larpurlartizem prevelik luksuz, treba zgledovati po družboslovju, radovednost vpreglo za dosego plemenitih socialnih ciljev
• objektivno znanstveno spoznanje človeških zadev ni mogoče (zmoti raziskovalčev interes, v končni fazi manipulativno)
• od tod možno razumeti močno ideologiziranost literarnovednih šol, priznale, da je njihova glavna naloga zunaj njihovega predmeta: kritika konkurenčnih ideologij in spreminjanje sveta
• spoznavni nihilizem novih pristopov - težko strinjati, hromi željo po objektivnem spoznanju, naša naloga je svet zgolj opisovati, ne pa ponujanje receptov za njegovo izboljšavo
• tradicionalni humanisti izurjeni za odkrivanje napak, ne pa za njihovo reševanje (naloga družbenih sistemov)
• avtonomistična drža, logika slonokoščenega stolpa - ujemanje umetnosti, ni smela streči družbenim potrebam, drugače bila tendenčna in trivialna
• ameriška ideologizacija se naseljuje v slovenskem akademskem prostoru
• v blagi obliki kaže v aktivističnem slogu kakšne diplomske naloge, brutalno nastopila z uzurpacijo prostorov na FF jeseni 2011
• aktivizem = socialni koncept, kdor aktivno deluje v kakšnem društvu ali gibanju
• razvoj civilne družbe: segment javnega delovanja krepi, kontaminira znanost in njene inštitucije
• aktivizem povezujemo z levimi in liberalnimi nazori in gibanji, vendar tudi konservativno usmerjene populacije posegajo po aktivističnih vzorcih obnašanja
• ne pomeni nujno, da imamo opraviti z naprednimi družbenimi gibanji
• človek, ki mu gre v prvi vrsti za objektivno spoznanje = aktivizem neuporaben (egoistično sledi samo svojemu interesu, gluh in slep za druge/nasprotne argumente)
• aktivizem ne mara statističnih podatkov, češ da je to vedno možno zlorabiti, v resnici pa je ne mara zato, ker vnaša zoprne sivine - odslikavanje kompleksnega sveta, hromljenje akcije
• bahanje s kritično refleksijo - odmik od predmeta opazovanja (ravno tega si aktivizem ne sme privoščiti!), nujna!
• kritična distanca - odpira za stališča in interese drugega, blokira akcijo
• aktivizem je v predanosti svojim interesom s humanističnim prizadevanjem nezdružljiv in v znanstveni komunikaciji nespremenljiv
• definicija kritičnega mišljenja (Christian Fuchs): mišljenje, ki ga zanima predvsem vprašanje socialne moči oz. kdo nadzira vire, informacije itd. in ima od tega korist
• simpatična razsežnost kritične teorije (Karl Marx) - zavzemanje za pravično družbo
• manj simpatična: redukcionistična predstava o svetu, ki ga najprej poganjajo antagonizmi med maloštevilnimi privilegiranimi in glavnino izkoriščanih
• razumevanje medijev kot orodje kapitalizma, kolonializma, vojn ..., zato nezaupljivost tudi do novih oblik komunikacije, tudi tehnologije (rojevanje nove oblike komunikacije)
• biti kritičen = biti nezaupljiv
• kritično mišljenje: pesimistično mišljenje, dvom v človekovo naturno zmožnost in pripravljenost za popravljanje sveta na boljše
• uspehi, ki jih socialna omrežja dosegajo na politični sceni - označevanje s slabšalnim izrazom kliktivizem (nima pravega političnega učinka, ni res)
• nezaupljivost potiska posameznika v obrambo - konservativna (ohranjanje obstoječega stanja, nenaklonjenost tveganja)
• izobraževanje zapisano oblikovanju kritične zavesti
• nevarno bi bilo posplošiti slave izkušnje z lažnimi preroki, manipulatorji, agitatorji ... - sicer bi soglašali s socialnodarvinistično podobo volčjih odnosov v družbi
• brez zaupljivosti v dobre namene se nam slabo piše
• prežetost javne sfere s politiko zastruplja medčloveške odnose
• aktivizem gre v smer politizacije vsega, išče in razkriva oblike kapitalistične dominacije in izkoriščanja tudi tam, kjer ga ni
• dandanes mogoče odkriti vzorce socialnih antagonizmov 19. stoletja, zvesti na teorijo družbenega izkoriščanja, vendar zgolj status akademskega konstrukta: kakšno je izkoriščanje, če ga ne občutimo?
• socialna omrežja dojemamo kot razbremenitev kapitalističnih odnosov
• trženje na socialnih omrežjih, ciljni oglasi (profitna socialna omrežja)
• neprofitna javna spletišča: wikiji, objavljanje strokovnih besedil zastonj, ne počutiš se izkoriščenega

