Uporabnik:Karladolenc

Ob Novi pisariji

Uvod

Nova pisarija - nadaljevanje literarnovednega priročnika Praktični spisovnik
prehod od papirja na zaslon
pismenost = slovnica (19. stol., Pleteršnikov slovensko-nemški slovar)
novi mediji
ukvarjanje z besedilom na zaslonu, tudi s sliko
Wikimedijina spletišča - gojenje skupinskega avtorstva
dopolnjevanje Nove pisarije, princip sprotnega nastajanja, rastoča knjiga
vpogled v historiat nastajanja
eksperiment z genezo besedila
eksperiment z medijem

Kam z avtorjem

avtor: Miran Hladnik
nevarnost izpostavljanja avtorskega izdelka na javnem mestu - v teoriji da, v praksi ne
problem spletnih objektov

Prešernova Nova pisarija

satirična pesnitev (Krajnska čbelica, 1831, 2. zvezek)
karikiranje ideala ljudskega jezika in nabožnega utilitarnega pisanja
ironiziranje nasprotnikov (Jernej Kopitar, Franc Serafin Metelko, Matevž Ravnikar, Jurij Paušek)
spomin na pesem zaradi zaskrbljenosti zaradi nekontroliranega in količinsko neobvladljivega porasta pisanja
primerljivo z današnjim časom
1944: Propagandni odsek IX. korpusa NOV in POJ - Pred tremi leti in druge

Pismenost

biti pismen - obvladati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo
pismeni - nekoč elita
distanca nepismenih
obvezno šolanje - pismenost nuja za vsakega posameznika
opazen odstotek nepismenosti - nerazvita oz. necivilizirana država
spremembe komunikacijskih navad --> konflikti med sporazumevalnimi praksami
pomembnost računalniške spretnosti
pismenost po tradiciji: dvojna sposobnost - sprejemanja (in razumevanja) zapisanih informacij in sposobnost njihovega tvorjenja in posredovanja
aktivna udeležba v komunikaciji!
omejenost kreativnega dela komunikacijskega razmerja
spretnost rokovanja z elektronskimi napravami ni dovolj za potrdilo splošne pismenosti
dnevna zapoved: interaktivnost
samoumevna in obvezna le splošna pismenost - spretnosti za znajdenje v vsakdanji komunikaciji
bralna oz. funkcionalna pismenost
prizadevanje za kreativnost
komunikacija preko mobijev in računalnikov - del splošne pismenosti
zaskrbljujoča ignoranca do elektronske komunikacije, upor nesmiseln
računalniki - odpiranje novih možnosti
novodobna elektronska pismenost - nujni sestavni del splošne pismenosti
visoka pismenost - rezultat obveznega osnovnega šolanja, dokument civiliziranosti
višje oblike pismenosti: sposobnost tvorjenja in razširjanja v javnosti
število publicistov
redno pišoči - vpis v Cobiss
ocenjeni delež aktivno pišočih ne more biti kaj višji od 4 %
aktivno pismeni: manjšina
premajhna cenjenost pisnega kanala v komunikaciji
nezaupanje populacije do izobraženih, uspevanje napačnih ljudi
pismenost ohranila svoj privilegirani položaj
kulturna rast družbe odvisna od dviganja kriterijev za dejavno participacijo v kulturi
podjetnost: vidik ekonomske rabe in kreativnosti
pomembno zavzemanje za pisanje in objavljanje

Informacijska družba

informacijska družba = socialna paradigma današnjega časa
koncepti: participativna kultura, družbeni mediji, družabna omrežja, fanovska kultura
rivalstvo med natisnjeno in elektronsko knjigo
vzajemna očitanja in predsodki
kultura tiskane knjige umika drugačnim informacijskim kanalom
knjiga ne bo umrla, postaja butični estetski objekt
pisna tradicija v zgodovini imela močno potrebo po brisanju
tiskanje knjig: proizvodnja avtomobilov
ignoriranje družbenoemancipacijskih priložnosti
nesimpatična odsotnost alternativne pozitivne socialne vizije

Wikiji

Wikipediija in spletišča Wikimedije - inf. družba
lahka dostopnost, volontarizem, kooperativnost, tesnejši stik z realnostjo
zasuk v enciklopedični slog blagodejen
Wikiji (žarg. izraz) = skupek spletišč, spletna rač. tehnologija druge generacije, 2001, vzorčna oblika sodobne pismenosti
splet kot prostor, kjer inf. sami oblikujemo in objavljamo
Wikimedijina spletišča: Wikipedija, Wikivir, Wikiknjige, Wikiverza, Zbirka, Wikislovar in druga spletišča
oddelki in literarnovedni projeti, blogi in drugi programi (soc. omrežja)
možnost uporabnikovega poseganja v spletišče
kvaliteta člankov: vitalnost jezikov, sposobnost preživetja
lestvica kulturnih nacij (biblija, epsa pesnitev, prevod biblije našega časa, Okna)
slovenščina: pribl. 40. mesto, vitalni jezik (83) po Kornaijevi kategorizaciji
comfort zone (16) - ni bojazni za preživetje jezika
border line (90) - jeziki z nejasno prihodnostjo
umirajoči oz. mrtvi jeziki (41), se pišejo
nekateri jeziki ne pišejo, posledično izginjajo
Wikipedia: 290 jezikov
zanimiv podatek: delež angleščine pada
več jezikov = več kulturnih izbir, večja možnost za preživetje
slovenska Wikipedija (2002), 2016 - več kot 150.000 gesel
0,025 % slovenske populacije aktivne na Wikipediji
status člankov: licenca creative commons
avtoriteta ovira kreativnost in svobodo
avtorstvo - ego, želja po honorarju
status subverzivnega, anarhičnega medija
proizvodja inf. kot alternativva državnim kot tržnim družb. sistemom
Članek, Pogovor, Urejanje, Zgodovina
dokumenti - daljša trajnost
svobodno objavljanje, prost dostop do inf.
recenzijski postopki
dostopnost znanstvenih inf.
NPOV - neutral point of view
akademsko in popularno ukvarjanje s pomembnimi temami
Wikipedija razlikuje: za njo ne stoji ne država ne mednarodne profitne družbe, brez zahteve avtorskih pravic, prispeva lahko vsak, uveljavlja sodelovanje, objave mednarodno primerljive, samorefleksivna
pozitivno vplivanje na problematične poteze nac. značaja
citat Julie Handers
razviti kapitalizem (Toussaint Hočevar) - podpora soc. projektom, umetnosti in kulturi
neoliberalizem
sprememba avtorske zakonodaje
ekonomija: univerzalni temeljni dohodek, darilna ekonomija, socialno podjetništvo
IP: odprti podatki, prosti dostop, creative commons, Wikipedija ...

Wikiji in šola

Wikiji - močno pedagoško orodje
slovenska Wikipedija - potreba po popisu skupinskih projektov (2004)
2007 wikiprojekti dobijo svoje poglavje
Ali bo Wikipedija postala prisilna?
akademski geto: meja med sfero delovne prisile in prostočasovnih hobijev zabrisana
uporabiti v šoli Wikipedijo - izstopiti iz varnega zavetja, soočenje z realnim svetom
nekdanja nedotakljivost avtorskega besedila presežena
študentje niso navajeni sproti spremljati svoj izdelek
Wikipedija ni nadomestek za spletno učilnico, kvečjemu Wikiverza
podobna orodja za učenje in poučevanje na daljavo: Moodle, MOOC
Wikiverza enostavnejša
negativnih izkušenj s študentskim delom ni
vandalizem na Wikiverzi

Avtor

veda včasih bolj usmerjena k avtorju
raziskava Duševni profili slovenskih preporoditeljev ali Levstikov duševni obraz, tudi drugi projekti
preusmeritev k besedilu
avtonomnost umetniškega besedila
knjiga Lirika, epika, dramatika; serija zbornikov Obdobja, slogovne, verzološke in naratološke razprave in knjige
ideal nepotvorjenega besedila (Tone Pretnar): avtonomnost in nedotakljivost tega člena komunikacije
80. leta: usmeritev k bralcu, kulturnim interesom, potrebam in obzorju
'literatura za bralca'
besedilo ni več pomembno kot tako, ampak se njegova teža določa v razmerju do bralca, zgodovinskega in aktualnega

Motivacija za pisanje

pisanja lotimo zaradi vrednega predmeta, samega sebe (soc. skupine)
težko razlikovanje med motivacijami
odpor do izpostavljanja etične problematike v humanistiki, ki nedvomno obstaja
avtorski napuh
znanstveni prestiž - izumljanje terminov, nagovarjanje kolegov k vzajemnemu citiranju
znanost - iskanje primerne teorije
sporno, ko zanemarimo gradivo in metode, ki bi znale teorijo zavreči; znanstveni diletantizem
neetično, če gradiva ne ponudimo v obdelavo drugim ali če nekomu speljemo temo
obsesija s pisanjem
pri leposlovju se zdi, da je večji poudarek na načinu sporočanja kot na vsebini poročila
omejevanje splošne razumljivosti; Literarenliteratur (kulturne elite)
pisanje, ki se dela, da ga publika ne zanima, ni vredno zaupanja
misel na bralca: pogoj, da sporočilo doseže svoj cilj
nesporazum, napačno razumevanje prej pravilo kot izjema
nove tehnološke možnosti množičnejšo udeležbo v pisanju vsaj omogočajo
socialni ideal: družba kreativnih posameznikov
pismeni smo lahko na štirih področjih
znanstvene objave: revije, zborniki, knjige in spletišča (status znanstvenih publikacij)
strokovne objave: objave, ki znanstvena spoznanja prenašajo k širšemu uporabniku, popularizacija (šola, enciklopedije, leksikoni slovarji)

