Uporabnik:JulijaPegan

Študentka slovenistike in primerjalne književnosti.

Nova pisarija me uči

• geneza: izvor, nastanek in razvoj česa
• pasivizirati: spraviti v nedejavnost, nedelavnost
• fantazma: podoba, privid, ki nastane iz pretirane fantazije
• analfabet: kdor ne zna brati, pisati
• monografija: znanstveno delo, ki obravnava eno vprašanje ali eno temo
• marginalizirati : odrivati, potiskati na rob, obrobje družbenega dogajanja, življenja
• hermetičen: neprodušen (preneseno: nedoumljiv)
• eklatanten: očiten, jasen, prepričljiv
• hermetizem: lastnost, značilnost umetnosti, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi
• defetizem: mnenje, prepričanje, da je kako (pomembno) delo, prizadevanje brezuspešno, malodušje
• atavizem: ponovitev telesnih ali duševnih lastnosti davnih prednikov na potomcih
• diletantizem: nestrokovno, površno opravljanje kakega dela
• sintagma: besedna zveza, v kateri je ena beseda glavna, druga pa podrejena
• antagonizem: nasprotje, nasprotovanje zaradi različnih idej, koristi
• revolt: upor, odpor
• nepotizem: dajanje dobrih služb, družbenih položajev sorodnikom
• polemika: ostra izmenjava nasprotujočih si mnenj, navadno glede kakega znanstvenega, literarnega, filozofskega vprašanja
• pasus: odlomek, del
• emulacija
• patina

(razlage: eSSKJ)

1. domača naloga

[1]

2. domača naloga: Slavistična revija

Na predavanju profesorja Mirana Hladnika smo v last dobili vsak svoj izvod Slavistične revije. Prejeli smo izvod letnika 62, prvo številko, ki obsega prispevke od januarja do marca leta 2014. Pozitivno so me presenetile ključne besede pri vsakem delu, saj te bralcu omogočijo lažjo odločitev pri izbiri čtiva, lahko pa v bralcu pred branjem ustvarijo primerno okolje za absorbiranje informacij prebranega. Revija vsebuje tako latinične kot tudi cirilične zapise.

3. domača naloga: Nacija - Kultura (misel)

bere Prešeren
pišejo pomembneži
tiho je narod

4. domača naloga: Trubar in internet

Ob branju se mi je porajalo kar nekaj vprašanj (npr. Zakaj bi za primerjavo izbrali ravno Trubarja in internet? Zakaj bi moral danes obstajati nekakšen >>novodobni Trubar<<? Ali res prevladuje negativna nastrojenost proti uporabi interneta? Ali ima ljudstvo Prešerna res za reprezentanta avtohtone slovenščine? ...) , na katera si nisem znala zadovoljivo odgovoriti. Sem mnenja, da pomanjkanje Trubarjevih del na spletu ne dokazuje slovenskega deklarativnega občudovanja Trubarja, temveč podpira dejstvo, da bo ljudstvo vedno raje zapisovalo ali raziskovalo, se na sploh ukvarjalo s tujim, v tem primeru tujimi pomembnimi osebnostmi, saj velja splošno zmotno prepričanje, da nam je o domačem že vse znano, pa čeprav morda poznamo le nekaj pomembnih dejstev. Strinjam se z avtorjevim sklepom o dveh uporabnih Trubarjevih potezah: pogumu in odprtosti za razmislek o naši vlogi in mestu v kulturi.

5. domača naloga: Popravljalci sveta

Pri poslušanju in branju prispevka Mirana Hladnika, sem kaj kmalu ugotovila, da imam tudi sama sebe za popravljalko sveta (oz. da moje mišljenje in dejanja težijo k temu). To poimenovanje mi je nadvse simpatično. Z nekaterimi omenjenimi temami sem se srečala že ob branju Nove pisarije, to je npr. obravnavanje preživetja jezikov in delitev jezikov v skupine, pri čemer sem se pomirila z dejstvom o dobrem položaju slovenskega jezika. Avtor v bistvu prispevka predstavi delovanje Wikipedije, ki kot osrednja dejavnika delovanja pojmuje dajanje in jemanje informacij. Miran Hladnik izpostavi pet osrednjih lastnosti, po katerih se Wikipedija razlikuje od nam poznanega in ustaljenega načina pridobivanja informacij: dajanje, neodvisnost, brezplačen dostop, odprtost in skupinskost. Sama se sprašujem o znanju uporabe Wikipedije. Kot osnovnošolka druge triade za šolsko nalogo ne bi znala dobro oceniti, kateri wikipedijski članki so verodostojni in kateri potrebujejo nadgradnjo, in bi se jim bilo potemtakem bolje izogniti. Mislim, da bi morale šole poskrbeti za ustrezno učenje/navajanje otrok na nove načine iskanja informacij in presojo o njihovi kredibilnosti. Predavatelj se dotakne tudi tematike ogrožanja kulture, kjer navede primer vandalizma Prešernove wiki strani, pri čemer se je izkazalo, da je bil vandalizem delo slovenskega nepridipravčka, za hiter popravek pa je zaslužen tuji državljan. Kdo torej ogroža našo kulturo? Wiki skupnost je v splošnem znana kot skupina ljudi, ki sodelovanje doživljajo kot pomembnejšo komponento od tekmovalnosti, čemur se z veseljem pridružujem.

6. domača naloga: Raziskovanje po Geopediji

Po Geopediji sem sprva skušala poiskati literate v svojem rojstnem kraju, v Izoli, ker pa ni bilo navedenega nikogar, sem se obrnila na sosednji Koper, kjer sem naletela na tri: Andreja Žnidarčiča, Rudolfa Golouha in Ines Cergol. Andrej Žnidarčič ima škrbinsko wiki geslo, ki nas poduči, da je Andrej Žnidarčič slovenski pisatelj, publicist, šahist in enigmatik. Rudolf Golouh ima na Wikipediji kar obsežno geslo. O njem izvemo, da je bil slovenski politik, urednik, novinar in dramatik. Ines Cergol nima wikipedijskega gesla, z drugih spletišč pa lahko izvemo, da je pesnica, kulturnica, slavistka in prevajalka. Zanimivo, da sem od treh najdenih literatov poznala le Ines Cergol, ki pa edina nima wikipedijskega gesla.

7. domača naloga: Wikipedijski popravki

popravki gesla Poslovna etika

8. in 9. domača naloga: objava v Wikimedijino zbirko

[2]