Avtorstvo

• inštitucionalna vezanost avtorja: inštitucija podeljuje legitimiteto (ne zaposlijo kar vsakega), po drugi strani pa tudi rade zavirajo objavo prelomnih odkritij, novitet (ogrožajo delovanje utečenih poslovnih modelov)
• nezaupanje v okostenelost akademskih inštitucij - ustanavljanje alternativnih kanalov za publiciranje, npr. revija Problemi
• področje strokovnega objavljanja: ne prihaja do solističnih publicističnih akcij, običajnejše za leposlovno produkcijo (samozaložbe)
• pojav digitalnega tiska - samozaložba postaja običajna oblika objave, izgublja slabšalni prizvok
• besedilo še vseeno treba preverjati na drugih ravneh, ni nujno to slaba kvaliteta informacij
• starost dokumenta: dobro uležani spisi prestali kritične presoje, zato informacija zanesljiva
• narobe, če zaupamo besedilu, ker so stari
• vitalna strokovna področja na Wikipediji (npr. literarna veda), splošne enciklopedične informacije tu bolj zaupanja vredne od natisnjenih (na podlagi natisnjenih nastale)
• letnica objave usmerja bralčevo branje, ustrezno zadržan pri sprejemanju sodobnega aktivizma v strokah
• izločitev nepreverjenih odkritij ni težka, dovolj že, če preverimo mesto objave
• včasih ponaredke težko odkriti (primer lit. zgodovinar France Kidrič: grafik Elek Justin)
• primeri preverjanja in filtriranja literarnovednih informacij (članek o Cankarju, Dimitrij Kebe; oznaka Prešerna na angleški Wikipediji)
• akademska srenja se zaradi svoje inertnosti pogosto res prepočasi odziva na alternativne interpretacije
• laična javnost ima zaradi vedno večje dostopnosti podatkov in ekspertne presoje, radovednosti, upoštevanja spoznanj drugih področij, zares možnost popravljanja uveljavljenih pogledov
• izhodišča teorija zarote hervardovcev: prikrivanje prave resnice o zgodovini, manipuliranje z njo
• gre za revolt, argumentiran na neracionalen način
• nesporazumi tudi zaradi nepreverjenih in napačno prepisanih podatkov v tiskanih virih
• prispevek Na Sv. Kunigundo in sv. Emo Janeza Tasiča (primarij iz Celja), članki iz ljubezni do svojega naroda in iz potrebe po utrjevanju nacionalnega ponosa - ni kvalificiran

Strokovno recenziranje

• utečen postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih
• podvrženi so mu avtorji, referenti, pisci poglavij v znanstvene zbornike, raziskovalci ...
• recenzenti - strokovnjaki za recenziranje (uredniki časopisov, zbornikov in knjig)
• strokovno recenziranje - vzdrževanje standarda kvalitete
• aktualno šele v zadnjih desetletjih
• porast števila znanstvenih objav, vstopanje novih in nepoznanih piscev na področje, globalna dostopnost publikacij
• prej o kvaliteti prispevkov v reviji odločal v glavnem samo urednik
• prvi od pogojev za pridobitev statusa znanstvene revije: formaliziran recenzijski postopek
• o objavi še vedno odloča urednik, presodi, ali bo upošteval recenzentovo mnenje ali ne
• delo (predmet strokovne presoje) recenzenti sprejmejo/zavrnejo/sprejmemo pod pogojem (avtor popravi problematična mesta v skladu s pripombami)
• recenziranje - preprečevanje objavljanja nepreverjenih in nedomišljenih razprav in razprav, ki ne upoštevajo strokovnih standardov
• recenzenti tudi utegnejo spregledati pomemben prispevek mladega raziskovalca
• lahko jih naplahta rutiniran pisec (Sokalova potegavščina)
• iskanje alternativ strokovnemu recenziranju (javno recenziranje - open review, open peer review, anonimous peer review)
• nevtralna in pravična presoja - anonimizacija postopka, naj ne bi prihajalo do nepotizma
• slepa recenzija: avtor ne ve, kdo je ocenjevalec njegovega izdelka
• dvojno slepa recenzija: tudi recenzent nima podatka, kdo je avtor razprave
• v majhnih znanstvenih skupnostih takšno skrivanje odveč
• anonimnost potrebna v primeru rasti stroke, skrb za ohranjanje znanstvenih standardov
• kritika recenzentskega sistema moti, kadar avtor nima možnosti argumentirati in braniti svojih stališč
• zavzemanje za objavo imen recenzentov vsaj takrat, kadar so bile recenzije pozitivne
• recenzenti ne odločajo o objavi
• urednik lahko naroči dodatno oceno ali pa se odloči na podlagi lastne presoje
• v strokovni javnosti prevladuje podoba recenzenta kot človeka, čigar naloga je v zavračanju
• pravzaprav zainteresirani za objavo dobrih člankov
• recenzentova vloga - pomagati spisom do oblike, ki je sprejemljiva za objavo
• besedilo lahko anonimiziramo (Briši lastnosti dokumenta)
• še vedno pisca lahko izda pomenljivo ime, ki ga ima njegov računalnik v omrežju, priporočljivo nevpadljivo ime
• lastnosti dokumenta lahko nastavljamo tudi v urejevalnikovem meniju
• anonimizacija recenzentskih popravkov in komentarjev: format rtf, odpreš kot golo besedilo v editorju, imena recenzentov nadomestiš z nevtralnimi/izbrišeš
• če v tekst posega več ljudi: različne barve komentarjev in popravkov
• odstranjevanje raznolikosti komentarjev: izbrišemo določila desno od nizov atnic in atnauthor
• anonimizacija: varovanje recenzentov pred jezo užaljenih avtorjev
• urednik mora v spornih primerih rahločutno in hkrati odločno tehtati med možnostmi
• ohraniti mora zaupanje podjetnega avtorja in pripravljenost recenzenta za nadaljnje ocenjevanje, vzdrževanje zahtevnostne ravni in konceptualne usmerjenosti revije
• slabe izkušnje z zavrnjenimi avtorji: uredniki zavrnitev utemeljijo le sklicujoč se na uredniško avtonomijo, s splošnimi izjavami, da članek ne ustreza propozicijam, da v tem trenutku za revijo ni zanimiv da je revija razpoložljivi prostor že zapolnila z drugimi članki
• dolžnost revij: objava recenzijske politike in postopka na svojih spletnih straneh
• razlaga meril za presojo: stopnja inovativnosti gradiva, metode ali spoznanj, pomembnost teme, metodološka neoporečnost, mednarodna primerljivost (poznavanje podobnih raziskav v svetu, slogovna, jezikovna in tehnična brezhibnost prispevka) ...
• avtorji morajo vedeti, koliko časa bodo čakali od oddaje članka do uredniške odločitve, da se lahko obrnejo še na drugo uredništvo
• nekatere revije od avtorjev zahtevajo tudi izjavo, da so članek poslali v recenzijo samo njim
• tuje revije sprejemajo članke praviloma v angleščini, slovanske revije v vseh slovanskih jezikih, slovenske revije naj bi dajale prednost slovenščini
• recenzijski postopek - trije možni izidi: sprejem članka, zavrnitev ali pogojni sprejem
• uredniki pogosto odločajo za pogojni sprejem
• če se avtor s pripombami ne strinja, članek umakne, sicer upošteva in popravljeni članek pošlje ponovno uredništvu (z vključeno funkcijo sledenja spremembam v urejevalniku)
• pred natisom: avtor dobi v roke postavljeno besedilo, v roku nekaj dni mora korigirati ter potrditi njegovo primernost za natis
• nekatera uredništva formalizirala recenzijski postopek z obrazcem, recenzenti morajo določiti tip članka, njegovo tematsko področje, presoditi ustreznost naslova, poročati o obsegu članka v znakih, predlagati njegovo krajšanje (če presega zgornjo mejo), ugotoviti, ali manjka kakšen nujni del članka, odločiti, ali naj bodo članki objavljeni v tujem jeziku ali v prevodu, označiti jezikovno plat članka, nakazati potrebne popravke, presoditi slog članka, primernost terminologije, pregledati članek po tehnični plati, presodijo izbiro teme, ki je lahko pereča ali obrobna, metodo (tradicionalna, modna, novi pristopi - metodološko inovativen), pregledati morajo reference, našteti morebitne napačne trditve, kompozicijske, argumentativne in sporočilne nedoslednosti
• na koncu recenzent obkroži eno izmed ponujenih možnosti: članek primeren za takojšnjo objavo | članek primere za objavo, vendar lahko počaka | članek pogojno primeren za objavo | članek ni primeren za objavo