Izbira jezika

pisanje za globalno javnost: angleščina
pisanje za domačo publiko: slovenščina
redke teme o slovenskem jeziku in literaturi zunaj Slovenije
naša naloga je, da vednost o slovenističnih rečeh razširjamo preko meja nacionalne filologije
nuja vključenosti v mednarodno izmenjavo znanja se Slovenija zaveda, včasih preveč zavzeto
prevelike iluzije
slovenistična znanost v tujih jezikih - pretiran strah
jezikovna izbira literarnovednih disertacij
tujejezični povzetki
zadnja desetletja dvojezične tematske številke
zadeve slovenskega jezika in literature težko vzbudijo mednarodno zanimanje
večina literature v angleščini, spregledamo relevantne objave v drugih jezikih - nezadostna promocija
pomembna vključitev v mednarodno izmenjavo informacij (revije, simpoziji, predavanja)
dvojezično objavljanje drago, vzame veliko časa, povzroča frustracije
profitiranje Wikipedijinih gesel v slovenščini
neenakopravna udeležba jezikov v svetu: jezikovna in kulturna ignoranca, predsodki angleško govorečih akterjev (Domenico Fiormonte), DH-skupnost ignorira

Izbira teme

število možnosti = razvitost sistema
občutek, da so številne izbire navidezne
lažni občutek, da je naše življenje vedno bolj kvalitetno
izkušnja z odločitvami ali-ali, odločanje med dvema radikalnima možnostma
prava vrednost za nas = realizirane, konzumirane izbire
pravilne izbire nam pomagajo preživeti
dosega užitka - odpoved potrošniškemu razmišljanju; od pravilnosti naše izbire naša eksistenca ni več odvisna - užitek
potrebno ceniti tudi neuresničene izbirne možnosti
v vsaki družbi lahko pokažemo na posameznike, ki so v nezavidljivem položaju
Slovenija primerna za uveljavljanje alternativne civilizacijske paradigme (izbira enega ne pomeni prikrajšanje drugega)
izbira teme: asistenti, učitelji, mentorji, strokovni jubileji, nacionalne, regionalne, globalne smernice (moda)
danes izbira teme utemeljuje z internacionalnostjo, interdisciplinarnostjo, ekološko občutljivostjo in željo po boljšem razumevanju
romantični pedagoški princip človeške samorealizacije: naj si posameznik sam izbere temo, včasih problem z literaturo
naklonjenost temi nikakor ni nujno izhodišče dobrega raziskovalnega dela
posameznik postane osebnost, ko najde svoje mesto v skupnosti, ko se uskladi z drugimi
odprtost za predmete in teme, o katerih nimamo pojma!
ni dobrih in slabih tem
spregledanost tem
študentje ogrevajo vedno za ene in iste teme
pomembnost tem - ni objektivnih meril
maksimalna relevantnost: literatura pomembna v nacionalnem smislu
pomembnost določa v mednarodnem okolju
več piscev te teme = večja pomembnost
drugi filtri pomembnosti - globalna relevanca
lestvice avtorjev in del - kulturnozgodovinsko pomembni zaradi popularnosti (zgodovine trivialne književnosti)
spolni filter, žanrska perspektiva, motivna perspektiva, gradivo pri utemeljevanju novega metodološkega pristora
strokoven odnos - ko ni pod vplivom publicističnega forsiranja

Vaje v pisanju

pisanja potrebno naučiti
tipkovnica in miška
navajanje pisca na orodje
haptične oz. tipalne izkušnje - razvojno pomembne
čitalniki OCR - samo popravljamo za strojem
Wikivir (2006) - zajetno skladišče slovenske literarne klasike v javni lasti

Usoda avtorstva

trdoživost avtorstva
avtorji imajo svojo zakonodajo
avtorji v primerjavi z bralci glede vplivnosti v prednosti
pravo = vloga zavore
biti avtor/-ica je včasih nekaj pomenilo
visok ugled avtorskih besedil še danes izraža skozi avtorjeve zahteve
nekateri avtorji želijo s svojim besedilom razpolagati tudi potem, ko so prodali ali odstopili materialne pravice zanj
problem, če želijo avtorji besedilu preprečiti obtok (cena, prepoved razširjanja po spletu, preprečevanje ponatisa v učbenikih)
omejevanje avtorskega napuha in samovolje: knjige v prostem dostopu, sami bomo napisali ali prevedla svoja

Soavtorstvo

sodelovanje z drugimi v imenu skupnega cilja
tuji posegi v besedilo - sodelovanje
ne ubadajo se z avtorsko lastnino
pravila avtorskega sodelovanja na Wikiknjigah niso določena
soglasno usklajevanje
PRAVILA: vprašanje delitve dela, zaslug za delo (), odprtost za spremembe, usklajevanje načrtov, zatri ego, zaupaj sodelavcev, soavtorji imajo pravico veta, ne poizveduj za avtorjem posega
preganjanje napuha s soavtorstvom, skupna dobrobit

Objavljanje

koncept avtorstva bolj povezan z objavljanjem
načeloma štejejo le objave
do objave vodila dovolj dolga in naporna pot
danes si lahko stroške tiska privošči skoraj vsak, še lažje objavljanje na spletu
edina potencialna ovira = obvladovanje orodij za pisanje in objavljanje
nov pomen izraza »postaviti besedilo«
včasih besedila postavili stavci v tiskarni
Jožef Žemlja, ni plačal za svojo tiskano knjigo Sedem sinov, stavec zagrešil preveč napak, 1 izvod
zbirka Muževna steblika - razrez, papirni mlin zaradi politične spornosti pesnika
humorna besedila penatov, interna raba
»postaviti besedilo« danes pomeni naložiti besedilo na strežnik oz. spletno mesto
če je to občilo kot medij, potem postaviti = objaviti
postavljeno na spletu = igla v senu (dokumenti, na katere ne kaže nobena povezava)
uporaba vrstice, če dokumenta na spletu nismo namenili objave
skrivanje direktorija
sicer nalagamo informacije v skupno dobro
objaviti besedilo = postaviti dokument, da ga najde in prebere čim več ljudi
podjetja, ki se ukvarjajo s tem
najbolj prispeva k vidnosti postavitev na močno obiskovano mesto
pomagajo hiperpovezave v besedilu
besedila na Wikipediji objavljena, isto Wikivir, ni pa to samoumevno za tekste na Wikiverzi (lokalna, razredna raba)
status objave besedila - o tem odloča avtorjeva intenca
natančnejše določanje statusa objave: besedna zveza »javno objaviti«
današnja pravna praksa zgrešena, saj ima večjo prednost pravica do zasebnosti

Množični um ali pametna množica

znanje, pri katerega produkciji produkciji sodelujejo neposvečeni in pogosto anonimni posamezniki
javno dostopno, stalno izpopolnjevanje
korist za vsakega člana skupnosti
pomen znanja kot javne dobrine (sv. Avguštin)
splošno znanje - produkt dialoga med posamezniki
Wikipedija - metafora organizacije vednosti oz. prizadevanje za totalni zajem človeškega znanja
Wikipedija = babilonski stolp; zagotovljena primerljivost znanja, orodje kliče k njegovi izmenjavi
zelo malo se razpravlja o pravični porazdelitvi znanja
enciklopedije: informacije razporejene po abecedi ali drevesno; osvoboditev od hierarhičnega dojemanja znanja
v Wikipediji abecedna razporeditev ni več pomembna, saj iskanje prepustimo algoritmom iskalnika
verbalne in vizualne informacije v geslih vključene v okolici preko kategorizacije v Kategorijah in preko poglavja Glej
grajenje znanja od spodaj navzgor, združevanje lokalnega interesa z globalnim
kritika Jarona Lanierja, »digitalni maoizem«; grožnja zahodni civilizaciji, ki da temelji na intelektualnih dosežkih posameznih osebnosti in na reprezentativni demokraciji, Wikipedija kot »vladavina drhali«, napad na anonimne urednike (norčevanje iz resnih strokovnjakov), množična pamet je neumna in dolgočasna, podpira samo organizacijo obstoječega znanja
tudi določene slabosti: spletni enciklopediji ne gre za resnico, ampak za konsenz
pogovorne strani - prostor individualne artikulacije, pisci niso anonimni (vzdevki)
tradicionalno avtorstvo bolj zavezano zaščiti avtorskih privilegijev
Wikipedija je res huda motnja v kapitalističnem sistemu, zato ureditve zahodnega sveta razumejo kot grožnjo
korenine Lanierjevega nelagodja: socialna teorija - gojenje tradicionalnega nezaupanja do množice, vidi le v opoziciji do nadpovprečnih posameznikov
množica pojavila kot relevantna soc. kategorija šele v 18. in 19. stol., sredi 20. stol. izrodila v totalitarizem in birokratizem; v tej disciplinirani družbi je oblast postavljala meje, pravila in sankcionirala tiste, ki so pravila kršili; množice niso sposobne vladati sebi
kadar posameznik stopi v množico, pomeni to njegov sestop na civilizacijski lestvici
masovnost nevarna, ker množica ves čas išče avtoriteto, voditelja
vodja množico drži skupaj
sposobni izobraženi posamezniki hitro pripravljeni prevzeti vlogo vodij
intelektualci: energija množic patološka, oblika modernega divjaštva
postliberalno-demokratično stališče do množice bolj zaupljivo; razsvetljeni avtonomni posameznik se lahko razvija kot član razumne skupnosti
skupnost = skupnost posameznikov
sodobna množica = sublimna, zdaj se ukvarja s storitvenimi dejavnostmi in z duhovnim delom
kolektivna komunikacija množica = temeljna oblika postmoderne ekonomije
sodobna samoregulirana množica prisega na red
današnja množica ne potrebuje več avtoritativnih voditeljev
sodobna socialna teorija: množica - konstruktivna kreativna sila
Wikipedija izrablja pamet množice, crowdsourcing

Avtorske licence

rezultat pisanje = besedilo
besedilo - oblika jezikovne komunikacijo, nekaj berljivega, intelektualna lastnina, okrog katere so se izoblikovale avtorske pravice
prizadevanje za ozaveščanje o posebnih pravicah, ki jih izdelki prinašajo kreatorjem, in za realizacijo teh pravic
rušenje avtorske zakonodaje --> alternativni pravni koncept (promet z besedili v digitalnem času): creative commons

Creative commons

avtorska licenca, ki izhaja iz svobodne kulture (free culture; Lawrence Lessig)
ni toliko na preži proti zlorabam kakor lajšanju dostopa do intelektualnih proizvodov
copyright bralcu dovoljuje samo določeno rabo
creative commons tekste najprej ponuja, šele nato dodaja pogoje
vrste licenc cc: priznanje avtorstva, deljenje pod istimi pogoji, nekomercionalno, brez predelav
licence spremenljive
DOAJ zahteva opremo revij z licenco cc, tudi Slavistična revija
najsodobnejša med licencami cc: Creative Commons Attribution 4.0 International licence; globalna veljavnost
dela s to licenco prosto dostopna, edini pogoj: uporabnik mora navesti njihovega avtorja
oprema enostavna
vodenje korak za korakom
če dovolimo uporabnikom spreminjati svoje avtorsko delo, je to licenca »svobodne kulture«
izpolnjevanje obrazca z bibliografskimi podatki o delu; sprotno oblikovanje skripta, na koncu opremimo
na voljo tudi vzorčna avtorska pogodba (avtor prosi, če ga citiramo), ohranitev moralnih avtorskih pravic

Copyright

ščitenje izvirnih avtorskih del pred zlorabo - nepooblaščeno razmnoževanje, distribuiranje, nedovoljena ravna izvedba, predelava in objava takega dela
določenim zdi, da jim avtorska zakonodaja dovoljuje preprečiti dostop do njihovih objav
bralec lahko z avtorskim delom počne marsikaj zasebno (kopiranje)
avtorska zakonodaja naj bi preganjala kršitve materialnih avtorskih pravic, vendar na sodišču tudi zaradi kršenja moralnih avtorskih pravic (glede citiranja, posnemanje, ne povzroča materialne škode)
problematičnost avtorskih pravic
neustrezni koncepti: preveliko poudarjanje tvorca, nekompatibilnost z informacijsko družbo, intelektualne proizvode obravnava kot lastnino namesto kot javno dobrino
zgledi iz ZDA
spreminjanje avtorske zakonodaje
na začetku 20. stol. obdobje zaščite povprečno 15 let, na koncu 20. stol. pa povprečno 89 let po njihovem nastanku
omejevanje in pogojevanje del - v nasprotju z deklariranim namenom copyrighta v ameriški ustavi
copyright ne upošteva specifične lastnosti produktov človeškega uma
nematerialna dimenzija, tudi materialna dimenzija (v ozadju)
specifični status informacij --> drugačna zakonodaja!
zakonodaja bi morala najprej paziti na to, da bi pretok informacij potekal brez motenj
ni vsak predmet avtorsko zaščiten
zaščita traja za časa življenja tvorca plus 70 let
anonimna in psevdonimna dela stopijo v javno last 70 let po objavi
neobjavljena dela zaščitena enako kot objavljena
lastnik avtorskih pravic = avtor, dokler jih ne proda ali odstopi
potrjevanje lastništva: pogodbe, soglasja
najtežji problem v avtorskem pravu - izvedena dela
če to delo nastalo z dovoljenjem lastnika avtorskih pravic prvotnega dela - status originalnega in avtorsko zaščitenega dela
avtorske pravice --> pravica razmnoževanja, razpečavanja; tudi če nismo lastniki avtorskih pravic, lahko to počnemo, dokler gre za pošteno rabo
prodaja dela + avtorskih pravic - ne odločaš več o razmnoževanju
moralne pravice: najbolj proizvodi, ki so v manj kot 200 izvodih - avtor ima pravico preprečiti uničenje svojega lastnega dela
še manj svobode ima bralec, ne sme razširjati naokrog in predelovati dela brez dovoljenja avtorja
bralec lahko razmnožuje brez avtorjevega dovoljenja v primeru, ko gre za početje v dobri veri (neprofitna raba)
citiranje predhodnih raziskav na področju dela v izobraževanju in raziskavah nekaj običajnega
razmnoževanje avtorskih učbenikov in strokovnih knjig za potrebe študentov brez dovoljenja avtorja - KRŠENJE AVTORSKIH PRAVIC
olajšave ne veljajo za področje prosto dostopnih spletnih učbenikov
dobra je omejitev na prosto dostopne izdelke
nastanek prosto uporabnih tekstov skupnega avtorstva - nadomestek problematičnih izvirnih ali prevodnih avtorskih del
odpor avtorjev do spletne objave pod licenco cc anahron
avtorje bi morala zanimati objava na spletu
ni prosto uporabno vse, kar se najde na spletu!

Bralec

Prosti dostop

v ospredju bralčevo zelo praktično pričakovanje oz. zahteva po prosti dostopnosti informacij
prepričanje, da mora biti prosto dostopno osnovno znanje (osnovno, srednje in visoko šolstvo)
skupnost zainteresirana za čim višjo izobrazbo svojih članov
za pravilno ravnanje je potrebna vzgoja in izobraževanje
knjige včasih zunaj šole redko »prosto dostopne« (zastonj)
enako tudi s telefonom, radiem, televizijo in zemljevidi
zgledi v državah na zahodu (zastonj cestni zemljevidi, javni prevoz, učbeniki jezika)
zunaj šole prosta dostopnost znanja manj samoumevna
ne plačujemo samo informacij za zabavo, ampak tudi tiste, s katerimi bi utegnili obogatiti življenje skupnosti
internet razširil prostor svobodnega pretoka informacij
država s svojimi inštitucijami in zakonodajo na marsikaterem področju prej ovira dostop do znanja
internet ukinja izkušnjo o nezaupljivosti do vsega, kar prihaja od zunaj
strah, da globalnemu zastonjkarstvu ni zaupati
prepričanje, da je človek človeku volk
dolgoročno početje obsojeno na propad - plačljiva Britannica propade v konkurenci z neplačljivo Wikipedijo
znanje se vendarle odpira (Google Knjige, DPLA, HathiTrust Digital Library, Europeana)
rešitve za Slovence prihajajo od zunaj --> nezaupljivost do informacijske družbe neutemeljena in krivična
vsiljevanje informacijskega molka kot učinkovito orodje za obvladovanje družbenih odnosov
informacijska družba si lahko privošči kooperativnost
dostopnost informacij na področju umetnosti: v »besedno umetnost« vstopajo internetne prakse zadržano in z zamudo, tudi pričakovanje zastonjske dostopnosti
znanstvene in strokovne objave s področja lit. vede: praviloma kupljive
znanstvene objave v zadnjem desetletju 20. stoletja nehali honorirati; znanstvene objave otresle komercialnega konteksta
nekatere znanstvene objave še vedno plačljive, krivi smo sami
EU zahteva prosto dostopnost znanstvenih objav projektov, pri katerih je finančno udeležena (zgledujejo tudi članice EU)
EU se ni odločila za promocijo proste dostopnosti umetnosti
prosta ali odprta dostopnost: pojem, ki se nanaša na širjenje znanstvenih informacij
prosta vsebina: poljubno spreminjanje
prosti dostop: poseganje v vsebino ni predvideno in dovoljeno
odprti podatki, odprti dostop, prosta vsebina, prosto znanje, prosto izobraževanje, odprta koda, odprto raziskovanje, odprta znanost; kopiranje je v redu, ne smemo zamolčati imena tistega, od katerega smo prekopirali!
moduse razpoložljivosti besedila in manipulabilnosti definirajo licence cc
prosti dostop: brezplačna dostopnost besedila, avtor je materialne pravice prenesel na založbo, opremljeno z licenco ©, do informacije lahko pristopi kdor koli kjer koli in kadar koli; najblažje ovire: zahteva po registraciji in prijavi, slabo narejen vmesnik, omejitev uporabnosti
odprti dostop: brezplačna dostopnost besedila, avtor obdržal materialne pravice, besedilo opremljeno z eno od licenc creative commons
objave na Wikimedijinih spletiščih gre za pravi prosti dostop
zlati prosti dostop: prosti dostop zagotovi založnik (recenzije revijalnih člankov)
zeleni prosti dostop: prosti dostop zagotovi avtor s samoarhiviranjem objav ali njegov delodajalec s postavitvijo v prosto dostopni repozitorij (predobjave - članki pred recenziranjem ali poobjave)
sivi dostop: spletna dosegljivost publikacij (sicer težek dostop)
hibridni dostop: poleg zastonj spletnega dostopa še plačljiva tiskana verzija publikacije
zakasnjeni prosti dostop: objave, ki pridejo v prosti dostop po omejenem obdobju
platinasti prosti dostop: publikacije, s katerimi avtorji nimajo stroškov (pokril nekdo tretji)
pobudniki in zaviralci proste dostopnosti
način za izogibanje založniških monopolom - ustanavljanje univerzitetnih repozitorijev, digitalnih besedilnih skladišč (čas, znanje in stroški za to minimalni)
tudi izkoriščevalske oz. plenilske založbe
ad hoc založbe (objavljanje razprav tudi sumljive vrednosti)
akademske inštitucije (prosti dostop) --> seznam ROARMMAP

Založbe

kar na Wikipediji - takoj javna last
večina člankov skupinske narave
zabrisovanje potrebe po sklicevanju na avtorska imena
nekorektno obnašanje: ne omenjajo se stvari, ki so od kod prepisane
v svetli bodočnosti problemov intelektualne kraje ne bo
znanje = javno dobro
Aaron Swartz
plačevanje izobraževanja, informacij in znanja je ovira na poti k socialnemu idealu prihodnosti
knjige za založbe in knjigarne: tržno blago
bralec kot potrošnik kulturnih dobrin
pomemben višji civilizacijski cilj - princip prostega dostopa do informacij
zahtevati informacijo zastonj je vedno bolj normalno
»kolonializem znanja«
založbe ovirajo prehod objavljenih informacij na zastonjski splet
avtorji/inštitucije vabijo založbe k produkciji publikacij iz inercije in iluzije, da jim bodo pomagale založbe do bralcev
pisci znanstvenih raziskav natančno poznajo potencialne bralce (ne potrebujejo založbe)
založba - domnevni ugled
znanstvene knjige potrebujejo le dobre urednike (dokaz: Slavistična revija)
založbe agresivno nastopajo proti knjižnicam
ultimativni argument založb: ohranjanje delovnih mest v založništvu - neprepričljivo in nesprejemljivo postavljanje cehovskih interesov pred javni interes
avtorji radi postavijo na stran založb, branijo komercialne cilje
»predatorske založbe« ukinjajo monopol založniških korporacij: Science Publishing Group postavlja revije na splet po principu zlatega prostega dostopa, namesto uredniškega honorarja dve zastonj objavi v svojih časopisih
založba vabljiva zaradi urejenega indeksiranja, vidnosti objav ter zmernih stroškov
ena izmed revij založbe Science PG vzbuja zaupanje, imajo vse, kar bi si želeli za slovenske znanstvene revijalne objave
pomisleki: avtomatizirano angažiranje urednikov oz. recenzentov in komercialni videz portala
deljena stališča: pomanjkljiva angleščina posameznih člankov, strah pred neuglednostjo; dobre izkušnje s profesionalnim recenzentskih postopkom, hitrostjom odmevnostjo objave + sprejemljiva cena
bibliotekar Jeffrey Beall - založba = privatni seznam predatorskih založb (kršenje osnovnih pravil akademskega obnašanja); želja po izločitvi novih akterjev na znanstvenem trgu

Repozitoriji

dokaz o vplivnosti svojega znanstvenega objavljanja - številke o citiranosti
manj pomembne številke o branosti objave
kriterij citiranosti in branosti
repozitoriji imajo funkcijo štetja ogledov objav že vgrajeno
vgraditev zastonjskih števcev dostopa ali skript za Googlovo analizo obiska (Google analytics)
prosta dostopnost: večja branost, vpliv, živa izmenjava znanstvenih spoznanj, nadaljnja produkcija
prava porazdelitev stroškov - poslovni model, vendar neprimerno izhodišče, saj načeloma (znanstvenega) objavljanja ne bi smeli gledati v okviru ekonomskih kategorij
možnosti za vpeljavo bagatelnega plačevanja vsebin po zgledu vzdržnih naročnin (npr. elektrika, voda, smeti, radio) dovolj
možnost subvencioniranja (univerzitetne knjižnice)
pot iz krize serijskih publikacij - kanadski projekt PKP (public knowledge project), v okviru njega delujejo odprtokodni program OJS (open journal system) za izdajanje serijskih publikacij, OCS (open conference system) za organiziranje konferenc, OMP (open monograph press) za izdajanje monografij in OHS (open harvester system) za indeksiranje vsega naštetega in drugih spletnih virov
princip prostega dostopa v soglasju s principom volonterskega prispevanja
odprta družba komercializacijo znanstvenega objavljanja zavrača
znanja ne smemo obravnavati na enak način kot materialne dobrine
zahteve po prostem objavljanju in prostem dostopu do objav - nujni člen in pogoj pozitivnih socialnih vizij
UL z repozitorijem zamujala, vzpostavila med zadnjimi
slovenski akademski repozitoriji združeni na spletišču Nacionalni portal odprte znanosti
glavni namen repozitorijev: arhiviranje diplom, magisterijev in doktoratov
zamujanje z ustanavljanjem prosto dostopnih spletišč za akademske objave; zavest o nizki kvaliteti in neuporabnosti, občutek samozadostnosti akademskih veličin (redki odločajo za objavo)
razpravna besedila učiteljev in raziskovalcev: pretehtajo vabljivejše publikacijske možnosti, objave v eminentnih revijah
mednarodni repozitoriji (npr. DRYAD)- objave za uporabnika v prostem dostopu, vendar je treba za postavitev tekstov in vzdrževanje, plačati
besedila, ki so tiskana: avtor mora z založnikom v avtorsko pogodbo vpisati, ki mu vzporedno spletno objavo dovoljuje
včasih avtorji v svoji spletni bibliografiji napravili povezavo na spletni arhiv časopisa, na svoje delo, sedaj pa to ni več mogoče (plačilo ogleda)
časopisi večinoma na spletu, prihranijo se stroški za tisk, spletne objave ni težko spraviti na papir (print on demand)
objavljanje na spletu - spreminjanje sloga pisanja
slogovni zasuk (lahko pomeni tudi omejevanje strogega znanstvenega izraza) lahko privoščijo samo avtorji z zagotovljeno akademsko pozicijo
individualne spletne objave: opremljene z licenco cc
licenca zahteva priznavanje avtorstva (BY)
za izvedena dela uporaba iste licence (SA share-alike)
nekateri dodajo prepoved komercialne uporabe besedila
pred desetletji znanstveno in leposlovno objavljanje v Sloveniji dobro honorirano
najprej ukinili pri znanstvenih revijah, zmanjševali za znanstvene knjige, namesto honorarja spodobno število avtorskih izvodov
dostop do državne subvencije vedno težji, posamezni avtorji založbam že pomagajo z denarjem (pridobili v okviru svojega projekta) - princip zlatega OA (avtor plača)
vse tri slovenske literarnovedne revije so v prostem dostopu takoj po izidu na papirju; digitalno verzijo v formatu pdf - tiskarna, starejši letniki - Digitalna knjižnica Slovenije
bralce čedalje bolj odpovedujejo naročnino
postavljanje na splet: bibliografski servis ProQuest, interesentom zaračunava (malo)
Slavistična revija: porast člankov v tujih jezikih - povečanje stroškov prevajanja (krijejo avtorji), delež slovenščine prevladujoč, izvlečki in povzetki slovenskih člankov v angleščini - revija do sedaj plačala sama
spletni forum SlovLit: skrb za strokovno komunikacijo, objave prispevajo ne/prijavljeni pošiljatelji zastonj, volunterska tudi redakcija sporočil
princip skupnostnega dela in komunikacije, modernizacija stroke
uresničuje tudi princip internacionalnosti in interdisciplinarnosti
lociran na strežniku raziskovalnega inštituta Jožef Štefan
maksimalno odprtost in dostopnost zagotavlja objavljanje na Wikipediji in sestrskih spletiščih

Varovanje zasebnosti

sabotaža sodobne informacijske družbe posebej boleča: slovenska avtorska zakonodaja, zakon o varstvu osebnih podatkov
razlogi za nezaupanje v globalna digitalizacijska podjetja: velikost, izvor (Amerika) - premočna konkurenca lenobnejšim domačim podjetjem, digitalne tehnologije vobče, skupno izhodiščno nezaupanje v dobre namere takega početja
simbolni sovražnik - Google, z nemškimi knjižnicami dogovoril za zajem podatkov o izposoji, to naj bi utegnilo nekoč ohromiti avtonomijo nemškega knjižničnega sistema
poziv k odporu proti kopičenju podatkov o spletnem obnašanju uporabnikov
kritiki najprej vidijo možnosti zlorabe
prizadevanje za lajšanje človekove eksistence
nezaupanje v dobre namene ljudi še hujši civilizacijski rizik
črne vizije prihodnosti protihumanistične
občutek in občutljivost za eksistenco posameznika = znak civilizacijske razvitosti
člani ogrožene skupnosti strnejo, s skupnostjo zlijejo v eno
prednost posamezniku - problematično
literatura 19. stoletja gradi na idealu ozaveščenega in ustvarjalnega posameznika
paziti moramo, da posamičnega ne zamešamo s privatnim, zasebnim in sebičnim
zavest o javnem: pri odraščajočem oblikuje počasi, relativno pozno
počasneje zavest o skupnem
javno sprva samo tisto, kar nam pred oči postavljajo mediji, nato posebno ali strokovno javno (specialne publikacije, revije, knjige, inštitucije ...)
varuhi človekove zasebnosti: radi bi vse ugodnosti, ki jih prinašajo nakopičeni osebni podatki, po drugi strani nadzora nad seboj otepajo - nadzorovanost pomeni izguba osebne svobode, hitra zloraba
vseslovenska javna sfera zasebnosti ne pozna, vsak ve vse o vsakem
najbolj nevarna politična zloraba osebnih podatkov
zlorabe - nagovor k pravni regulaciji zbiranja podatkov, previdnost pri posredovanju, narobe bi se bilo odpovedati zbiranju in obdelavi - nujno izhodišče za vse znanosti o človeku, za povečanje kvalitete našega bivanja
fotografija članov senata FF UL brez glav - protest pretirane skrbi organizatorjev za varovanje zasebnosti
Slovenski Zakon o varovanju osebnih podatkov agresivno uveljavljal Urad inf. pooblaščenca, z delovanjem grenil življenje državljanom
posegel s prepovedjo Googlovega projekta Street View (zaradi tega zamuda)
prepoved iskanja po imenih in priimkih - urad pohabil besedilni korpus Nova beseda
2013 - preganjanje rentgenskih posnetkov na Wikimedia Commons, sovražnik pojavil kar v domači wikipedijski hiši
ljudje objavljajo svoje intimne podrobnosti, tudi mediji so natančni, v istem času pa se mora nekdo zagovarjati pred zmedenim zakonom
pravniške grožnje zaradi takih objav = znak slovenske pismouške zadrtosti
privatizacija informacij gre v nasprotno smer od civilizacijskih perspektiv
oviranje prometa informacij
pri nas zakoni in organi dajejo prednost posameznikovi zasebnosti v škodo javne blaginje, ovirano emancipiran vstop slovensko govorečih v globalno skupnost
celo pogrebno podjetje wikipedistu noče sporočiti dneva in kraja smrti javne osebnosti, komu to koristi?

Kredibilnost

danes pri objavljanju manj ovir
ovire samo takrat, kadar imamo ambicijo objaviti na t.i. osrednjih mestih, v dnevnem časopisju, strokovnih revijah ...
če to zanemarimo, lahko rečemo, da lahko vsako objavi vse
objavljanje brez uredniškega filtra vzbuja skrbi glede kredibilnosti oz. zanesljivosti, čeprav tudi urednikom ni vedno za zaupati
preverjanje avtorja, inštitucije/medija, starost dokumenta, odmev v javnosti, dejstva, avtorje in tekste, na katere se sklicuje
avtorju smemo zaupati: uveljavljen strokovnjak, stališča javnosti poznana, ne more privoščiti zavajanja bralcev
status pisca preverimo v bibliografiji, mesto v znanstveni skupnosti na spletišču Sicris
zaupanje lahko neupravičeno, če avtorjev ugled preverjamo na napačnem mestu, npr. Vladimir Pavšič - Matej Bor, Alan Sokal - Sokalova potegavščina: kričeče svarilo pred prenašanjem zaupanja z enega področja na drugo
do mlajših avtorjev praviloma bolj nezaupljivi, včasih neupravičeno
mnogi bolje teoretično podkovani, znajo učinkoviteje priti do informacij na spletu, celo pametne pisce znajo zavesti
objavo pristranskih, nazorsko tendenčnih razpravnih besedil urednikom težko preprečiti, kadar tendenca prikrita ter kadar delež nevtralnih informacij odtehta aktivistično razsežnost

Aktivizem

kritika aktivizma
70. leta: slovenski humanisti vzgojeni v humboldtovski veri, da je izvir akademskega dela gola znanstvena radovednost, tešenje radovednosti pa njegov smoter
80. leta: iz Amerika začele prihajati drugačne ideje: znanstveni larpurlartizem prevelik luksuz, treba zgledovati po družboslovju, radovednost vpreglo za dosego plemenitih socialnih ciljev
objektivno znanstveno spoznanje človeških zadev ni mogoče (zmoti raziskovalčev interes, v končni fazi manipulativno)
od tod možno razumeti močno ideologiziranost literarnovednih šol, priznale, da je njihova glavna naloga zunaj njihovega predmeta: kritika konkurenčnih ideologij in spreminjanje sveta
spoznavni nihilizem novih pristopov - težko strinjati, hromi željo po objektivnem spoznanju, naša naloga je svet zgolj opisovati, ne pa ponujanje receptov za njegovo izboljšavo
tradicionalni humanisti izurjeni za odkrivanje napak, ne pa za njihovo reševanje (naloga družbenih sistemov)
avtonomistična drža, logika slonokoščenega stolpa - ujemanje umetnosti, ni smela streči družbenim potrebam, drugače bila tendenčna in trivialna
ameriška ideologizacija se naseljuje v slovenskem akademskem prostoru
v blagi obliki kaže v aktivističnem slogu kakšne diplomske naloge, brutalno nastopila z uzurpacijo prostorov na FF jeseni 2011
aktivizem = socialni koncept, kdor aktivno deluje v kakšnem društvu ali gibanju
razvoj civilne družbe: segment javnega delovanja krepi, kontaminira znanost in njene inštitucije
aktivizem povezujemo z levimi in liberalnimi nazori in gibanji, vendar tudi konservativno usmerjene populacije posegajo po aktivističnih vzorcih obnašanja
ne pomeni nujno, da imamo opraviti z naprednimi družbenimi gibanji
človek, ki mu gre v prvi vrsti za objektivno spoznanje = aktivizem neuporaben (egoistično sledi samo svojemu interesu, gluh in slep za druge/nasprotne argumente)
aktivizem ne mara statističnih podatkov, češ da je to vedno možno zlorabiti, v resnici pa je ne mara zato, ker vnaša zoprne sivine - odslikavanje kompleksnega sveta, hromljenje akcije
bahanje s kritično refleksijo - odmik od predmeta opazovanja (ravno tega si aktivizem ne sme privoščiti!), nujna!
kritična distanca - odpira za stališča in interese drugega, blokira akcijo
aktivizem je v predanosti svojim interesom s humanističnim prizadevanjem nezdružljiv in v znanstveni komunikaciji nespremenljiv
definicija kritičnega mišljenja (Christian Fuchs): mišljenje, ki ga zanima predvsem vprašanje socialne moči oz. kdo nadzira vire, informacije itd. in ima od tega korist
simpatična razsežnost kritične teorije (Karl Marx) - zavzemanje za pravično družbo
manj simpatična: redukcionistična predstava o svetu, ki ga najprej poganjajo antagonizmi med maloštevilnimi privilegiranimi in glavnino izkoriščanih
razumevanje medijev kot orodje kapitalizma, kolonializma, vojn ..., zato nezaupljivost tudi do novih oblik komunikacije, tudi tehnologije (rojevanje nove oblike komunikacije)
biti kritičen = biti nezaupljiv
kritično mišljenje: pesimistično mišljenje, dvom v človekovo naturno zmožnost in pripravljenost za popravljanje sveta na boljše
uspehi, ki jih socialna omrežja dosegajo na politični sceni - označevanje s slabšalnim izrazom kliktivizem (nima pravega političnega učinka, ni res)
nezaupljivost potiska posameznika v obrambo - konservativna (ohranjanje obstoječega stanja, nenaklonjenost tveganja)
izobraževanje zapisano oblikovanju kritične zavesti
nevarno bi bilo posplošiti slave izkušnje z lažnimi preroki, manipulatorji, agitatorji ... - sicer bi soglašali s socialnodarvinistično podobo volčjih odnosov v družbi
brez zaupljivosti v dobre namene se nam slabo piše
prežetost javne sfere s politiko zastruplja medčloveške odnose
aktivizem gre v smer politizacije vsega, išče in razkriva oblike kapitalistične dominacije in izkoriščanja tudi tam, kjer ga ni
dandanes mogoče odkriti vzorce socialnih antagonizmov 19. stoletja, zvesti na teorijo družbenega izkoriščanja, vendar zgolj status akademskega konstrukta: kakšno je izkoriščanje, če ga ne občutimo?
socialna omrežja dojemamo kot razbremenitev kapitalističnih odnosov
trženje na socialnih omrežjih, ciljni oglasi (profitna socialna omrežja)
neprofitna javna spletišča: wikiji, objavljanje strokovnih besedil zastonj, ne počutiš se izkoriščenega

Avtorstvo

inštitucionalna vezanost avtorja: inštitucija podeljuje legitimiteto (ne zaposlijo kar vsakega), po drugi strani pa tudi rade zavirajo objavo prelomnih odkritij, novitet (ogrožajo delovanje utečenih poslovnih modelov)
nezaupanje v okostenelost akademskih inštitucij - ustanavljanje alternativnih kanalov za publiciranje, npr. revija Problemi
področje strokovnega objavljanja: ne prihaja do solističnih publicističnih akcij, običajnejše za leposlovno produkcijo (samozaložbe)
pojav digitalnega tiska - samozaložba postaja običajna oblika objave, izgublja slabšalni prizvok
besedilo še vseeno treba preverjati na drugih ravneh, ni nujno to slaba kvaliteta informacij
starost dokumenta: dobro uležani spisi prestali kritične presoje, zato informacija zanesljiva
narobe, če zaupamo besedilu, ker so stari
vitalna strokovna področja na Wikipediji (npr. literarna veda), splošne enciklopedične informacije tu bolj zaupanja vredne od natisnjenih (na podlagi natisnjenih nastale)
letnica objave usmerja bralčevo branje, ustrezno zadržan pri sprejemanju sodobnega aktivizma v strokah
izločitev nepreverjenih odkritij ni težka, dovolj že, če preverimo mesto objave
včasih ponaredke težko odkriti (primer lit. zgodovinar France Kidrič: grafik Elek Justin)
primeri preverjanja in filtriranja literarnovednih informacij (članek o Cankarju, Dimitrij Kebe; oznaka Prešerna na angleški Wikipediji)
akademska srenja se zaradi svoje inertnosti pogosto res prepočasi odziva na alternativne interpretacije
laična javnost ima zaradi vedno večje dostopnosti podatkov in ekspertne presoje, radovednosti, upoštevanja spoznanj drugih področij, zares možnost popravljanja uveljavljenih pogledov
izhodišča teorija zarote hervardovcev: prikrivanje prave resnice o zgodovini, manipuliranje z njo
gre za revolt, argumentiran na neracionalen način
nesporazumi tudi zaradi nepreverjenih in napačno prepisanih podatkov v tiskanih virih
prispevek Na Sv. Kunigundo in sv. Emo Janeza Tasiča (primarij iz Celja), članki iz ljubezni do svojega naroda in iz potrebe po utrjevanju nacionalnega ponosa - ni kvalificiran

Strokovno recenziranje

utečen postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih
podvrženi so mu avtorji, referenti, pisci poglavij v znanstvene zbornike, raziskovalci ...
recenzenti - strokovnjaki za recenziranje (uredniki časopisov, zbornikov in knjig)
strokovno recenziranje - vzdrževanje standarda kvalitete
aktualno šele v zadnjih desetletjih
porast števila znanstvenih objav, vstopanje novih in nepoznanih piscev na področje, globalna dostopnost publikacij
prej o kvaliteti prispevkov v reviji odločal v glavnem samo urednik
prvi od pogojev za pridobitev statusa znanstvene revije: formaliziran recenzijski postopek
o objavi še vedno odloča urednik, presodi, ali bo upošteval recenzentovo mnenje ali ne
delo (predmet strokovne presoje) recenzenti sprejmejo/zavrnejo/sprejmemo pod pogojem (avtor popravi problematična mesta v skladu s pripombami)
recenziranje - preprečevanje objavljanja nepreverjenih in nedomišljenih razprav in razprav, ki ne upoštevajo strokovnih standardov
recenzenti tudi utegnejo spregledati pomemben prispevek mladega raziskovalca
lahko jih naplahta rutiniran pisec (Sokalova potegavščina)
iskanje alternativ strokovnemu recenziranju (javno recenziranje - open review, open peer review, anonimous peer review)
nevtralna in pravična presoja - anonimizacija postopka, naj ne bi prihajalo do nepotizma
slepa recenzija: avtor ne ve, kdo je ocenjevalec njegovega izdelka
dvojno slepa recenzija: tudi recenzent nima podatka, kdo je avtor razprave
v majhnih znanstvenih skupnostih takšno skrivanje odveč
anonimnost potrebna v primeru rasti stroke, skrb za ohranjanje znanstvenih standardov
kritika recenzentskega sistema moti, kadar avtor nima možnosti argumentirati in braniti svojih stališč
zavzemanje za objavo imen recenzentov vsaj takrat, kadar so bile recenzije pozitivne
recenzenti ne odločajo o objavi
urednik lahko naroči dodatno oceno ali pa se odloči na podlagi lastne presoje
v strokovni javnosti prevladuje podoba recenzenta kot človeka, čigar naloga je v zavračanju
pravzaprav zainteresirani za objavo dobrih člankov
recenzentova vloga - pomagati spisom do oblike, ki je sprejemljiva za objavo
besedilo lahko anonimiziramo (Briši lastnosti dokumenta)
še vedno pisca lahko izda pomenljivo ime, ki ga ima njegov računalnik v omrežju, priporočljivo nevpadljivo ime
lastnosti dokumenta lahko nastavljamo tudi v urejevalnikovem meniju
anonimizacija recenzentskih popravkov in komentarjev: format rtf, odpreš kot golo besedilo v editorju, imena recenzentov nadomestiš z nevtralnimi/izbrišeš
če v tekst posega več ljudi: različne barve komentarjev in popravkov
odstranjevanje raznolikosti komentarjev: izbrišemo določila desno od nizov atnic in atnauthor
anonimizacija: varovanje recenzentov pred jezo užaljenih avtorjev
urednik mora v spornih primerih rahločutno in hkrati odločno tehtati med možnostmi
ohraniti mora zaupanje podjetnega avtorja in pripravljenost recenzenta za nadaljnje ocenjevanje, vzdrževanje zahtevnostne ravni in konceptualne usmerjenosti revije
slabe izkušnje z zavrnjenimi avtorji: uredniki zavrnitev utemeljijo le sklicujoč se na uredniško avtonomijo, s splošnimi izjavami, da članek ne ustreza propozicijam, da v tem trenutku za revijo ni zanimiv da je revija razpoložljivi prostor že zapolnila z drugimi članki
dolžnost revij: objava recenzijske politike in postopka na svojih spletnih straneh
razlaga meril za presojo: stopnja inovativnosti gradiva, metode ali spoznanj, pomembnost teme, metodološka neoporečnost, mednarodna primerljivost (poznavanje podobnih raziskav v svetu, slogovna, jezikovna in tehnična brezhibnost prispevka) ...
avtorji morajo vedeti, koliko časa bodo čakali od oddaje članka do uredniške odločitve, da se lahko obrnejo še na drugo uredništvo
nekatere revije od avtorjev zahtevajo tudi izjavo, da so članek poslali v recenzijo samo njim
tuje revije sprejemajo članke praviloma v angleščini, slovanske revije v vseh slovanskih jezikih, slovenske revije naj bi dajale prednost slovenščini
recenzijski postopek - trije možni izidi: sprejem članka, zavrnitev ali pogojni sprejem
uredniki pogosto odločajo za pogojni sprejem
če se avtor s pripombami ne strinja, članek umakne, sicer upošteva in popravljeni članek pošlje ponovno uredništvu (z vključeno funkcijo sledenja spremembam v urejevalniku)
pred natisom: avtor dobi v roke postavljeno besedilo, v roku nekaj dni mora korigirati ter potrditi njegovo primernost za natis
nekatera uredništva formalizirala recenzijski postopek z obrazcem, recenzenti morajo določiti tip članka, njegovo tematsko področje, presoditi ustreznost naslova, poročati o obsegu članka v znakih, predlagati njegovo krajšanje (če presega zgornjo mejo), ugotoviti, ali manjka kakšen nujni del članka, odločiti, ali naj bodo članki objavljeni v tujem jeziku ali v prevodu, označiti jezikovno plat članka, nakazati potrebne popravke, presoditi slog članka, primernost terminologije, pregledati članek po tehnični plati, presodijo izbiro teme, ki je lahko pereča ali obrobna, metodo (tradicionalna, modna, novi pristopi - metodološko inovativen), pregledati morajo reference, našteti morebitne napačne trditve, kompozicijske, argumentativne in sporočilne nedoslednosti
na koncu recenzent obkroži eno izmed ponujenih možnosti: članek primeren za takojšnjo objavo | članek primere za objavo, vendar lahko počaka | članek pogojno primeren za objavo | članek ni primeren za objavo

Pravopis

dvom v kredibilnost, če se ne zna dobro izražati

Ločila

indikatorji za kredibilnost
vezaji, pomišljaji, dolgi pomišljaji
velike začetnice, narekovaji
citati
dvopičje, tropičje
vprašaji, klicaji, pike

Velike začetnice

razne dileme

Drugo

pravopisni ocvirki

Digitalna pismenost

brez računalnika ne gre

Formati besedil

txt
doc, docx, rtf, odt
htm, html
pdf
besedila brez končnic

Besedilo v wikijih

pišemo v okno
veliko možnosti
posebni znaki za določene stvari, ki jih hočemo narediti v tekstu
oblikovanje

Vaje v wikijih

napotki in opozorila

Sporočanje popravkov in komentarjev

več možnosti

Navajanje

primer navajanja oz. citiranja

Čemu sploh citiramo

gre za krajo, če ne citiramo
kar ni citirano, predpostavka, da je naše delo

Prepisovanje

plagiiranje
plonkanje je lahko oblika lenobe ali pa tudi ne
zloraba

Citatna industrija

Citatni indeksi

citation index - bibliografska podatkovna zbirka (iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave): pregled nad medsebojno povezanostjo razpravljanja, identifikacija pomembnejše objave od manj pomembnih
SCI
SSCI
AHCI
Scopus
WoS
indeksiranje izvlečkov
Google Scholar zastonj: očitajo nekonsistentnost in upoštevanje obskurnih objav
h-indeks
i10-indeks
Sicris
200 raziskovalcev
pomanjkljivosti, nedomišljeni algoritmi
zahteve za uvrstitev v ustrezne podatkovne zbirke
faktor vpliva

Faktor vpliva

številka, ki kaže stopnjo uglednosti oz. vplivnosti znanstvene revije
indeksirne hiše svoj način izračunavanja
Thomson Reuters: SCI in SSCI
merijo tudi odzivnost na članek, povprečno starost citiranih virov in povprečno starost člankov iz revije
časopisna metrika
pomanjkljivosti meritev
primernejši načini vrednotenja
zamenjava z Googlovim algoritmom za rangiranje strani
OCC
branost

Slovenske znanstvene revije

revije, kjer objavljajo slovenski literarni zgodovinarji
tudi v tujih najdemo razprave o slovenski književnosti

Citatni slogi

APA (psihologija, vzgoja, družbene vede)
MLA (jezikoslovje, literarna veda, humanistika) - naslovi del po kratkih sklicih
AMA (medicina, biologija)
čikaški (naravoslovje, splošno) - letnica za avtorjevo ime
wikipedijski
še drugi
spreminjanje navodil za citiranje
razlike med čikaškim in MLA-slogom
dobre in slabe lastnosti
glavno je, da navedemo najpomembnejše dele bibliografske enote

Tehnika citiranja

citat ali navedek: dva dela - samo navedeno besedilo in navedba vira citata
narekovaji (1. del)
oklepaj (2. del) ali kazalka na bibliografske podatke vira oz. na citiran tekst

Opombe

včasih služile v glavnem navajanju literature
seznam referenc
v Spisovniku dve prepovedi, Wikipedija ukinja

Kratki sklici

prilagajajo sobesedilu
redundanta in nerodno podvajanje
včasih nekoliko odstopamo pri pravopisu
izpuščanje končne pike znotraj oklepaja
opuščanje stare humanistične prakse
urejenost publikacije

Označevanje navedkov

narekovaji, odstavek in drugačen črkovni rez, izpuščanje iz navedkov in vrivanje svojega teksta vanje
Praktični spisovnik
navedek ne začneš in končaš s tremi pikami
primer

Od kod vse citiramo

iz vseh mogočih virov
omogočanje preverjanja prepisanih informacij
različni formati

Viri in literatura

nekatere prakse nagovarjale k ločenemu navajanju
poenotenje - lažje
razumeti piščevo referenčevo obzorje
delitev na vire in literaturo smiselna pri dolgih seznamih
primer
opozicija primarni : sekundarni

Zaslon in papir

trenutno slovenski literarni zgodovinar večinoma piše na zaslon
natisnjena objava
kmalu drugače
Open Access
postopoma bo prevladala predstava o zaslonski verziji besedila kot primarni
CTF --> CTP
natisnjena stran : spletna stran
Read Online, Calaméo

Zgledi

zgledi navajanja literature od knjige do zemljevidov
moramo obvladati, določeni viri težji za navajanje
sklicevanje virov pod sliko, grafikoni in tabelami
avtorji fotografiranih stvaritev
kdaj lahko navajamo fotografijo in kdaj ne
zgledi - dLib, fotoalbum, , fotografske reprodukcije umetnostnih del, Wikimedijina spletišča, fotografije stare grafike, umetniško delo, fotografije starih slikarskih in kiparskih del
problem - pomanjkanje podatkov, pomanjkljivi standardi popisovanja, ni imena fotografa
priporočljivo navajanje čim več dostopnih informacij
navajanje glasbenih del - sklicevanje na radie, slovenjenje
radijska, televizijska oddaja in film - prehitro se pojavijo podatki o tvorcih, ne razberemo najpomembnejših
navajanje urednice, naslov oddaje, naslov serije, katere del je oddaja, mesto in datum predvajanja, spletna lokacija (oddaja v arhivu)
izberemo tudi novinarjevo ime
kadar kontekst nejasen, tudi dopišemo stari
napake: nepoznavanje temeljnih referenc ali poznavanje le v enem jeziku, vključevanje svojih kolegov, nenavajanje avtorjev, ki jih ne maramo, samocitiranje, citiranje zaradi citiranja samega, navajanje http-jev, potrebno preveriti, če obstaja tiskana oblika, navajanje zgolj naslova leksikona brez naslovov in avtorjev gesel
ukvarjanje s pravili citiranja - 26 slovenskih wikipedistov (do leta 2004)
specifične zahteve Wikipedije: med viri ne navajajo drugi članki z Wikipedije, poudarjena prepoved lastnega raziskovanja
Wikipedija sprejema vse obstoječe standarde citiranja
pomembneje vzdrževati odprtost za spreminjanje standardov citiranja

Žanri

možnosti za oblikovanje pisnih sporočil veliko
odločanje med vsakdanjim sporazumevanjem, publicističnimi, umetnostnimi in strokovnimi/znanstvenimi žanri
pisci mešajo žanre
toleranca do manj pričakovanih izbir zvrsti sporočanja se veča
stroka, strokovni: disciplina (posamezna znanstvena področja) ali tisto, kar ne dosega visokih kriterijev znanstvenega
znanstveni članek
strokovni članek
poljudni članki
specifične prezentacijske oblike in priložnosti
monografske publikacije ali knjige (znanstvene in strokovne, univerzitetni, šolski učbeniki, učno gradivo, priročniki ...)
tudi diplome, magisteriji in disertacije
za plezanje po akademski lestvici pomembne samo znanstvene objave
članki na Wikipediji nimajo vsi enakega statusa, tudi znanstvene razprave
bledi predstava o strokovnem značaju
žanri s statusom strokovnega pisanja

Šolsko pisanje

referat
esej
diplomska naloga (magisterij, doktorat)
prvi namen: izpolniti študijske obveznosti
predmet raziskave in opisovanja
interdisciplinarna diplomska naloga: pomembna izbira mentorja

Popravljanje

ukvarjanje že z napisanimi besedili
zgled Wikipedije in Wikivira
lektoriranje in korigiranje
popravljanje ni strokovni žanr, je pa prevladujoča oblika strokovne pisne dejavnosti
lektura = popravljanje besedila drugega pisca, da bi bilo sporočilno optimalno
pomembna vloga lektorjev v zgodovini
Popotovanje
tudi radikalen poseg nekaterih lektorjev
korektura = popravljanje napak, ki jih je v besedilu povzročil stavec ali strojno branje
včasih se korektura in lektura pomešata
lektoriranje nekoč in danes
uredništvo = vrsta kompleksnejših opravkov z besedili, ki so jih napisali drugi
besedilo najprej pri uredniku, nato pri lektorju in nazadnje pri korektorju

Komunikacija v stroki

E-pošta

ena najpogostejših rab računalnika, interneta in telefonov
razvade in nasveti
pomanjkanje komunikacije!
kako začeti pismo o strokovnih zadevah in kako ga zaključiti
uporaba jezika

Socialna omrežja

načini družbene komunikacije
razlikujejo v funkcijah
Facebook, YouTube, Google+, Twitter, Instagram ...
druženje, vsakdanja komunikacija
stroke sooblikujejo tudi blogi, neuradna spletišča, Facebook, wikiji, diskusijski forumi ...
Facebook - promocija!
nevarnosti: mitiziranje
laična stališča
akademska srednja premalo vključuje v javno debato

Tvit

140 znakov
mikrobloganje
zabava ter druge resnejše tematike
promocija

Drugo

LinkedIn
komentatorske rubrike časopisov
Amazon

Zagovor

zagovori akademskih spisov
natančna pravila
potek zagovora

Literarna kritika

lastnosti literarne kritike: poznajo samo demokratični sistemi, pisanje na presečišču publicistike in znanosti, vedno subjektivna, polemičnost, niso trajno veljavna kritična stališča, naj bo jasna, prepričljiva, poučna, tudi zabava, ozavešča bralce
literarna in strokovna kritika (ena status publicističnih besedil, druge pa status strokovnih besedil)

Enciklopedični članek

zahteva za večjo jedrnatost oz. konciznost
upoštevanje načel za Wikipedijo (upoštevanje drugih piscev in vrednostna nevtralnost)

Biografski članek

pravila za pisanje gesel o osebah
avtorstvo strokovne ali znanstvene monografije, znanstvena kompetenca, drugi pomembni razlogi
navodila za dopolnjevanje gesel

Članek o knjigi

kriteriji za izbiro
nasveti

Učbenik

specifike učbeniškega pisanja
izkoriščanje
očitki na račun učbenika

Strokovni blog

spletni dnevnik
blogerska orodja
bližje publicističnim, žurnalističnim žanrom
bloganje kot permanentno konferenčno komuniciranje ali pa primerljivo s predavanji
nimajo znanstvenega statusa
page ranking

Spletni forum

konstituiranje in vzdrževanje strokovne oz. znanstvene skupnosti
vitalnost določene strokovne skupnosti
kombinacije e-pošte in spletnega arhiva
regulacija komunikacije
Humanist
SlovLit

Slog

razporejanje »po aktualnosti«, tega tisk prej ni omogočal
besedilo nekoč in danes
stran besedila na papirju je pokončna, na zaslonu pa večinoma ležeča
bralni pogled, gladko branje

Sestavni deli

avtorjevo ime
naslov
izvleček
ključne besede
povezave
kazalo
telo besedila (uvod, teorija/metoda, gradivo, analiza, sklep)
literatura
priloge: slike, tabele, grafikoni, opombe

IMRAD (introduction, methods, results and discussion), slovensko UMRIS
za doktorske dispozicije predvidena nekoliko drugačna kompozicija
IMRAD v veljavi za eksperimentalne vede
začetek s pregledovanjem in povzemanjem vsega, kar je bilo že napisano
nato popis in analiza
tudi novi fakti
inovativnost z izbiro drugačnega zornega kota
avtorjevo ime pojavlja v revijalnih člankih poleg pojavlja ime inštitucije, na kateri je zaposlen, ter elektronski kontakt
humanistični članki največkrat izdelek zgolj enega avtorja

Naslov

prva točka stika strokovne informacije
najbolj radikalni povzetek teksta
Nomen est omen
naj izraža temo natančno in jedrnato
pravopisno brezhiben
brez krajšav
ni v obliki stavka ali vprašanja
stvarni naslov ima prednost
brez narekovajev
ni zapisan z velikimi tiskanimi črkami
podnaslov naj bo ločen z dvopičjem in naj ne ponavlja izrazov iz naslova
UD-klasifikacija
prevajanje v angleščino
raba interpunkcije v drugih jezikih
zgledi možnih krajšav

Izvleček

krajša oblika povzetka
npr. izvlečki razprav
4 sestavni deli: predmet raziskave, metode, rezultati, sklep oz. implikacije
največ 10 vrstic
drugačen natis, brez opomb in odstavkov
izvlečki v angleščini
vodilo pri pisanju razprave
komponiranju izvlečkov posvečamo premalo pozornosti
poleg informativnih izvlečkov tudi deskriptivni

Ključne besede

postopek, ki spominja na izbiro kategorij
poimenovanje ožjih predmetnih področij!
frekventni izrazi s terminološko težo
izrazi iz naslova ne pridejo v poštev za ključne besede

Kazalo vsebine

oblikuje program sam
naslovi in podnaslovi poglavij naj bodo kratki
standardizirani žanri - ravnanje po vzorcu
ne pretirana členitev
dolga poglavja razčlenjena v podpoglavja
pregled razporeditve snovi

Povezave

klikljivi deli besedila
tekst : hipertekst
iz povezav sestavljeno kazalo
modra barva in podčrtanost
barva potem spremeni v vijolično
rdeča barva - neobstoječa povezava
vnos hiperpovezave
wikiji - povezave označujejo oglati oklepaji
gole zunanje povezave niso zaželene
povezave so oblika sklicevanja
Kaj se povezuje sem

Napake

gostobesednost
nerazumljivost
pomanjkanje konteksta
slogovni manierizem
slogovna puščobnost
pristranskost
nasilna terminologizacija ali pa terminološka ignoranca
skrivanje za znanstveni plural, zadrege s spolom
mentalno brambovstvo ali mentalna servilnost

Gostobesednost

črtanje odvečnih besed in besednih zvez
odveč samo glede na zapovedano jedrnatost strokovnih besedil
»prevajanje« v strokovni jezik
pogoste besede, ki se črtajo

Nerazumljivost

posledica površnosti pri pisanju
neredko tudi naravnost hotena
določenim ni mar za širše interesente
Dobra znanost ceni veščino preprostega izražanja zapletenih spoznanj!

Pomanjkanje konteksta

včasih manjka teza
pravi ekspert ta, ki ve, kako do informacij priti in jih postaviti v kontekst
nasilno posploševanje
posploševanje je mogoče le ob zajemu statistično relevantne količine besedil
uporaba besed že in šele
odsvetovanje vrednostnih izrazov

Manierizem

sklenjeno in kompaktno besedilo
tudi teksti, kjer taka povezanost ni nujna
izrazni asketizem ne škoduje in je varnejši
užitnost besedila
gojenje osebnega sloga v leposlovju, ne pa v strokovnem pisanju
objektivno rezoniranje
manieristična drža hitro zapelje v željo po hiperkorektnosti
zapadanje v sintaktične obsesije

Slogovna ubornost

pretirano ponavljanje posameznih izrazov
bolje pisati neposredno
ponavljajoče sintaktične tvorbe niso toliko znak slogovne manire kot malomarnosti
razvade ustnega izražanja, mašila
avtorjeva površnost

Pristranskost

objektivne, nepristranske sodbe
krotenje pokroviteljskih refleksov
oblike socialnega aktivizma
ideološko barvanje
intenzivna uporaba narekovajev
zloraba strokovnih besedil

Terminologizacija

pragmatično stališče
imena in termini so lahko jezikovno bolj ali manj ustrezni, ne morejo pa biti vnaprej pravi ali napačni
potreba po teoretsko »pravilni« rabi terminologije rada zaide v ortodoksnost in cehovsko zaprtost
terminologizacija osnovnošolskih učbenikov
poenotenje rabe terminov

Spol in število

moški spol = nevtralni spol včasih
feminizem
obe obliki
pretvorba v množino ali sedanjik
prva oseba ednina lahko vzbudi občutek, da se hvalimo
majestetični plural, znanstveni plural
objektivizacija

Mentalno brambovstvo in servilnost

občutljivo razmerje med domačim in tujim
servilnost do vsega, kar prihaja od zunaj = druga skrajna drža slovenske literarne vede

Govorna prezentacija

standardni način je objavljanje
govorne predstavitve
tudi diskusijski prispevki, komentarji, replike
podlaga za predavanje je predhodna objava
neposredni zapis govorjenega večinoma ne pride v poštev
dober predavatelj ne napiše nujno tudi dobrega članka
pisna besedila niso najbolj primerna za zvesto govorno reprodukcijo
govorna izvedba je tolerantnejša do slogovnih posebnosti govorcev
moteče pritegovanje pozornosti publike
šola retorike
anekdotične podrobnosti
uspešnost: veš, kaj želiš sporočiti in si svojemu predmetu predan, prepričan v sporočilo in želiš prepričati publiko v svoje razumevanje
dobro sprotno zapisovanje imen, letnic, knjig, sheme, alineje

Prosojnice

pomagajo pri prevajanju članka v predavanjsko obliko, retoričnem zaokroževanju in povzemanju glavnih točk ter sporočila
PowerPoint, Google Slides, Prezi, Google Docs ...
prezentacijski programi imajo tudi svoje slabe plati
predavanje lahko postane samo prebiranje alinej
zapisovanje na predavanjih močno pomaga pri pomnjenju
prosojnice so koncipirane za seznamsko podajanje informacij
naslovi, podnaslovi, slike, grafikoni, definicije, citati
pečakuča
ne preveč teksta, barv, spakljivega ozadja, eksotičnih fontov, preveč slikovitih prehodov med diapozitivi ...
priporočena predhodna pretvorba v format pdf
elektronska tabla v srednjih šolah

[SlovLit] Premuda pred Premudo

Urška P. Černe je 18. maja 2016 poslala vabilo v imenu Inštituta za teoretsko in uporabno prevodoslovje v Gradcu in Poletnega kolegija Literarno prevajanje Premuda. Predstavili so literarno prevodno branje Premuda pred Premudo, nastopili pa so tudi udeleženci in udeleženke Poletnega prevajalskega kolegija ITAT Graz Premuda. Predstavitev se je odvila 25. maja v Ljubljani in 26. maja v Mariboru. Prireditvi sta bili javni in brez vstopnine. Urška je povabila tudi vse študente, ki jih zanima literatura v prevodu in tiste, ki bi se prijavili na štipendijo za prevajanje iz nemškega jezika v slovenskega in obratno. Posebnost letošnjega poletnega kolegija je bil novi mentor za prevajanje v nemščino, to je univ. prof. dr. Andrej Leben. Erich Prunč je ostal vodja seminarja. Kolegij je v celoti financiralo avstrijsko Zvezno ministrstvo za znanost, raziskovanje in gospodarstvo.

Zanimivo se mi zdi, da so na SlovLitu objavljena tudi vabila, ne le članki in zanima me, v kolikšni meri je bilo to vabilo javno izpostavljeno. Sklepam, da je bilo na SlovLitu objavljeno tudi zato, ker so bralci tega vabila bili potencialni obiskovalci tega dogodka.

Prvi vtisi ob prelistavanju Slavistične revije

Prva stvar, ki mi je padla v oči, je zagotovo barva. Rdeča. Načeloma si jo interpretiram kot simbol pomembnega ali pa kot občutek zavračanja. Ker sem se odločila za študij slovenistike, sem se odločila za prvo. Opazila sem, da je podnaslov v angleškem jeziku, torej sklepam, da bodo besedila v tej reviji tudi v angleščini. Na začetku besede glavne urednice, nato pa že nekaj o znanstvenem vrednotenju slovenistike. Sledi prispevek o kohezivno-konektorskih sredstvih v besedilih (sklepam, da je avtorica študentka), kar mi je osebno že malo bolj zanimivo, nato pa nekaj tujih prispevkov. Nekateri so prevedeni, drugi pa imajo v slovenščini oz. angleščini zapisan le povzetek. Sprva mi je bilo čudno, zakaj je toliko prispevkov ohranjenih v originalnem jeziku, nato pa sem videla, da gre za Slavistično revijo in ne za Slovenistično. Proti koncu revije sledi še prispevek slovaškega študenta, ki je nekaj časa študiral na naši fakulteti, nato pa še nekaj o slovnici sodobnega češkega jezika ter znanstveni članek. V reviji pogrešam več grafov ali vsaj kakšno sliko, saj se s tem bralca hitreje pritegne k branju nekega besedila. Všeč pa mi je, da so prispevki objavljeni v drugih slovanskih jezikih, saj je s tem revija bolj pestra.

K premeni subjekta v sodobni poeziji (na primeru Zbigniewa Herberta in Rudolfa Juroleka)

Prebrala sem prispevek slovaškega študenta, ki se je pobližje spoznaval s premeno subjekta v sodobni poeziji. Skoncentriral se je predvsem na primera pesmi poljskega in slovaškega pesnika, čeprav omeni tudi nekatere druge. Govori o t.i. hipostaziranem subjektu, kar pomeni pesniško preoblikovan subjekt oz. o transfiguraciji subjekta. V poeziji je »lirski subjekt« večinoma v prvi osebi, v določenih primerih pa se pojavi v tretji. Ta tretja oseba je lahko neko mitološko bitje ali odraz neke zgodovinske osebe. Ta hipostaziran subjekt postane skoraj enak z likom v proznem besedilu in ravno zaradi te tretje osebe lahko pesem s povsem isto vsebino na bralca deluje popolnoma drugače, saj lahko v primeru prve osebe bralec gleda na situacijo »lirskega subjekta« skozi svoje oči. Transfiguracija subjekta prav tako vpliva na samo strukturo pesmi. Zanimivo pa je tudi, kako različni pogledi na situacijo (v tem primeru se sklicujem na transfiguracijo subjekta v poeziji) spremenijo interpretacijo in pokažejo neko širšo celostno podobo. Ob branju tega prispevka sem se še malce pozabavala z branjem v poljščini in slovaščini ter jezika malce primerjala. Malo bolj razumljiva, čeprav vseeno ne prav dosti, mi je bila poljščina, na pogled pa slovaščina izgleda veliko lepše, saj ima poljščina ogromno w-jev in ł-jev. Najbrž sem si ta prispevek izbrala zaradi Jage Babe, sedaj pa me je nekako bolj navdušil gospod Cogito zaradi vsega filozofskega ozadja.

Slovarček

vademékum -a m (ẹ̑) knjiž. knjiga, publikacija, navadno majhnega formata, z osnovnimi, praktičnimi pojasnili o čem
díčiti -im nedov. (í ȋ) zastar. krasiti, lepšati
historiát -a m (ȃ) potek, opis kakega dogajanja
spisóvnik -a m (ọ̑) nekdaj priročnik z vzorci spisov, pisem, uradnih vlog
imprésum -a m (ẹ̑) tisk. podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu; kolofon
analfabét -a m (ẹ̑) kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek
paradígma -e ž (ȋ) knjiž. vzorec
inêrtnost -i ž (ȇ) knjiž. lenobnost, nedelavnost
kataklízma -e ž (ȋ) knjiž. dogodek v naravi, ki povzroči velike spremembe na zemeljski površini ali v vesolju
repozitórij - prostor na strežniku za shranjevanje in dostopanje do datotek
srénja -e ž (ẹ̑) star. prebivalci kakega kraja in bližnjih krajev, ki so med seboj povezani
eklatánten -tna -o prid. (ȃ) očiten, jasen, prepričljiv
uzurpácija -e ž (á) knjiž. nezakonita, nasilna prilastitev
postulát -a m (ȃ) knjiž. 1. navadno s prilastkom zahteva, nujnost
angažmá -ja m (ȃ) 1. nastavitev, zaposlitev, zlasti na umetniškem področju
benígen -gna -o prid. (ȋ) med. nenevaren, neškodljiv
eminénten -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. zaradi izrednih sposobnosti, dosežkov zelo cenjen, upoštevan; znamenit, odličen
triviálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. 1. vsebinsko prazen, obrabljen, malovreden
hermetízem -zma m (ȋ) publ. lastnost, značilnost umetnosti, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi
defetízem -zma m (ȋ) mnenje, prepričanje, da je kako (pomembno) delo, prizadevanje brezuspešno, malodušje
koriféja -e ž (ẹ̑) knjiž. prvak, veličina
lôza in lóza -e ž (ó; ọ́)

1. knjiž. gozd: iti v lozo po zelenje; v lozi šumi in buči; temna loza / brezova loza ● ekspr., v zvezi gluha loza gozd, področje, ki je brez zvoka, šuma, odmeva ● knjiž., ekspr. zdi se mi, da sem govoril v gluhi lozi da nihče ni poslušal, upošteval mojih besed

deklaratívno nač. prisl. (ȋ) Ne samo ~, ampak tudi dejansko
atavízem -zma m (ī) biol. ponovitev telesnih ali duševnih lastnosti davnih prednikov na potomcih
penát -a m (ȃ) nav. mn., v rimski mitologiji bog zaščitnik hiše in njenih prebivalcev
direktórij -a m (ọ́) skupina ljudi, ki vodi podjetje, zavod ali ustanovo
tavtologíja -e ž (ȋ)

1. lit. opisovanje česa z različnimi besedami istega pomena, istorečje 2. filoz. sodba, v kateri ima predikat isti pomen kot subjekt

sintágma -e ž (ȃ) lingv. besedna zveza, v kateri je ena beseda glavna, druga pa podrejena
egalitarízem -zma m (ī) soc. nazor, da so ljudje enaki, enakopravni
imanénten -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž.

1. ki je v čem kot neločljiv, opredeljujoč del, notranji ● z dajalnikom značilen, tipičen 2. ki ocenjuje kak nauk, teorijo s stališča tega nauka, teorije ♦ filoz. imanentna filozofija filozofska smer ob koncu 19. stoletja, ki trdi, da je svet le vsebina zavesti

rabóta tudi rábota -e ž (ọ̑; á) star.

1. tlaka ● občinska rabota nekdaj obvezno neplačano delo, zlasti pri delanju, popravljanju cest, poti 2. težko delo, garanje

konotácija -e ž (á) lit. pojav, da dobi beseda drug, zlasti čustveno, osebnostno obarvan pomen
razpečávati -am nedov. (ȃ)

1. delati, da zlasti kaj prepovedanega dobi več oseb 2. knjiž. razdeljevati, razpošiljati ● zastar. živino so razpečavali v druge kraje prodajali

anahronízem -zma m (ī) pojav ali dejstvo, ki ni v skladu s časom ali razmerami, v katerih nastopa
postulát -a m (ȃ) knjiž.

1. navadno s prilastkom zahteva, nujnost 2. predpostavka, izhodišče ♦ rel. preizkusna doba pred sprejemom v noviciat

diseminácija -e ž (á) med. razširjenje bolezenskih klic po telesu
embárgo -a m (ȃ)

1. ekon. prepoved ali omejitev trgovine s kako državo, trgovinska zapora 2. jur. prisilno zadrževanje ladje tuje države v pristanišču

inêrcija -e ž (é)

1. knjiž. stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenobnost, nedelavnost 2. fiz. lastnost teles, da se upirajo spremembi smeri gibanja in hitrosti; vztrajnost

nováč, m. = novinar 1), der Neusass, Mur.
renomíran -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ znanstvenik priznan, slovit
diletantízem -zma m (ī) slabš. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela