Uporabnik:KajaTrogar

Iz Wikiverza

O Slavistični reviji[uredi]

Ob hitrem preletu Slavistične revije si upam trditi, da branje in razumevanje vsebine tovrstne revije zahteva bolj ali manj izobraženega bralca z željo po utrjevanju in nadgrajevanju predhodnega znanja o slavistiki. Revija ponuja različne spektre slavistike, zato se je lahko poslužujejo tako ljubitelji jezikoslovja kot ljubitelji leposlovja. Bralcem, katerih slovenščina ni materni jezik, nekatera objavljena besedila nudijo tudi angleške in nemške povzetke, ki jih lahko poleg tujih študentov prebirajo tudi »dvopredmetni« anglisti in nemcisti, s čimer hkrati preverjajo svoje poznavanje slavistike in anglistike ali nemcistike. Zdaj, ko sem na kratko povzela dejstva, ki so vsem, ki so se odločili opraviti prvo domačo nalogo, popolnoma jasna, lahko nadaljujem s pisanjem mnenja o prispevku, ki je najbolj pritegnil mene samo (precej egocentrična poteza). Odločila sem se za prispevek Mateje Hočevar, ki je pisala o Sršenovi knjigi z naslovom Jezik naš vsakdanji, saj se tudi sama velikokrat znajdem v zagati, ko pride do pravopisne, slovnične ali stilistične pravilnosti zapisovanja besed in besednih zvez. Najbolj so me pritegnili zgledi nepravilnosti, ki so zelo pogosti v vsakdanjem življenju, npr. raba velike začetnice pri zapisovanju praznikov, kot so božič, novo leto itd. ter »polovično« vikanje tipa kaj ste rekla? kam ste šla?. Kadar sem priča takšnim nepravilnostim, tudi sama pomislim na Sršenove ugotovitve (vendar tega javno ne izražam, saj si ne želim naziva, kot je npr. »zoprna slovenistka«).

--KajaTrogar (pogovor)

Literarnovedni dogodek v tem tednu[uredi]

Izbrala sem članek, ki sem ga zasledila na spletnem portalu Radiotelevizije Slovenije. Govori o nedavni smrti jugoslovanske filmske in gledališke igralke Marije Crnobori, ki je na odru upodobila slovite ženske like, kot so Antigona, Ifigenija in Medeja. Članek v nekaj odstavkih povzame njeno kulturno delovanje. Zanimiv je podatek, da je igrala v prvi predstavi Jugoslovanskega dramskega gledališča, predstava pa je bila prav Cankarjeva drama Kralj na Betajnovi. Objavila je tudi dve knjigi: Svijet glume (Svet igre) in zbirko esejev o gledališču naslovljeno Životić (Življenjce).

--KajaTrogar (pogovor)

E-branje[uredi]

»Branje na zaslonu ni udobno in ni zdravo,« je poved, ki mi je takoj padla v oči ob prebiranju poglavja Informacijska družba iz Nove pisarije. Vedno, kadar prebiram besedila objavljena na spletu, podana v pdf ali katerikoli drugi elektronski obliki, imam v ozadju vsebino te povedi. Sključeno se nagibam preko tipkovnice in buljim v zaslon. Dosti raje vzamem v roke tiskano knjigo in v udobnem položaju srkam njeno vsebino.

--KajaTrogar (pogovor)

Simpozij Obdobja 33[uredi]

Vsebina zbornika Recepcija slovenske književnosti/The Reception of Slovene Literature:

  • Alenka Žbogar: Recepcija slovenske književnost (literarna veda)
  • Irena Avsenik Nabergoj: Podobe zapeljivca in ugrabitelja v slovenskem motivu Lepe Vide (literatura)
  • Saša Babič: Uganka v časovnem prerezu
  • Matjaž Birk: Slovenska književnost v nemškem časopisju na Slovenskem: podobe in družbena funkcija (literarna veda)
  • Milena Mileva Blažić: Recepcija slovenske mladinske književnosti doma in v tujini (literarna veda)
  • Blanka Bošnjak: Recepcija slovstvenega dela Leopolda Volkmerja: pomen za vzhodnoštajersko književnost (literarna veda)
  • Zoran Božič: Problem interpretacije in recepcije Prešernove pesmi Pevcu (literarna veda)
  • Jadranka Cergol: K pojmovanju manjšinske literature: študija primera literarne produkcije dveh manjšinskih skupnosti (literarna veda)
  • Joanna Cieślar: Recepcja, historia, przekład: Naga wyspa Božidara Jezernika w polskim tłumaczeniu
  • Renata Debeljak: Recepcija Potrčeve predvojne kratke proze (literarna veda)
  • Monika Deželak Trojar: J. L. Schönleben in njegov pogled na recepcijo slovenske retorske proze v 17. stoletju (literarna veda)
  • Ljudmil Dimitrov: Recepcija sodobne slovenske dramatike kot književnosti: refleksija prevajalca (literarna veda)
  • Marijan Dović: Tri obdobja slovenskega literarnega založništva: ekonomike, politike, ideologije (literarna veda)
  • Olena Dzjuba-Pogrebnjak: Словенська мова і література в Україні: словеністика у працях професора Т. Д. Флоринського
  • Tomaž Erjavec, Darja Fišer: Recepcija virov starejše slovenščine IMP (literarna veda)
  • Florence Gacoin-Marks: Francoska prevoda Alamuta (literatura)
  • Monika Gawlak: Prevodi slovenske proze na Poljskem po letu 1991 (literarna veda)
  • Dragica Haramija, Janja Batič: Recepcija postmodernih slikanic (literarna veda)
  • Robert Jereb: Slovenska literarna kritika v periodičnem tisku (1990–1999) (literarna veda)
  • Andraž Jež: Recepcija Stanka Vraza s stališča teorije ideologije (literarna veda)
  • Jožica Jožef Beg: Branje klasične slovenske poezije v gimnaziji (literarna veda)
  • Franci Just: Prevodna recepcija slovenskih pisateljev v prekmurskem časopisu Prijatel in tedniku Novine (literarna veda)
  • Marko Juvan: Kritika in prevod kot prostora medliterarnosti: Čop, Čelakovský in Prešeren (literarna veda)
  • Irma Kern: Posebnosti kritiškega odziva v medkulturnem posredovanju literarnih besedil (literarna veda)
  • Sanja Kostanjšek: Recepcija mladostnika po prvem branju Lainščkovega romana Skarabej in vestalka (literarna veda)
  • Erwin Köstler, Andrej Leben: Posredovanje slovenske literature v nemški govorni prostor in dvojezično založništvo na Koroškem (literarna veda)
  • Ana Košuta Skok: Recepcija slovenske književnosti v zadnjem triletju osnovne šole (literarna veda)
  • Zvonko Kovač: Međuknjiževna kritika (slovenske) književnosti (literarna veda)
  • Boža Krakar Vogel: Spodbujanje literarne recepcije v vzgoji in izobraževanju: didaktične ambicije in praktični učinki (literarna veda)
  • Ivana Latković: Prijevodi i odjeci suvremene slovenske proze u Hrvatskoj (literarna veda)
  • Marko Ljubešić, Mirjana Benjak: Kako recipirati nepročitano (literarna veda)
  • Laima Masytė: Nekaj posebnosti prevoda romana Berte Bojetu Filio ni doma v litovščino (literarna veda)
  • Maja Melinc Mlekuž: Vzgoja narodne pripadnosti pri književnem pouku (literarna veda)
  • Vesna Mikolič: Literarna perspektiva Šalamunovega pesniškega diskurza skozi slovensko in tujejezično leksiko (literarna veda)
  • Jun Mita: Recepcija slovenske književnosti na Japonskem (literarna veda)
  • Marija Mitrović: Edvard Kocbek v srbskih/hrvaških prevodih (literarna veda)
  • Mladen Pavičić: O pregledih zgodovine slovenske književnosti v madžarskem jeziku (literarna veda)
  • Katarina Podbevšek: Recepcija slovenskega postdramskega besedila (Simona Semenič: tisočdevetstoenainosemdeset) (literarna veda)
  • Timothy Pogačar: Slovenska proza v dveh slovensko-ameriških publikacijah: recepcija zgodnjega 20. stoletja (literarna veda)
  • Gizela Polanc Podpečan: Horizont pričakovanja v pripovedni prozi Florjana Lipuša (literarna veda)
  • Ivo Pospíšil: Nekaj vidikov češkega sprejema Matije Murka (literarna veda)
  • Barbara Pregelj, Moisés Selfa Sastre: Recepcija slovenske mladinske književnosti med špansko govorečimi (literarna veda)
  • Francka Premk, Eva Premk Bogataj: Refleksija in vrednotenje slovenske književnosti Marje Boršnik (literarna veda)
  • Urša Prša: Transformacija antične Medeje v operi Medeja: glasbena drama iz vsakdanjega življenja
  • Vilma Purič: Sumljivo in abstraktno v poeziji Irene Žerjal (literarna veda)
  • Andrej Rozman: Žiga Herberstein in slovaški humanisti
  • Megi Rožič: Transnacionalne in transkulturne prvine v poetiki Milene Merlak Detela (literarna veda)
  • Špela Sevšek Šramel: Kako berejo Slovence v tujini: študija recepcije na Slovaškem (literarna veda)
  • Tone Smolej: Molière v zgodnejšem dramskem opusu Andreja Rozmana (literarna veda)
  • Maja Smotlak: Slovenska literarna kritika o narodni identiteti v sodobnem slovenskem romanu v Italiji (literarna veda)
  • Julija A. Sozina: Temeljne raziskave slovenske književnosti v sodobni Rusiji (literarna veda)
  • Marija Stanonik: Vprašanje racionalizacije v slovenski slovstveni folklori (literarna veda)
  • Nadežda Starikova: Slovenska poezija 20. stoletja v ruskih prevodih (literarna veda)
  • Đurđa Strsoglavec: Stopnja prevedljivosti in stopnja recepcije (literarna veda)
  • Jana Šnytová: Prevodi slovenske književnosti v češčino od leta 1945 do sodobnosti (literarna veda)
  • Katarina Šrimpf: Butalci in Süha roba Frana Milčinskega med slovensko pripovedno tradicijo in avtorstvom (literarna veda)
  • Miran Štuhec: Esejistična recepcija slovenske književnosti (literarna veda)
  • Bożena Tokarz: Prevajalec v procesu literarne recepcije (literarna veda)
  • Loredana Umek: V literarnem Trstu: na meji med resničnostjo in njeno ubeseditvijo (literarna veda)
  • Jonatan Vinkler: Ustvarjanje Franceta Prešerna in František Ladislav Čelakovský (literarna veda)
  • Marijanca Ajša Vižintin: Kdo vse piše in (so)ustvarja slovensko književnost? (literarna veda)
  • Saša Vojtech Poklač: Recepcija slovenske književnosti na Slovaškem (literarna veda)
  • Janja Vollmaier Lubej: Kritiška recepcija zgodnejše proze Marjana Kolarja (literarna veda)
  • Janez Vrečko: Novo branje konsov (literarna veda)
  • Martin Vrtačnik: Kognitivni pristop k oblikovanju odrskega govora (Ivo Prijatelj: Totenbirt) (literarna veda)
  • Nina Žavbi Milojević: Uprizoritev dramskega besedila in njena recepcija (Ivan Cankar: Hlapci) (literarna veda)
  • Alenka Žbogar: Literarno branje in mladostniki (literarna veda)
  • Andreja Žele: Slovenska sodobna literarna ustvarjalnost tudi kot vir novih jezikovnih zmožnosti (jezikoslovje)
  • Janja Žitnik Serafin: Slovenske medkulturne vsebine v učnih gradivih za slovenski jezik in književnost (literarna veda)
  • Igor Žunkovič: Pomen sodobne fizike v poeziji Gregorja Strniše (literarna veda)

--KajaTrogar (pogovor)

SlovLit 16. februarja 2013[uredi]

16. februarja 2013 se je na SlovLitu pisalo o:

  • službenih mestih v Leipzigu, ki jih lahko opravljajo celo klasični filologi;
  • problematiki Prešernove nacionalnosti;
  • sporedu 11. Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani, ki jih organizira Društvo slovensko-avstrijskega prijateljstva.

--KajaTrogar (pogovor)