Pravopis

• dvom v kredibilnost, če se ne zna dobro izražati

Ločila

• indikatorji za kredibilnost
• vezaji, pomišljaji, dolgi pomišljaji
• velike začetnice, narekovaji
• citati
• dvopičje, tropičje
• vprašaji, klicaji, pike

Velike začetnice

• razne dileme

Drugo

• pravopisni ocvirki

Digitalna pismenost

• brez računalnika ne gre

Formati besedil

• txt
• doc, docx, rtf, odt
• htm, html
• pdf
• besedila brez končnic

Besedilo v wikijih

• pišemo v okno
• veliko možnosti
• posebni znaki za določene stvari, ki jih hočemo narediti v tekstu
• oblikovanje

Vaje v wikijih

• napotki in opozorila

Sporočanje popravkov in komentarjev

• več možnosti

Navajanje

• primer navajanja oz. citiranja

Čemu sploh citiramo

• gre za krajo, če ne citiramo
• kar ni citirano, predpostavka, da je naše delo

Prepisovanje

• plagiiranje
• plonkanje je lahko oblika lenobe ali pa tudi ne
• zloraba

Citatna industrija

Citatni indeksi

• citation index - bibliografska podatkovna zbirka (iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave): pregled nad medsebojno povezanostjo razpravljanja, identifikacija pomembnejše objave od manj pomembnih
• SCI
• SSCI
• AHCI
• Scopus
• WoS
• indeksiranje izvlečkov
• Google Scholar zastonj: očitajo nekonsistentnost in upoštevanje obskurnih objav
• h-indeks
• i10-indeks
• Sicris
• 200 raziskovalcev
• pomanjkljivosti, nedomišljeni algoritmi
• zahteve za uvrstitev v ustrezne podatkovne zbirke
• faktor vpliva

Faktor vpliva

• številka, ki kaže stopnjo uglednosti oz. vplivnosti znanstvene revije
• indeksirne hiše svoj način izračunavanja
• Thomson Reuters: SCI in SSCI
• merijo tudi odzivnost na članek, povprečno starost citiranih virov in povprečno starost člankov iz revije
• časopisna metrika
• pomanjkljivosti meritev
• primernejši načini vrednotenja
• zamenjava z Googlovim algoritmom za rangiranje strani
• OCC
• branost

Slovenske znanstvene revije

• revije, kjer objavljajo slovenski literarni zgodovinarji
• tudi v tujih najdemo razprave o slovenski književnosti

Citatni slogi

• APA (psihologija, vzgoja, družbene vede)
• MLA (jezikoslovje, literarna veda, humanistika) - naslovi del po kratkih sklicih
• AMA (medicina, biologija)
• čikaški (naravoslovje, splošno) - letnica za avtorjevo ime
• wikipedijski
• še drugi
• spreminjanje navodil za citiranje
• razlike med čikaškim in MLA-slogom
• dobre in slabe lastnosti
• glavno je, da navedemo najpomembnejše dele bibliografske enote

Tehnika citiranja

• citat ali navedek: dva dela - samo navedeno besedilo in navedba vira citata
• narekovaji (1. del)
• oklepaj (2. del) ali kazalka na bibliografske podatke vira oz. na citiran tekst

Opombe

• včasih služile v glavnem navajanju literature
• seznam referenc
• v Spisovniku dve prepovedi, Wikipedija ukinja

Kratki sklici

• prilagajajo sobesedilu
• redundanta in nerodno podvajanje
• včasih nekoliko odstopamo pri pravopisu
• izpuščanje končne pike znotraj oklepaja
• opuščanje stare humanistične prakse
• urejenost publikacije

Označevanje navedkov

• narekovaji, odstavek in drugačen črkovni rez, izpuščanje iz navedkov in vrivanje svojega teksta vanje
• Praktični spisovnik
• navedek ne začneš in končaš s tremi pikami
• primer

Od kod vse citiramo

• iz vseh mogočih virov
• omogočanje preverjanja prepisanih informacij
• različni formati

Viri in literatura

• nekatere prakse nagovarjale k ločenemu navajanju
• poenotenje - lažje
• razumeti piščevo referenčevo obzorje
• delitev na vire in literaturo smiselna pri dolgih seznamih
• primer
• opozicija primarni : sekundarni

Zaslon in papir

• trenutno slovenski literarni zgodovinar večinoma piše na zaslon
• natisnjena objava
• kmalu drugače
• Open Access
• postopoma bo prevladala predstava o zaslonski verziji besedila kot primarni
• CTF --> CTP
• natisnjena stran : spletna stran
• Read Online, Calaméo

Zgledi

• zgledi navajanja literature od knjige do zemljevidov
• moramo obvladati, določeni viri težji za navajanje
• sklicevanje virov pod sliko, grafikoni in tabelami
• avtorji fotografiranih stvaritev
• kdaj lahko navajamo fotografijo in kdaj ne
• zgledi - dLib, fotoalbum, , fotografske reprodukcije umetnostnih del, Wikimedijina spletišča, fotografije stare grafike, umetniško delo, fotografije starih slikarskih in kiparskih del
• problem - pomanjkanje podatkov, pomanjkljivi standardi popisovanja, ni imena fotografa
• priporočljivo navajanje čim več dostopnih informacij
• navajanje glasbenih del - sklicevanje na radie, slovenjenje
• radijska, televizijska oddaja in film - prehitro se pojavijo podatki o tvorcih, ne razberemo najpomembnejših
• navajanje urednice, naslov oddaje, naslov serije, katere del je oddaja, mesto in datum predvajanja, spletna lokacija (oddaja v arhivu)
• izberemo tudi novinarjevo ime
• kadar kontekst nejasen, tudi dopišemo stari
• napake: nepoznavanje temeljnih referenc ali poznavanje le v enem jeziku, vključevanje svojih kolegov, nenavajanje avtorjev, ki jih ne maramo, samocitiranje, citiranje zaradi citiranja samega, navajanje http-jev, potrebno preveriti, če obstaja tiskana oblika, navajanje zgolj naslova leksikona brez naslovov in avtorjev gesel
• ukvarjanje s pravili citiranja - 26 slovenskih wikipedistov (do leta 2004)
• specifične zahteve Wikipedije: med viri ne navajajo drugi članki z Wikipedije, poudarjena prepoved lastnega raziskovanja
• Wikipedija sprejema vse obstoječe standarde citiranja
• pomembneje vzdrževati odprtost za spreminjanje standardov citiranja

Žanri

• možnosti za oblikovanje pisnih sporočil veliko
• odločanje med vsakdanjim sporazumevanjem, publicističnimi, umetnostnimi in strokovnimi/znanstvenimi žanri
• pisci mešajo žanre
• toleranca do manj pričakovanih izbir zvrsti sporočanja se veča
• stroka, strokovni: disciplina (posamezna znanstvena področja) ali tisto, kar ne dosega visokih kriterijev znanstvenega
• znanstveni članek
• strokovni članek
• poljudni članki
• specifične prezentacijske oblike in priložnosti
• monografske publikacije ali knjige (znanstvene in strokovne, univerzitetni, šolski učbeniki, učno gradivo, priročniki ...)
• tudi diplome, magisteriji in disertacije
• za plezanje po akademski lestvici pomembne samo znanstvene objave
• članki na Wikipediji nimajo vsi enakega statusa, tudi znanstvene razprave
• bledi predstava o strokovnem značaju
• žanri s statusom strokovnega pisanja

Šolsko pisanje

• referat
• esej
• diplomska naloga (magisterij, doktorat)
• prvi namen: izpolniti študijske obveznosti
• predmet raziskave in opisovanja
• interdisciplinarna diplomska naloga: pomembna izbira mentorja

Popravljanje

• ukvarjanje že z napisanimi besedili
• zgled Wikipedije in Wikivira
• lektoriranje in korigiranje
• popravljanje ni strokovni žanr, je pa prevladujoča oblika strokovne pisne dejavnosti
• lektura = popravljanje besedila drugega pisca, da bi bilo sporočilno optimalno
• pomembna vloga lektorjev v zgodovini
• Popotovanje
• tudi radikalen poseg nekaterih lektorjev
• korektura = popravljanje napak, ki jih je v besedilu povzročil stavec ali strojno branje
• včasih se korektura in lektura pomešata
• lektoriranje nekoč in danes
• uredništvo = vrsta kompleksnejših opravkov z besedili, ki so jih napisali drugi
• besedilo najprej pri uredniku, nato pri lektorju in nazadnje pri korektorju

Komunikacija v stroki

E-pošta

• ena najpogostejših rab računalnika, interneta in telefonov
• razvade in nasveti
• pomanjkanje komunikacije!
• kako začeti pismo o strokovnih zadevah in kako ga zaključiti
• uporaba jezika

Socialna omrežja

• načini družbene komunikacije
• razlikujejo v funkcijah
• Facebook, YouTube, Google+, Twitter, Instagram ...
• druženje, vsakdanja komunikacija
• stroke sooblikujejo tudi blogi, neuradna spletišča, Facebook, wikiji, diskusijski forumi ...
• Facebook - promocija!
• nevarnosti: mitiziranje
• laična stališča
• akademska srednja premalo vključuje v javno debato

Tvit

• 140 znakov
• mikrobloganje
• zabava ter druge resnejše tematike
• promocija

Drugo

• LinkedIn
• komentatorske rubrike časopisov
• Amazon

Zagovor

• zagovori akademskih spisov
• natančna pravila
• potek zagovora

Literarna kritika

• lastnosti literarne kritike: poznajo samo demokratični sistemi, pisanje na presečišču publicistike in znanosti, vedno subjektivna, polemičnost, niso trajno veljavna kritična stališča, naj bo jasna, prepričljiva, poučna, tudi zabava, ozavešča bralce
• literarna in strokovna kritika (ena status publicističnih besedil, druge pa status strokovnih besedil)

Enciklopedični članek

• zahteva za večjo jedrnatost oz. konciznost
• upoštevanje načel za Wikipedijo (upoštevanje drugih piscev in vrednostna nevtralnost)

Biografski članek

• pravila za pisanje gesel o osebah
• avtorstvo strokovne ali znanstvene monografije, znanstvena kompetenca, drugi pomembni razlogi
• navodila za dopolnjevanje gesel

Članek o knjigi

• kriteriji za izbiro
• nasveti

Učbenik

• specifike učbeniškega pisanja
• izkoriščanje
• očitki na račun učbenika

Strokovni blog

• spletni dnevnik
• blogerska orodja
• bližje publicističnim, žurnalističnim žanrom
• bloganje kot permanentno konferenčno komuniciranje ali pa primerljivo s predavanji
• nimajo znanstvenega statusa
• page ranking

Spletni forum

• konstituiranje in vzdrževanje strokovne oz. znanstvene skupnosti
• vitalnost določene strokovne skupnosti
• kombinacije e-pošte in spletnega arhiva
• regulacija komunikacije
• Humanist
• SlovLit

Slog

• razporejanje »po aktualnosti«, tega tisk prej ni omogočal
• besedilo nekoč in danes
• stran besedila na papirju je pokončna, na zaslonu pa večinoma ležeča
• bralni pogled, gladko branje

Sestavni deli

• avtorjevo ime
• naslov
• izvleček
• ključne besede
• povezave
• kazalo
• telo besedila (uvod, teorija/metoda, gradivo, analiza, sklep)
• literatura
• priloge: slike, tabele, grafikoni, opombe

• IMRAD (introduction, methods, results and discussion), slovensko UMRIS
• za doktorske dispozicije predvidena nekoliko drugačna kompozicija
• IMRAD v veljavi za eksperimentalne vede
• začetek s pregledovanjem in povzemanjem vsega, kar je bilo že napisano
• nato popis in analiza
• tudi novi fakti
• inovativnost z izbiro drugačnega zornega kota
• avtorjevo ime pojavlja v revijalnih člankih poleg pojavlja ime inštitucije, na kateri je zaposlen, ter elektronski kontakt
• humanistični članki največkrat izdelek zgolj enega avtorja

Naslov

• prva točka stika strokovne informacije
• najbolj radikalni povzetek teksta
• Nomen est omen
• naj izraža temo natančno in jedrnato
• pravopisno brezhiben
• brez krajšav
• ni v obliki stavka ali vprašanja
• stvarni naslov ima prednost
• brez narekovajev
• ni zapisan z velikimi tiskanimi črkami
• podnaslov naj bo ločen z dvopičjem in naj ne ponavlja izrazov iz naslova
• UD-klasifikacija
• prevajanje v angleščino
• raba interpunkcije v drugih jezikih
• zgledi možnih krajšav

Izvleček

• krajša oblika povzetka
• npr. izvlečki razprav
• 4 sestavni deli: predmet raziskave, metode, rezultati, sklep oz. implikacije
• največ 10 vrstic
• drugačen natis, brez opomb in odstavkov
• izvlečki v angleščini
• vodilo pri pisanju razprave
• komponiranju izvlečkov posvečamo premalo pozornosti
• poleg informativnih izvlečkov tudi deskriptivni

Ključne besede

• postopek, ki spominja na izbiro kategorij
• poimenovanje ožjih predmetnih področij!
• frekventni izrazi s terminološko težo
• izrazi iz naslova ne pridejo v poštev za ključne besede

Kazalo vsebine

• oblikuje program sam
• naslovi in podnaslovi poglavij naj bodo kratki
• standardizirani žanri - ravnanje po vzorcu
• ne pretirana členitev
• dolga poglavja razčlenjena v podpoglavja
• pregled razporeditve snovi

Povezave

• klikljivi deli besedila
• tekst : hipertekst
• iz povezav sestavljeno kazalo
• modra barva in podčrtanost
• barva potem spremeni v vijolično
• rdeča barva - neobstoječa povezava
• vnos hiperpovezave
• wikiji - povezave označujejo oglati oklepaji
• gole zunanje povezave niso zaželene
• povezave so oblika sklicevanja
• Kaj se povezuje sem

Napake

• gostobesednost
• nerazumljivost
• pomanjkanje konteksta
• slogovni manierizem
• slogovna puščobnost
• pristranskost
• nasilna terminologizacija ali pa terminološka ignoranca
• skrivanje za znanstveni plural, zadrege s spolom
• mentalno brambovstvo ali mentalna servilnost

Gostobesednost

• črtanje odvečnih besed in besednih zvez
• odveč samo glede na zapovedano jedrnatost strokovnih besedil
• »prevajanje« v strokovni jezik
• pogoste besede, ki se črtajo

Nerazumljivost

• posledica površnosti pri pisanju
• neredko tudi naravnost hotena
• določenim ni mar za širše interesente
• Dobra znanost ceni veščino preprostega izražanja zapletenih spoznanj!

Pomanjkanje konteksta

• včasih manjka teza
• pravi ekspert ta, ki ve, kako do informacij priti in jih postaviti v kontekst
• nasilno posploševanje
• posploševanje je mogoče le ob zajemu statistično relevantne količine besedil
• uporaba besed že in šele
• odsvetovanje vrednostnih izrazov

Manierizem

• sklenjeno in kompaktno besedilo
• tudi teksti, kjer taka povezanost ni nujna
• izrazni asketizem ne škoduje in je varnejši
• užitnost besedila
• gojenje osebnega sloga v leposlovju, ne pa v strokovnem pisanju
• objektivno rezoniranje
• manieristična drža hitro zapelje v željo po hiperkorektnosti
• zapadanje v sintaktične obsesije

Slogovna ubornost

• pretirano ponavljanje posameznih izrazov
• bolje pisati neposredno
• ponavljajoče sintaktične tvorbe niso toliko znak slogovne manire kot malomarnosti
• razvade ustnega izražanja, mašila
• avtorjeva površnost

Pristranskost

• objektivne, nepristranske sodbe
• krotenje pokroviteljskih refleksov
• oblike socialnega aktivizma
• ideološko barvanje
• intenzivna uporaba narekovajev
• zloraba strokovnih besedil

Terminologizacija

• pragmatično stališče
• imena in termini so lahko jezikovno bolj ali manj ustrezni, ne morejo pa biti vnaprej pravi ali napačni
• potreba po teoretsko »pravilni« rabi terminologije rada zaide v ortodoksnost in cehovsko zaprtost
• terminologizacija osnovnošolskih učbenikov
• poenotenje rabe terminov

Spol in število

• moški spol = nevtralni spol včasih
• feminizem
• obe obliki
• pretvorba v množino ali sedanjik
• prva oseba ednina lahko vzbudi občutek, da se hvalimo
• majestetični plural, znanstveni plural
• objektivizacija

Mentalno brambovstvo in servilnost

• občutljivo razmerje med domačim in tujim
• servilnost do vsega, kar prihaja od zunaj = druga skrajna drža slovenske literarne vede

Govorna prezentacija

• standardni način je objavljanje
• govorne predstavitve
• tudi diskusijski prispevki, komentarji, replike
• podlaga za predavanje je predhodna objava
• neposredni zapis govorjenega večinoma ne pride v poštev
• dober predavatelj ne napiše nujno tudi dobrega članka
• pisna besedila niso najbolj primerna za zvesto govorno reprodukcijo
• govorna izvedba je tolerantnejša do slogovnih posebnosti govorcev
• moteče pritegovanje pozornosti publike
• šola retorike
• anekdotične podrobnosti
• uspešnost: veš, kaj želiš sporočiti in si svojemu predmetu predan, prepričan v sporočilo in želiš prepričati publiko v svoje razumevanje
• dobro sprotno zapisovanje imen, letnic, knjig, sheme, alineje

Prosojnice

• pomagajo pri prevajanju članka v predavanjsko obliko, retoričnem zaokroževanju in povzemanju glavnih točk ter sporočila
• PowerPoint, Google Slides, Prezi, Google Docs ...
• prezentacijski programi imajo tudi svoje slabe plati
• predavanje lahko postane samo prebiranje alinej
• zapisovanje na predavanjih močno pomaga pri pomnjenju
• prosojnice so koncipirane za seznamsko podajanje informacij
• naslovi, podnaslovi, slike, grafikoni, definicije, citati
• pečakuča
• ne preveč teksta, barv, spakljivega ozadja, eksotičnih fontov, preveč slikovitih prehodov med diapozitivi ...
• priporočena predhodna pretvorba v format pdf
• elektronska tabla v srednjih šolah

[SlovLit] Premuda pred Premudo

Urška P. Černe je 18. maja 2016 poslala vabilo v imenu Inštituta za teoretsko in uporabno prevodoslovje v Gradcu in Poletnega kolegija Literarno prevajanje Premuda. Predstavili so literarno prevodno branje Premuda pred Premudo, nastopili pa so tudi udeleženci in udeleženke Poletnega prevajalskega kolegija ITAT Graz Premuda. Predstavitev se je odvila 25. maja v Ljubljani in 26. maja v Mariboru. Prireditvi sta bili javni in brez vstopnine. Urška je povabila tudi vse študente, ki jih zanima literatura v prevodu in tiste, ki bi se prijavili na štipendijo za prevajanje iz nemškega jezika v slovenskega in obratno. Posebnost letošnjega poletnega kolegija je bil novi mentor za prevajanje v nemščino, to je univ. prof. dr. Andrej Leben. Erich Prunč je ostal vodja seminarja. Kolegij je v celoti financiralo avstrijsko Zvezno ministrstvo za znanost, raziskovanje in gospodarstvo.

Zanimivo se mi zdi, da so na SlovLitu objavljena tudi vabila, ne le članki in zanima me, v kolikšni meri je bilo to vabilo javno izpostavljeno. Sklepam, da je bilo na SlovLitu objavljeno tudi zato, ker so bralci tega vabila bili potencialni obiskovalci tega dogodka.

Prvi vtisi ob prelistavanju Slavistične revije

Prva stvar, ki mi je padla v oči, je zagotovo barva. Rdeča. Načeloma si jo interpretiram kot simbol pomembnega ali pa kot občutek zavračanja. Ker sem se odločila za študij slovenistike, sem se odločila za prvo. Opazila sem, da je podnaslov v angleškem jeziku, torej sklepam, da bodo besedila v tej reviji tudi v angleščini. Na začetku besede glavne urednice, nato pa že nekaj o znanstvenem vrednotenju slovenistike. Sledi prispevek o kohezivno-konektorskih sredstvih v besedilih (sklepam, da je avtorica študentka), kar mi je osebno že malo bolj zanimivo, nato pa nekaj tujih prispevkov. Nekateri so prevedeni, drugi pa imajo v slovenščini oz. angleščini zapisan le povzetek. Sprva mi je bilo čudno, zakaj je toliko prispevkov ohranjenih v originalnem jeziku, nato pa sem videla, da gre za Slavistično revijo in ne za Slovenistično. Proti koncu revije sledi še prispevek slovaškega študenta, ki je nekaj časa študiral na naši fakulteti, nato pa še nekaj o slovnici sodobnega češkega jezika ter znanstveni članek. V reviji pogrešam več grafov ali vsaj kakšno sliko, saj se s tem bralca hitreje pritegne k branju nekega besedila. Všeč pa mi je, da so prispevki objavljeni v drugih slovanskih jezikih, saj je s tem revija bolj pestra.

K premeni subjekta v sodobni poeziji (na primeru Zbigniewa Herberta in Rudolfa Juroleka)

Prebrala sem prispevek slovaškega študenta, ki se je pobližje spoznaval s premeno subjekta v sodobni poeziji. Skoncentriral se je predvsem na primera pesmi poljskega in slovaškega pesnika, čeprav omeni tudi nekatere druge. Govori o t.i. hipostaziranem subjektu, kar pomeni pesniško preoblikovan subjekt oz. o transfiguraciji subjekta. V poeziji je »lirski subjekt« večinoma v prvi osebi, v določenih primerih pa se pojavi v tretji. Ta tretja oseba je lahko neko mitološko bitje ali odraz neke zgodovinske osebe. Ta hipostaziran subjekt postane skoraj enak z likom v proznem besedilu in ravno zaradi te tretje osebe lahko pesem s povsem isto vsebino na bralca deluje popolnoma drugače, saj lahko v primeru prve osebe bralec gleda na situacijo »lirskega subjekta« skozi svoje oči. Transfiguracija subjekta prav tako vpliva na samo strukturo pesmi. Zanimivo pa je tudi, kako različni pogledi na situacijo (v tem primeru se sklicujem na transfiguracijo subjekta v poeziji) spremenijo interpretacijo in pokažejo neko širšo celostno podobo. Ob branju tega prispevka sem se še malce pozabavala z branjem v poljščini in slovaščini ter jezika malce primerjala. Malo bolj razumljiva, čeprav vseeno ne prav dosti, mi je bila poljščina, na pogled pa slovaščina izgleda veliko lepše, saj ima poljščina ogromno w-jev in ł-jev. Najbrž sem si ta prispevek izbrala zaradi Jage Babe, sedaj pa me je nekako bolj navdušil gospod Cogito zaradi vsega filozofskega ozadja.

Slovarček

• vademékum -a m (ẹ̑) knjiž. knjiga, publikacija, navadno majhnega formata, z osnovnimi, praktičnimi pojasnili o čem
• díčiti -im nedov. (í ȋ) zastar. krasiti, lepšati
• historiát -a m (ȃ) potek, opis kakega dogajanja
• spisóvnik -a m (ọ̑) nekdaj priročnik z vzorci spisov, pisem, uradnih vlog
• imprésum -a m (ẹ̑) tisk. podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu; kolofon
• analfabét -a m (ẹ̑) kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek
• paradígma -e ž (ȋ) knjiž. vzorec
• inêrtnost -i ž (ȇ) knjiž. lenobnost, nedelavnost
• kataklízma -e ž (ȋ) knjiž. dogodek v naravi, ki povzroči velike spremembe na zemeljski površini ali v vesolju
• repozitórij - prostor na strežniku za shranjevanje in dostopanje do datotek
• srénja -e ž (ẹ̑) star. prebivalci kakega kraja in bližnjih krajev, ki so med seboj povezani
• eklatánten -tna -o prid. (ȃ) očiten, jasen, prepričljiv
• uzurpácija -e ž (á) knjiž. nezakonita, nasilna prilastitev
• postulát -a m (ȃ) knjiž. 1. navadno s prilastkom zahteva, nujnost
• angažmá -ja m (ȃ) 1. nastavitev, zaposlitev, zlasti na umetniškem področju
• benígen -gna -o prid. (ȋ) med. nenevaren, neškodljiv
• eminénten -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. zaradi izrednih sposobnosti, dosežkov zelo cenjen, upoštevan; znamenit, odličen
• triviálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. 1. vsebinsko prazen, obrabljen, malovreden
• hermetízem -zma m (ȋ) publ. lastnost, značilnost umetnosti, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi
• defetízem -zma m (ȋ) mnenje, prepričanje, da je kako (pomembno) delo, prizadevanje brezuspešno, malodušje
• koriféja -e ž (ẹ̑) knjiž. prvak, veličina
• lôza in lóza -e ž (ó; ọ́)

1. knjiž. gozd: iti v lozo po zelenje; v lozi šumi in buči; temna loza / brezova loza ● ekspr., v zvezi gluha loza gozd, področje, ki je brez zvoka, šuma, odmeva ● knjiž., ekspr. zdi se mi, da sem govoril v gluhi lozi da nihče ni poslušal, upošteval mojih besed

• deklaratívno nač. prisl. (ȋ) Ne samo ~, ampak tudi dejansko
• atavízem -zma m (ī) biol. ponovitev telesnih ali duševnih lastnosti davnih prednikov na potomcih
• penát -a m (ȃ) nav. mn., v rimski mitologiji bog zaščitnik hiše in njenih prebivalcev
• direktórij -a m (ọ́) skupina ljudi, ki vodi podjetje, zavod ali ustanovo
• tavtologíja -e ž (ȋ)

1. lit. opisovanje česa z različnimi besedami istega pomena, istorečje 2. filoz. sodba, v kateri ima predikat isti pomen kot subjekt

• sintágma -e ž (ȃ) lingv. besedna zveza, v kateri je ena beseda glavna, druga pa podrejena
• egalitarízem -zma m (ī) soc. nazor, da so ljudje enaki, enakopravni
• imanénten -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž.

1. ki je v čem kot neločljiv, opredeljujoč del, notranji ● z dajalnikom značilen, tipičen 2. ki ocenjuje kak nauk, teorijo s stališča tega nauka, teorije ♦ filoz. imanentna filozofija filozofska smer ob koncu 19. stoletja, ki trdi, da je svet le vsebina zavesti

• rabóta tudi rábota -e ž (ọ̑; á) star.

1. tlaka ● občinska rabota nekdaj obvezno neplačano delo, zlasti pri delanju, popravljanju cest, poti 2. težko delo, garanje

• konotácija -e ž (á) lit. pojav, da dobi beseda drug, zlasti čustveno, osebnostno obarvan pomen
• razpečávati -am nedov. (ȃ)

1. delati, da zlasti kaj prepovedanega dobi več oseb 2. knjiž. razdeljevati, razpošiljati ● zastar. živino so razpečavali v druge kraje prodajali

• anahronízem -zma m (ī) pojav ali dejstvo, ki ni v skladu s časom ali razmerami, v katerih nastopa
• postulát -a m (ȃ) knjiž.

1. navadno s prilastkom zahteva, nujnost 2. predpostavka, izhodišče ♦ rel. preizkusna doba pred sprejemom v noviciat

• diseminácija -e ž (á) med. razširjenje bolezenskih klic po telesu
• embárgo -a m (ȃ)

1. ekon. prepoved ali omejitev trgovine s kako državo, trgovinska zapora 2. jur. prisilno zadrževanje ladje tuje države v pristanišču

• inêrcija -e ž (é)

1. knjiž. stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenobnost, nedelavnost 2. fiz. lastnost teles, da se upirajo spremembi smeri gibanja in hitrosti; vztrajnost

• nováč, m. = novinar 1), der Neusass, Mur.
• renomíran -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ znanstvenik priznan, slovit
• diletantízem -zma m (ī) slabš. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela