Uporabnik:Kaja~slwikiversity

O Slavistični reviji

Ko nam je na prvem predavanju predmeta Uvod v študij slovenske književnosti profesor povedal, da nam bo dal revije in ko nam jih je začel deliti, sem mislila, da nas heca. Še nikoli nisem videla in listala revije, ki ni imela nobene slike in ki je bila debela približno toliko, kot je debela ta. Pa vseeno, za temi komunistično rdečimi platnicami se skriva marsikaj zanimivega za tistega, ki ga to res zanima, in uporabnega za nekoga, ki iz te revije nekaj potrebuje. Menim, da mora vsaka stroka imeti svojo revijo, v kateri lahko strokovnjaki podajajo svoja mnenja in berejo mnenja drugih strokovnjakov. To jih dela še večje strokovnjake. Za nas, ki pa (še) nismo strokovnjaki, je branje te revije še malo zapleteno. A mogoče bomo nekoč tudi mi kaj prispevali vanjo. Zelo praktično se mi zdi tudi, da je revija prevedena, saj jo lahko tako prebirajo tudi tujci, ki študirajo ali pa se zgolj zanimajo za naš jezik.

Andrej Rozman, Viktor Smolej – osemdesetletnik

Za obnovo članka iz Slavistične revije sem si izbrala ta Rozmanov članek, ki ga je za osemdeseti rojstni dan posvetil človeku, ki je v svojem življenju storil marsikaj pomembnega, Viktorju Smoleju.

Na Andreja Rozmana, pesnika, me vežejo lepi spomini, saj nas je nekoč, ko smo bili še v osnovni šoli, prišel obiskat in nam je na zelo zanimiv in simpatičen način predstavil svoj pesniški opus in zelo doživeto recitiral nekaj pesmi. V članku opisuje Viktorja Smoleja, ki je kot otrok nekaj časa živel v mojem domačem kraju – v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Maturiral je na Klasični gimnaziji v Ljubljani, diplomiral pa je na Filozofski fakulteti iz jugoslovanske književnosti in srbohrvaškega jezika. Podiplomski študij je opravljal v Bratislavi. V svojem življenju se je preizkusil v marsikateri službi – najprej je delal v uredništvu Mohorjeve družbe, potem je bil profesor na gimnaziji in učiteljištvu Maribor, služil je vojski, po kapitulaciji Italije je bil urednik pri Slovenskem poročevalcu, bil je tudi referent za srednje šole, lektor, predavatelj na Filozofski fakulteti itd.

Prelomnica v njegovem življenju je bilo leto 1933, ko ga je zaposlila Slovaška, saj je tam opravil podiplomski študij. V slovaških revijah je izobražencem pisal o slovenski stvarnosti, prevajal je mnoge knjige in kot predavatelj slovenskega jezika je postavil temelje slovenski slovakistiki, raziskoval je slovensko-slovaške literarne kritike in kar je bilo najpomembnejše – izdal je Slovaško-slovenski in zatem še Slovensko-slovaški slovar. Poleg vseh teh podvigov je z vso zavzetostjo opravljal pedagoško dejavnost in pripravil učni načrt za slovenski jezik in književnost za srednje šole in gimnazije.

Kako povezati življenje s stroko?

V tem tednu sem opazovala, kje bi lahko našla nekaj, kar se navezuje na mojo stroko – na slovenistiko. Pri poročilih sem zasledila podeljevanje Jenkove nagrade Anji Golob za pesniško zbirko Vesa v zgibi.

Vir

Jenkova nagrada Anji Golob; zapleti s podelitvijo. MMC: Prvi interaktvni multimedijski portal RTV SLO. 21. oktobra 2014.

--Kaja (pogovor) 17:00, 18. oktober 2014 (CEST)

O Novi pisariji in o pismenosti

Nova Pisarija je avtorsko delo dr. Mirana Hladnika. Dopolnjuje šest natisov literarnovednega priročnika Praktični spisovnik. Pisarija ni tiskana knjiga, temveč je, kar nam tudi sam naslov namigne, da gre za nekaj novega, objavljena kar na spletu in tako namiguje na digitalno pismenost. Včasih je pismenost pomenilo znanje branja in pisanja, danes pa pomeni znanje oziroma poznavanje bilo česa. Imamo več vrst pismenosti, in sicer digitalno, prometno, informacijsko, ekološko pismenost itd.

Pismenost nekoč

Vse do 18. st. je bila pismenost privilegij. Tedaj je vladarica Marija Terezija uvedla obvezno šolstvo in pismenost tako postane nuja. Če si danes nepismen, je to sramota, saj pismenost določa prag civiliziranosti in vsebolj vzpodbuden podatek je, da bi se dalo nepismenih ljudi v posamezni občini prešteti na prste. Pismenosti brez aktivne udeležbe v komunikaciji ni. Gre za sposobnost sprejemanja in tvorjenja zapisanih informacij.

Je pismenost že to, da znam pritisniti na pravi gumb in prižgati televizijo?

To res lahko interpretiramo kot tvorjenje sporočila, vendar ali je pismenost ošiliti svinčnik ali potočati pero v tinto? Ne. Zaenkrat le spretnost z električnimi napravami ni potrdilo za pismenost.

Kdo pa je civilizacijsko nepismeno teslo? Npr. tisti, ki ne izklopi mobija na koncertu. Čeprav je takih ljudi čedalje manj, se vedno kakšen najde in ko mu med koncertom zazvoni telefon, dobi svojih 30 sekund slave oz. sramote. Pustimo mu, naj v tem uživa.

Simpozij obdobja

Simpozij obdobja je mednarodno znansteno humanistično srečanje, ki se je letos odvijalo med 11. in 15. novembrom v stavbi Univerze v Ljubljani na Kongresnem trgu. Zbrali so se jezikoslovci, literarni zgodovinarji in razni humanisti, sam simpozij pa organizira Oddelek za slovenistiko.

V okviru simpozija je bil izdan zbornik z naslovom Recepcija slovenske književnosti v uredništvu Alenke Žbogar.

Vsebuje naslednje prispevke:

Alenka Žbogar: Recepcija slovenske književnost (literarnoveden)
Irena Avsenik Nabergoj: Podobe zapeljivca in ugrabitelja v slovenskem motivu Lepe Vide (literarnoveden)
Saša Babič: Uganka v časovnem prerezu (literarnoveden)
Matjaž Birk: Slovenska književnost v nemškem časopisju na Slovenskem: podobe in družbena funkcija (literarnoveden)
Milena Mileva Blažić: Recepcija slovenske mladinske književnosti doma in v tujini (literarnoveden)
Blanka Bošnjak: Recepcija slovstvenega dela Leopolda Volkmerja: pomen za vzhodnoštajersko književnost (literarnoveden)
Zoran Božič: Problem interpretacije in recepcije Prešernove pesmi Pevcu (literarnoveden)
Jadranka Cergol: K pojmovanju manjšinske literature: študija primera literarne produkcije dveh manjšinskih skupnosti (literarnoveden)
Joanna Cieślar: Recepcja, historia, przekład: Naga wyspa Božidara Jezernika w polskim tłumaczeniu (literarnoveden)
Renata Debeljak: Recepcija Potrčeve predvojne kratke proze (literarnoveden)
Monika Deželak Trojar: J. L. Schönleben in njegov pogled na recepcijo slovenske retorske proze v 17. stoletju (literarnoveden)
Ljudmil Dimitrov: Recepcija sodobne slovenske dramatike kot književnosti: refleksija prevajalca (literarnoveden)
Marijan Dović: Tri obdobja slovenskega literarnega založništva: ekonomike, politike, ideologije (literarnoveden)
Olena Dzjuba-Pogrebnjak: Словенська мова і література в Україні: словеністика у працях професора Т. Д. Флоринського (literarnoveden)
Tomaž Erjavec, Darja Fišer: Recepcija virov starejše slovenščine IMP (jezikoslovje)
Florence Gacoin-Marks: Francoska prevoda Alamuta (literarnoveden)
Monika Gawlak: Prevodi slovenske proze na Poljskem po letu 1991 (jezikoslovje)
Dragica Haramija, Janja Batič: Recepcija postmodernih slikanic (literarnoveden)
Robert Jereb: Slovenska literarna kritika v periodičnem tisku (1990–1999) (literarnoveden)
Andraž Jež: Recepcija Stanka Vraza s stališča teorije ideologije (literarnoveden)
Jožica Jožef Beg: Branje klasične slovenske poezije v gimnaziji (literarnoveden)
Franci Just: Prevodna recepcija slovenskih pisateljev v prekmurskem časopisu Prijatel in tedniku Novine (literarnoveden)
Marko Juvan: Kritika in prevod kot prostora medliterarnosti: Čop, Čelakovský in Prešeren (literarnoveden)
Irma Kern: Posebnosti kritiškega odziva v medkulturnem posredovanju literarnih besedil (literarnoveden)
Sanja Kostanjšek: Recepcija mladostnika po prvem branju Lainščkovega romana Skarabej in vestalka (literarnoveden)
Erwin Köstler, Andrej Leben: Posredovanje slovenske literature v nemški govorni prostor in dvojezično založništvo na Koroškem (jezikoslovje)
Ana Košuta Skok: Recepcija slovenske književnosti v zadnjem triletju osnovne šole (literarnoveden)
Zvonko Kovač: Međuknjiževna kritika (slovenske) književnosti (literarnoveden)
Boža Krakar Vogel: Spodbujanje literarne recepcije v vzgoji in izobraževanju: didaktične ambicije in praktični učinki (literarnoveden)
Ivana Latković: Prijevodi i odjeci suvremene slovenske proze u Hrvatskoj (literarnoveden)
Marko Ljubešić, Mirjana Benjak: Kako recipirati nepročitano (literarnoveden)
Laima Masytė: Nekaj posebnosti prevoda romana Berte Bojetu Filio ni domav litovščino (literarnoveden)
Maja Melinc Mlekuž: Vzgoja narodne pripadnosti pri književnem pouku (literarnoveden)
Vesna Mikolič: Literarna perspektiva Šalamunovega pesniškega diskurza skozi slovensko in tujejezično leksiko (literarnoveden)
Jun Mita: Recepcija slovenske književnosti na Japonskem (literarnoveden)
Marija Mitrović: Edvard Kocbek v srbskih/hrvaških prevodih (literarnoveden)
Mladen Pavičić: O pregledih zgodovine slovenske književnosti v madžarskem jeziku (literarnoveden)
Katarina Podbevšek: Recepcija slovenskega postdramskega besedila (Simona Semenič: tisočdevetstoenainosemdeset) (literarnoveden)
Timothy Pogačar: Slovenska proza v dveh slovensko-ameriških publikacijah: recepcija zgodnjega 20. stoletja (literarnoveden)
Gizela Polanc Podpečan Horizont pričakovanja v pripovedni prozi Florjana Lipuša (literarnoveden)
Ivo Pospíšil: Nekaj vidikov češkega sprejema Matije Murka (literarnoveden)
Barbara Pregelj, Moisés Selfa Sastre: Recepcija slovenske mladinske književnosti med špansko govorečimi (literarnoveden)
Francka Premk, Eva Premk Bogataj: Refleksija in vrednotenje slovenske književnosti Marje Boršnik (literarnoveden)
Urša Prša: Transformacija antične Medeje v operi Medeja: glasbena drama iz vsakdanjega življenja (literarnoveden)
Vilma Purič: Sumljivoin abstraktno v poeziji Irene Žerjal (literarnoveden)
Andrej Rozman: Žiga Herberstein in slovaški humanisti (literarnoveden)
Megi Rožič: Transnacionalne in transkulturne prvine v poetiki Milene Merlak Detela (literarnoveden)
Špela Sevšek Šramel: Kako berejo Slovence v tujini: študija recepcije na Slovaškem (literarnoveden)
Tone Smolej: Molière v zgodnejšem dramskem opusu Andreja Rozmana (literarnoveden)
Maja Smotlak: Slovenska literarna kritika o narodni identiteti v sodobnem slovenskem romanu v Italiji (literarnoveden)
Julija A. Sozina: Temeljne raziskave slovenske književnosti v sodobni Rusiji (literarnoveden)
Marija Stanonik: Vprašanje racionalizacije v slovenski slovstveni folklori (literarnoveden)
Nadežda Starikova: Slovenska poezija 20. stoletja v ruskih prevodih (literarnoveden)
Đurđa Strsoglavec: Stopnja prevedljivosti in stopnja recepcije (literarnoveden)
Jana Šnytová: Prevodi slovenske književnosti v češčino od leta 1945 do sodobnosti (literarnoveden)
Katarina Šrimpf: Butalci in Süha roba Frana Milčinskega med slovensko pripovedno tradicijo in avtorstvom (literarnoveden)
Miran Štuhec: Esejistična recepcija slovenske književnosti (literarnoveden)
Bożena Tokarz: Prevajalec v procesu literarne recepcije (literarnoveden)
Loredana Umek: V literarnem Trstu: na meji med resničnostjo in njeno ubeseditvijo (literarnoveden)
Jonatan Vinkler: Ustvarjanje Franceta Prešerna in František Ladislav Čelakovský (literarnoveden)
Marijanca Ajša Vižintin: Kdo vse piše in (so)ustvarja slovensko književnost? (literarnoveden)
Saša Vojtech Poklač: Recepcija slovenske književnosti na Slovaškem (literarnoveden)
Janja Vollmaier Lubej: Kritiška recepcija zgodnejše proze Marjana Kolarja (literarnoveden)
Janez Vrečko: Novo branje konsov (literarnoveden)
Martin Vrtačnik: Kognitivni pristop k oblikovanju odrskega govora (literarnoveden)
Nina Žavbi Milojević: Uprizoritev dramskega besedila in njena recepcija (Ivan Cankar: Hlapci)(literarnoveden)
Alenka Žbogar: Literarno branje in mladostniki (literarnoveden)
Andreja Žele: Slovenska sodobna literarna ustvarjalnost tudi kot vir novih jezikovnih zmožnosti (literarnoveden in jezikosloven)
Janja Žitnik Serafin: Slovenske medkulturne vsebine v učnih gradivih za slovenski jezik in književnost (jezikoslovje)
Igor Žunkovič: Pomen sodobne fizike v poeziji Gregorja Strniše (literarnoveden)

Kaj je pisalo na SlovLitu za moj rojstni dan?

3. oktobra 2014 je na SlovLit prišlo vabilo na delavnico o digitalni humanistiki, ki jo pripravljata INZ in ZRC SAZU. Na delavnici bi se učili pripravljati elektronske publikacije, v katerih humanisti običajno predstavijo rezultate svojega dela (znanstvene monografije, kritične izdaje virov, leksikoni, slovarji itd.).

Delavnica je potekala v sredo, 15. oktobra 2014, od 9. do 14. ure v Prešernovi dvorani SAZU.

[1]. SlovLit. 3. oktober 2014