Uporabnik:Jkužnik

Iz Wikiverza

Nova pisarija[uredi]

Uvod[uredi]

Avtor nam najprej razloži izvor naslova in razloge za njegovo uporabo, pa tudi za pisanje takšnega "priročnika". Nato se ustavi tudi pri vprašanju avtorstva, ki seveda ne ostane anonimno, pa čeprav je to čisto nepomembno, že zaradi lastnega napuha in drugih birokratskih zadev.

Pismenost[uredi]

Biti pismen pomeni obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo. Pojem pismenosti se je skozi čas spreminjal. Včasih je bila to spretnost priviligirane manjšine, danes pa je pokazatelj civilizirane družbe. Spreminja se tudi razumevanje pismenosti z roko v roki z družbo, ki pa postaja vse bolj tehnološka, ter od posameznika zahteva tudi računalniške spretnosti, ki so nujne za sodobno komunikacijo.

Poznamo več vrst pismenosti (specialnih pismenosti). Specialna pismenost je sposobnost komunikacije v zaokroženih skupinah in specifičnih situacijah. Niso vse takšne pismenosti obvezne (npr. kartografska, glasbena, strokovna ...), obvezna je le splošna pismenost, od katere je odvisna vsakdanja komunikacija.

  • Elektronska pismenost je nujni sestavni del splošne pismenosi
  • Pomembne so višje oblike pismenosti, ki omogočajo tudi tvorjenje in razširjanje pisnih sporočil.
  • Sporočilo brez bralca je mrtvo

Informacijska družba[uredi]

  • Družba s tako informacijsko infrastrukturo, ki omogoča dostopnost informacij vsakomur, na vsakem mestu in ob vsakem času

Wikiji[uredi]

Wikimedia združuje več sesterskih spletišč (wikipedia, wikivir, wikiknjige, wikiverzo,..) ter nima želje po profitu, pač pa je odvisna od radovednih prostovoljcev, ki kooperativno širijo znanje in vire. Ta skupek spletišč je vzorčna oblika sodobne pismenosti.

Bistvo Wikipedije ni samo za sprejemanje tam zbranih informacij, ampak širjenje in sodelovanje. Razvitost nacionalne Wikipedije v sedanjosti kaže tudi sposobnost preživetja določenega jezika. Dandanašnji je jezik tisti, ki se mora prilagajati zahtevam informacijske skupnosti in ne obratno.

Wikiji in šola[uredi]

Stik Wikipedije in šole je vedno koristen, saj ponuja veliko količino informacij. Poleg tega prisili profesorja, da ohranja svojo avtoriteto pred wikisvetom, študenta pa nauči odgovornega odnosa do spletne skupnosti. Pokaže nam tudi pot, ki vodi k dobrobiti skupnosti, skozi pisanje prispevkov ali pa pretipkavanjem kratkih proznih del iz Slovenskega Naroda.

Avtor[uredi]

  • Do nastopa t.i. interpretacijske šole v 60., so bile osnove biografije avtorjev
  • naslednja generacija je pozornost preusmerila na besedilo in njeov slog, verz, naratološkost, ...
  • v 80. letih se je pozornost preusmerila na bralca
  • Vrednotenje besedila glede na razmerje do bralca, zgodovinskega in aktualnega

Motivacija[uredi]

  • Predmet vreden ubesedovanja (»za narodov blagor«)
  • Predmet, ki nas zanima, ne pa za samopromocijo
  • Problematika znanstvenega napuha (etika pisanja)
  • Znanstveno pisanje - oblikuje tezo in jo potrjuje z orodji, ki so najbolj primerna za raziskavo ter ne zanemari morebitnih nasprotnih rezultatov
  • Potrebno je izločiti neetične motivacije, prav tako tudi pisanje zaradi pisanja (grafomanija)
  • Leposlovje daje večji poudarek na način, kako je nekaj sporočeno
  • Pisanje, ki se ne ozira na sposobnost, dojemanje, interese in želje publike je neprofesionalno in nepotrebno
  • Misel na bralca je pogoj, da sporočilo doseže cilj, ne pa avtoritetam, superiornost in nerazumljivost avtorja
  • Pri literarnem branju je prvo veselje interpretacija, s katero lahko (za zabavo) dejanskemu pripisujmo tudi druge pomene
  • Znanstvene objave so v revijah, zbornikih, knjigah in spletiščih, (ki imajo status znanstvenih publikacij)
  • Strokovne objave so tiste, ki znanstvena spoznanja popularizirajo in prenašajo k širšemu uporabniku
  • Publicistične objave se skrivajo v časopisih, zabavni periodiki in v blogih avtorjev brez ustreznih strokovnih referenc

Izbira jezika[uredi]

  • Izbira jezika poteka glede na namembnost
  • Za globalno javnost: angleščina
  • Za domačo publiko: slovenščina
  • Razširjanje slovenističnega znanja zunaj meja nacionalne filologije in jezika
  • Slavistična revija je v mednarodnem smislu necitirana
  • Angleščina ima v znanstvenem svetu priviligiran položaj (na vrhu zadetko, itd.)
  • Za dejansko odmevnost v svetu moramo objavo predstaviti velikimi tujim akterjem, objaviti v reviji ali predstaviti na mednarodnem simpoziju

Izbira teme[uredi]

  • Dandanes število izbir raste; to dokazuje število pišočih, številnih knjižnih izdaj, oblikovanje novih publikacijskih kanalov
  • Izbira med dvema radikalnima možnostima (odločitve tipa ali-ali; levo-desno, revščina-bogastvo, ...)
  • Pravo izbiro majo le realizirane (konzumirane) izbire
  • Preživetje ni več odvisno od »pravilnosti« naše odločitve, vendar jih je toliko, da so vse neuresničljive
  • Altruizem - drugim privoščimo njihovo izbiro
  • Utemeljevanje izbire teme z sočasnimi zahtevami sistema/družbe
  • Naklonjenost temi ni nujna za dobro raziskovanje, pač pa se porodi skozi intenzivno ukvarjanje z njo
  • Pripravljenost prestopiti meje cone ugodja in se podati na nepoznana področja je priporočljiva
  • Pomembnost se meri predvsem glede na število piscev, ki se zbira okrog določene teme pa tudi glede na druge filtre:
  1. spolni
  2. žanrski
  3. motivna perspektiva
  4. gradivo za utemeljevanje nove metode
  • Strokovni odnos ni nikoli pod vplivom publicističnega forsiranja

Vaje v pisanju[uredi]

  • Pisanje je nujna veščina
  • OCR (optično prepoznavanje črk) - le popravljanje napak, ki jih zagreši stroj
  • popravljanje besedeil z nacionalno literarnim pomenom, ki

čez deset let nebi bila več berljiva

  • Objavljanje na Wikivir (javna last)

Usoda avtorstva[uredi]

  • Avtorji imajo svojo zakonodajo, ki se razrašča (vloga zavore v kulturnem sistemu)
  • Avtorji so z ustvarjanjem legitimirali zahteve po samostojni kulturni eksistenci neke skupnosti
  • Ne marajo, da se lektorji/uredniki/učitelji vtikajo v tekst in črtajo ali popravljajo
  • Če avtor prepreči širjenje besedila, to kaže na neumnost

Soavtorstvo[uredi]

  • Wikiji nas vpeljujejo v soavtorstvo
  • Duh usklajevanja
  • Pravila za sooblikovanje teksta:
  1. vprašanje delitve dela in zaslug za delo postavi v oklepaj
  2. bodi odprt za spremembe in usklajevanje načrtov
  3. zatri ego v korist dobrih medsebojnih odnosov in stvarí same
  4. zaupaj sodelavcem in njihovi ekspertizi, v sili angažiraj nevtralne arbitre
  5. soavtorji imajo pravico veta na vsebine, s katerimi se ne strinjajo
  6. ne poizveduj za avtorjem posega; ni namreč važno, kdo je prispeval spremembo, važna je presoja, ali koristi spisu
  • Ne gre za dokazovanje odličnosti, pač pa za dobrobit skupnosti

Objavljanje[uredi]

  • Koncept avtorstva je povezan predvsem z objavljanjem
  • Dostopnejše (cena, splet) objavljanje
  • Različna pomena besedne zveze »postaviti besedilo«, (zaradi pojava interneta);
  1. Pretipkati besedilo iz rokopisa v stvni stroj
  2. naložiti besedilo (»uploadati«) (lahko pomeni tudi objaviti)
  • Splet ni za skrivanje pač pa za skupno rabo - želimo pritegniti čim več bralcev
  • Postavitev na močno obiskovano mesto (spletni časopis, forum, blog, ...) pripomore k vidnosti objave
  • Pomembnost hiperpovezav pri vidnosti
  • Wikiverza je prostor namenjen lokalni oz. razredni rabi
  • Med objavo in postavitvijo na splet odloča avtorjeva intenca (opremljenost besedila, mesto postavitve, ...)

Množični um ali pametna množica[uredi]

  • Sodelovanje mnogih, pogosto anonimnih posameznikov, ki tvori virtualno množico
  • Takšno delovanje omogoča Wikipedija
  • Izmenjava množične vednosti
  • deluje proti hierarhiji, avtoriteti in privilegijem, je egalitaristična, brez kontrole, ki je značilna za množične medije, je samokreativna in se sama promovira
  • Znanje nastaja kot produkt dialoga med posamzniki
  • wikipedija se primerja z enciklopedijami ali Aleksandrijsko knjižnico
  • wikipedija omogoča globalno delitev znanja, po izboljšanem principu bibličnega Babilonskega stolpa
  • Znanje je dobrina, ki v modernem svetu izgublja pomen
  • Slabosti Wikipedije: gre za konsenz, ki ga oblikujejo najbolj aktivni sodelavci,
  • Tradicionalno avtorstvo se postavlja na stran avtorskih privilegijev
  • Wikipedija je v svojem bistvu diametralna kapitalizmu, ki ineternet razume kot medij v službi trga, postavljanja meja in hierarhije
  • Množica ima v sodobni socialni teoriji pozitivno konotacijo. Pomeni konstruktivno kreativno silo in ni več sinonim surovi in neobvladljivi sili, goli telesnosti, neumnosti, pomanjkanju refleksije in neodgovornosti
  • Množica v nekaterih situacijah probleme rešuje bolje kot posamezniki

Avtorske licence[uredi]

  • Iz pravnega vidika je tekst intelektualna lastnina
  • Copyright - avtorske pravice
  • Prilagojena za tiskane izdelke, povzroča težave v glasbi, filmu, fotografiji in besedilih v digitalni obliki

Creative commons[uredi]

  • Ustvarjalna gmajna
  • izhaja iz svobodne kulture
  • Lajšanje dostopa do intelektualnih proizvodov, namesto preprečevanja zlorab
  • Najprej ponuja tekste, nato šele predstavi pogoje

Vrste licenc cc so:

Attribution Priznanje avtorstva (attribution – BY) Delo se lahko kopira, razširja, prikazuje in izvaja; dovoljena je izdelava izpeljanih (derivativnih) del, če se pri tem navede avtorstvo izhodiščnega dela na način, kot je tam določeno.
Share-alike Deljenje pod istimi pogoji (share-alike – SA) Derivativno delo se lahko razširja le pod licenco, ki je identična licenci izhodiščnega dela (copyleft).
Non-commercial
Non-commercial-euro
Nekomercialno (non-commercial – NC) Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja in je uporabljeno za predelave (derivacije) le za nekomercialni namen; Wikipedija takih del ne sprejema.
Non-derivative Brez predelav (no derivative works – ND) Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja, ni pa dovoljena njegova predelava. Wikipedija takih del ne sprejema.

Copyright[uredi]

  • Ščiti izvirna avtorska dela v kateremkoli mediju
  • Zloraba - nepooblaščeno razmnoževanje in distributiranje, javna izvedba, predelava dela
  • Posameznik ni omejen, dokler je rokovanje z delom znotraj zasebnega okolja
  • Le sankcije proti finančni zlorabi, ne pa tudi proti zlorabi moralnih avtorskih pravic (odsotnost citiranja ...)
  • Troje neustreznih konceptov:
  1. preveliko poudarjanje tvorca intelektualnega proizvoda,
  2. izhaja iz izkušnje s tiskanimi objavami in se zatorej ne prilega internetu (in s tem informacijski družbi),
  3. obravnavanje intelektualnih produktov kot lastnino in ne javno dobrino
  • Informacija je nematerialna in jo zato lahko poseduje več oseb na enkrat (e-knjiga ...)
  • zaščita traja za časa tvorca plus 70 let
  • Lastnik je avtor, lahko jih proda ali odstopi, če je delo po službenih dolžnostih, pravice dobi inštitucija
  • Skupinsko avtorstvo je prej določeno s pogodbo, vsak lahko počne z delom, kar želi, vendar z ozirom na soavtorje
  • Najtežji primer za pravo so izvedena dela
  • Razmnoževanje in razpečevanje je dovoljeno, dokler gre za korektno uporabo (fair use)
  • Založbe praviloma želijo odkupiti pravice skupaj z delom, naloga avtorja je da poskrbi, da temu ni tako
  • Poštena raba - neprofitna raba
  • Objava na spletu je trajnostna

Bralec[uredi]

Prosti dostop[uredi]

  • V ospredje stopajo zahteve po dostopnosti informacij
  • Zunaj šole je prosta dostopnost znanja manj samoumevna (vstopnine, članarine, naročnine ...)
  • Internet je prostor svobodnega pretoka informacij, lahko dostopen ter večinoma neplačljiv
  • SSKJ je bil nekoč plačljiv na cedejki
  • Država prej ovira dostop do znanja, kot ga omogoča ...
  • Potrebujemo vero v naturno usmerjenost človeka k dobremu in njegova zmožnost doseganja višjih kulturnih ciljev.
  • Moramo biti odprti in se ne bati tujega, zaradi izmišljenih strahov
  • V »besedno umetnost« vstopajo internetne prakse z zamudo, tako pa tudi zastonjske dostopnosti
  • Tudi znanstvene razprave s področja literarne vede so bile praviloma kupljive
  • Bolj pomembne objave v monografijah ter revijah, do katerih se je dostopalo z nakupom
  • Avtorji znanstvenih objav so neplačani, saj se predvideva, da so akademsko zaposleni
  • Znanstvena revija mora biti spletno dostopna in zastonj
  • EU ne podpira prosto dostopne umetnosti - očitno jo uvršča na področje razvedrila
  • Prosta ali odprta dostopnost (OA open access) - diseminacija znanstvenih informacij
  • Prosta vsebina; lahko urejamo samo vsebino
  • Prosti dostop - lahko beremo
  • Po licencah cc več dostopajo samozaložniki
  • Skeptiki dvomijo, da je poseg sprejemljiv zaradi avtorstva
  • Prost dostop lahko ovirajo: nujna registracija, slabi vmesniki, omejitev njegove uporabnosti (lahko samo gledamo, ne moremo označiti, kopirati ...)
  • Golden access - prosti dostop zagotovi založnik
  • Green OA - zanj poskrbi avtor s samoarhiviranjem objav, ali postavitvijo v prosto dostopni repozitorij
  • 2014 je bilo v prostem dostopu 35% vseh recenziranih revij
  • Sivi dostop - spletna dosegljivost težje dosegljivih publikacij; diplome, doktorati ...
  • Hibridni dostop - zastonj internetni dostop, vendar plačljivi izvodi; poveča uporabnost
  • Zakasnjeni dostop - postane dostopen po določenem času po objavi
  • Platinasti prosti dostop - stroške pokrije nekdo tretji; država meceni, inštitucija ... ... značilno za Slovenijo
  • Ovirajo ga založniki - ponujajo storitev vrednotenja objav (citatni indeks)

Založbe[uredi]

  • Praksa Wikipedije bo zbrisala potrebo po sklicevanju na avtorska imena
  • Plačevanje izobraževanja, informacij in znanja je ovira na poti k socialnemu idealu prihodnosti: družbi samostojnih kreativnih posameznikov
  • Založbe so del kulturne industrije, tako bralca obravnavajo kot potrošnika kulturnih dobrin
  • Zahtevati informacijo zastonj je vedno bolj normalno, biti informiran je ena izmed osnovnih človekovih pravic
  • »kolonializem znanja«
  • Založbe znanstvenih objav že dolgo ne zalagajo, lahko dobijo javna sredstva, lahko pa avtor ali inštitucija samofinancirata izdajo
  • Avtorji se odločijo za izid pri založbi zaradi iluzije, da bodo tako pridobili več bralcev (v popularni publicistiki in leposlovju to velja, za znanstvene objave, ne)
  • Kvaliteten znanstveni tisk lahko izhaja brez založbe (Slavistična revija")
  • Knjiga ne sme biti vezana na komercialne interese (knjižnice - založbe)
  • Predatorske založbe - avtor objavo plača sam, oni omogočijo dostop in promocijo - urejeno indeksiranje pri desetih bibliografskih inštitucijah

Repozitoriji[uredi]

  • Pomembno je število citiranja in branosti
  • Prosti dostop prispeva k branosti in večjemu vplivu
  • Glavni namen repozitorijev je za zdaj arhiviranje diplom, magisterijev in doktoratov

Varovanje zasebnosti[uredi]

  • Nataša Musar Pirc je zahtevala zameglitev obrazov na google street view ter prepovedala iskanje z dvema zaporednima lastnima imenoma na besedilnem korpusu Nova beseda
  • ni bila korektna objava avtorjev z njihovimi naslovi, ki so sodelovali pri Slavistični reviji na strežniku Filozofske fakultete

Kredibilnost[uredi]

  • objavljanje je lažje, razen v t.i. osrednjih mestih, načeloma lahko vsak vse
  • pri preverjanju kredibilnosti se zanašamo na zdravo pamet in preverimo vse, tako tiskane kot tudi spletne objave
  • Sokalova potegavščina - podtaknil zmedeno pisarijo v humanistično revijo, vendar so vsi nasedli, ne nasedamo ugledu in modrosti, vsak se lahko iztiri
  • moramo se pozanimati o avtorjevih nazorih - ne zanimajo se vsi za objektivno znanost, pač pa vanjo vpeljujejo aktivizem

Aktivizem[uredi]

  • ne pomeni nujno, da imamo opraviti z naprednimi družbenimi gibanji
  • aktivizem zabriše objektivno spoznanje s čustvi
  • kritična refleksija - odprtost do drugih stališč - je nujna, vendar ne zaprto, nezaupljivo, tveganje je nujno za krativnost

Avtorstvo[uredi]

  • inštitucije omejujejo avtorjevo samovoljo, lahko pa tudi zavirajo objavo prelomnega odkritja
  • ne smemo biti nezaupljivi do samozaložbe, vendar preverimo
  • starost ne jamči za pravilnost
  • glej mesto objave

Strokovno recenziranje[uredi]

  • selekcioniranje kredibilnih od nekredibilnih informacij
  • formalizacija recenzijskega postopka (znanstvene revije)
  • javno recenziranje - peer review
  • namen urednika je ohraniti takó zaupanje podjetnega avtorja kot pripravljenost recenzenta za nadaljnje ocenjevanje in zraven vzdrževati zahtevnostno raven in konceptualno usmerjenost revije
  • Recenzijski postopek ima tri možne izide: sprejem članka, njegovo zavrnitev ali pogojni sprejem. Uredniki se pogosto odločajo prav za slednjo možnost: avtorju sporočijo recenzentske pripombe, popravke, dopolnila in komentarje in ga prosijo, če jih upošteva.

Pravopis[uredi]

  • dvom v kredibilnost porodi nepoznavanje pravopisa

Ločila[uredi]

  • ̶̶̶izpustimo zaimek le-ta, raje tale
  • nestični dolgi pomišljaj stoji le med povedmi, za členitev dolgih odstavkov, npr. v opombah
  • slovenske („unarekovajena beseda“) namesto angleških (“unarekovajena beseda”)
  • varianta zgoraj/zgoraj se uporablja samo za označevanje pomenov besed, npr. angl. default (slov. 'privzeto')
  • odvečno je postavljanje citatov, ki jih v besedilu označimo z narekovaji, v ležeči tisk
  • t. i. »smejkoti« > t. i. smejkoti
  • Cobiss uporablja dvopičje nestični, kadar kopiramo uredimo; Kranj : Gorenjski tisk, 1999 > Kranj: Gorenjski tisk, 1999
  • pred naštevalnim nizom je dvopičje odveč, prav tako kadar že uporabimo npr., ne potrebujemo na koncu še itd. (Med filologije spadajo npr. italijanistika, slovenistika, bohemistika itd. > Med filologije spadajo npr. italijanistika, slovenistika, bohemistika)
  • pred tropičjem ni vejice, je nestično ločilo
  • vprašajev in klicajev naj bo v znanstvenem besedilu manj kot v publicističnem ali umetnostnem

Velike začetnice[uredi]

  • v tabelah bomo pisali naslove kolon ali vrstic z veliko, celice znotraj bodo praviloma z malo, razen kadar gre za stavke ali imena

Digitalna pisemnost[uredi]

  • besedilo za v tiskarno mora pripraviti avtor, z računalnikom
  • ====Formati besedil====

Formati besedil:

  • txt pomeni golo besedilo
  • doc, docx, rtf, odt pomeni obogateno besedilo
  • htm ali html je spletno besedilo
  • pdf je natisljivo besedilo
  • besedila na wikijih, v repozitoriju spletišča Academia.edu in še kje nimajo končnic
  • pdf je manj primeren za urejanje, iskanje, kopiranje itd., saj temu sploh ni namenjen

Sporočanje popravkov in komentarjev[uredi]

  • Lektorji in uredniki morajo svoje posege jasno označiti, pisci pa se morajo jasno odzvati, kaj so upoštevali in česa ne

Navajanje[uredi]

  • srce humanistične znanosti je citat
  • citiranje je ob povzemanju in parafraziranju glavno kulturno spominjanje

Čemu smploh citiramo[uredi]

  • brez sklicevanja besedilo ni prepričljivo, z njimi avtor izkazuje svojo načitanost, poznavalstvo, s tem pa svojo intelektualno superiornost
  • pisanje s ciljem ohranjanja, osveževanja in prenašanja stare kulturne vednosti iz generacije v generacijo je bolj zavezano sklicevanju na predhodno vednost kot tisto humanistično pisanje, ki mu gre za produkcijo novih spoznanj
  • relata refero so nedokumentirani sklici
  • avtorji, ki si ves čas pomagajo s tujimi citati, postanejo nekredibilni in bralci začnemo dvomiti v njihovo mentalno samostojnost, kakor nam je po drugi strani sumljivo tudi, kadar je avtor preveč samozavesten in v zaverovanosti vase pozabi omeniti vse tiste, od katerih se je učil; pretirano citiranje je strokovno in etično sporno, pravno vprašljivo oz. kaznivo pa ni

Prepisovanje[uredi]

  • plagiatorstvo je moralno zavrženo, lahko tudi pravno preganjano
  • intelektualna kleptomanija, parazitiranje ali sovražni prevzem teme se lahko pojavijo na akademskem nivoju, hujše kot lenoba
  • ignoranca je še hujša hiba
  • očitki plagiatorstva se lahko razširjajo v obliki govoric namesto argumentatirani izjavi

Citatna industrija[uredi]

citatni indeksi[uredi]
  • kljub jezi, ki jo povzročajo nedomišljeni algoritmi za merjenje znanstvene vplivnosti in odličnosti, bi bilo merjenju nasprotovati kar povprek nespametno; raje si prizadevajmo za izboljšavo meritev
  • zahteve za uvrstitev v podatkovne zbirke so ponavadi recenzijski postopki, mednarodno uredništvo, mednarodno naročništvo, spletna dostopnost ipd.
Faktor vpliva[uredi]
  • t.j. številka ki kaže stopnjo uglednosti, torej vplivnosti znanstvene revije
  • citatne hiše so kulturno pristranske, predvsem angleška področja
Citatni slogi[uredi]
  • APA (psihologija, vzgoja, družbene vede)
  • MLA (jezikoslovje, literarna veda, humanistika) primerjalna književnost
  • AMA (medicina, biologija)

čikaški (naravoslovje, splošno) Slavistična revija

  • wikipedijski
MLA-slog Čikaški slog
Perenič, Urška in Miran Hladnik. »Branje Jamnice v času socialnih sprememb«. Jezik in slovstvo 55.3–4 (2010): 5–15. Tisk. Perenič, Urška in Miran Hladnik. 2010. »Branje Jamnice v času socialnih sprememb«. Jezik in slovstvo 55 (3–4): 5–15.

V besedilu se kratki sklic loči takole:

MLA-slog Čikaški slog
(Perenič in Hladnik, »Branje Jamnice« 7) (Perenič in Hladnik 2010, 7)
=Tehnika citiranja[uredi]
  1. dobesedni navedek tujega besedila pisec loči od lastnega z narekovaji ali ga postavi v samostojen, grafično drugačen odstavek
  2. vir citata je lahko v celoti naveden v oklepaju na koncu citiranega besedila ali pa je na koncu citiranega besedila samo kazalka na bibliografske podatke vira oz. na tekst, iz katerega smo citirali; kazalka je lahko v obliki
    • opombe
    • kratkega sklica (avtorjev priimek z letnico in stranjo objave v oklepaju)
    • neposredne povezave na vir
Opombe[uredi]
  • v opombah ne navajamo bibliografskih enot
  • opombe napravijo naporni znanstveni tekst bolj gladek, potem ko pod črto sprejmejo drobne zastranitve ali ekskurze, manj pomembne asociacije, pojasnila, argumente in omejitve
=Kratki sklici[uredi]

»Večina kupcev raje kupuje cenejše žepne izdaje.« (Žnideršič 1999: 85)

Označevanje navedkov[uredi]
  • narekovaji
  • odstavek in drugačen črkovni rez
  • izpuščanje iz navedkov in vrivanje svojega teksta vanje
  • navedka ne začenjamo in končujemo s tremi pikami; namesto začetnega tripičja začnemo navedek z veliko začetnico v oglatem oklepaju, končamo pa s končnim ločilom zunaj navedka
  • odstavčno ločenega navedka, ki je povrhu v drobnejšem tisku ali postavljen z umikom, ni treba opremljati z narekovaji; tako se izognemo zadregi, kadar v citiranem tekstu že obstajajo narekovaji, in bi jim morali spreminjati obliko
Od kod vse cititramo[uredi]
  • navesti je potrebno dotično izdajo, iz katere smo citirali, citiranje citatov iz drugih del pride v poštev le v sili, kadar nam izvirnik ni dostopen
Viri in literatura[uredi]
  • viri pomenijo gradivo, ki je predmet raziskave, literatura pa teoretične al¸i metodološke pripomočke za raziskavo
  • v literarni vedi je med viri najpogosteje navedeno leposlovje, med literaturo pa strokovne razprave literarnovednega značaja, ni pa to nujno; kadar je predmet razpravljanja literarnozgodovinska knjiga, spada pač med vire
  • če nam je primarni vir nedosegljiv: (Kidrič 1947: 15; po Koruza 1980: 115) > kot je ugotovil Kidrič leta 1947 (Koruza 1980: 115)
Zaslon in papir[uredi]
  • na forumu slovlit je kar 1.600.000 besed
Zgledi[uredi]
  • na cobissu so polni, ISBD, COMARC
Knjiga[uredi]

SVETINA, Tone

Volčiči / Tone Svetina. - Ljubljana : Borec, 1980 (v Ljubljani : Ljudska pravica). - 465 str., [1] f. pril. ; 21 cm

3.000 izv.
821.163.6-311.6
COBISS.SI-ID 21824512

Tone Svetina. Volčiči. Ljubljana: Borec, 1980.
  • če je knjiga dostopna na več mestih, navedemo vse;

Josip Kostanjevec. Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). Tudi na Wikiviru in na Archive.org.

Knjiga na bralniku[uredi]
  • raje citiramo iz wikivira ali dLiba, ker drugje ni zapisane točne izdaje
  • če besedilo ni paginirano, podatka o straneh v kratkem sklicu ne navedemo: (Kostanjevec 1907); Josip Kostanjevec. Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). Kindle.
  • lahko si privoščimo kar stavčno pojasnilo, kadar je besedilo doživelo ponatis: Janez Jalen. Bobri, 1–3. Ljubljana: Konzorcij »Slovenca«, 1942–1943 (Slovenčeva knjižnica, 26, 57, 71). Uporabljena je bila izdaja na Kindlu, pripravljena verjetno po izdaji Celje: Mohorjeva družba, 2006.
Članek v zborniku[uredi]
  • potrebno je odpreti dva zapisa v Cobissu, najprej zapis o članku in nato o publikaciji

BOROVNIK, Silvija

Sodobne slovenske romanopiske : sodobni slovenski ženski roman? / Silvija Borovnik. - Bibliografija: str. 107-108

V: Slovenski roman / Mednarodni simpozij Obdobja - metode in zvrsti, Ljubljana 5.-7. december 2002. - Ljubljana : Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2003. - (Obdobja ; 21, ISSN 1408-211X). - ISBN 961-237-058-3. - Str. 99-108.
821.163.6.09-31-055.2"1980/20"
COBISS.SI-ID 12821256
Glej publikacijo TI=Slovenski roman.- Str. 99-108

MEDNARODNI simpozij Obdobja - metode in zvrsti (2002 ; Ljubljana)

Slovenski roman / Mednarodni simpozij Obdobja - metode in zvrsti, Ljubljana 5.-7. december 2002 ; [uredila Miran Hladnik in Gregor Kocijan ; prevodi Marta Pirnat Greenberg]. - Ljubljana : Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2003 (Ljubljana : Littera picta). - XIX, 724 str. ; 24 cm. - (Obdobja ; 21, ISSN 1408-211X)

Uvod / urednika Miran Hladnik in Gregor Kocijan: str. XI-XIX. - Bibliografija pri posameznih člankih
ISBN 961-237-058-3
821.163.6.09-31(082)
82.0-31(082)
821.09:396(082)
COBISS.SI-ID 125833472

V zbirki TI=Obdobja ISSN: 1408-211X
  • Silvija Borovnik. Sodobne slovenske romanopiske: Sodobni slovenski ženski roman? Slovenski roman. Ur. Gregor Kocijan in Miran Hladnik. Ljubljana: FF, 2003 (Obdobja, 21). 99–108.
  • če je članek dostopen v obliki predavanja: Miran Hladnik. Iz kakšnega testa so slovenski junaki. Telo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: Zbornik predavanj. 45. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: FF, 2009. 61–72. (COBISS) Videolectures.net.
Poglavje[uredi]
  • potreba nastopi le takrat, kadar je avtorjev več, navajanje poglavja enega avtorja je enako navajanju članka v zborniku

ZGODOVINA slovenskega slovstva / [napisali Alfonz Gspan ... et al.] ; uredil Lino Legiša s sodelovanjem Alfonza Gspana. - Ljubljana : Slovenska matica, 1956-1971. - 7 zv. : ilustr. ; 26 cm
Avtorji posameznih zv. navedeni na hrbtu nasl. str. - Opombe na koncu večine zv. – Kazala
Vsebina:
1: Do začetkov romantike / [napisali Alfonz Gspan ... et al.]. - 1956. - 459 str. - 8.500 izv. - Bibliografija: str. 6
2: Romantika in realizem I / [napisala Lino Legiša in Anton Slodnjak]. - 1959. - 398 str., [1] f. pril. s Prešernovo sl. - 8.500 izv.
3: Realizem II / [napisal Anton Slodnjak]. - 1961. - 383 str. - 8.000 izv.
4: Nova struja (1895-1900) in nadaljnje oblike realizma in naturalizma / [napisal Anton Slodnjak]. - 1963. - 310 str. - 8.000 izv.
5: Obdobje moderne / [napisal Joža Mahnič]. - 1964. - 419 str., [1] f. pril. s Cankarjevo sl. - 8.000 izv.
6: V ekspresionizem in novi realizem / napisal Lino Legiša. - 1969. - 448 str. - 7.000 izv.
7: Slovstvo v letih vojne 1941-1945 / spisal Viktor Smolej. - 1971. - 389 str. - 6.000 izv.
821.163.6(091)
COBISS.SI-ID 621313

  • Joža Mahnič. Zgodovina slovenskega slovstva, 5: Obdobje moderne. Ljubljana: Slovenska matica, 1964.
Spremna beseda[uredi]
  • Jelka Mrvar. Knjigi Ivanke Mestnik – Grenki kruh – na pot. Ivanka Mestnik. Grenki kruh: Zgodovinski roman. Grosuplje: Mondena, Izziv, 2003. 427–429.
  • urednikova spremna beseda na zavihku romana: Ivan Potrč. [Spremno besedilo na zavihkih ščitnega ovitka.] Karel Grabeljšek. Nioba. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1977.
Razprava v reviji[uredi]
  • Urška Perenič. Čitalništvo v perspektivi družbenogeografskih dejavnikov. Slavistična revija 60/3 (2012). 365–82. (COBISS)
Članek v časniku[uredi]

Igor Bratož. V usodno moč besede ne verjamem, temveč verujem: Poletni dopisovalski pogovor s Sonjo Porle, zaljubljenko v Afriko. Delo: Književni listi 20. 8. 1998. 13.

  • zapišemo tudi rubriko, oziroma prilogo
  • pred datumom ni ločil
Članek na dLibu[uredi]
  • dve vrsti zapisov: taki na posamično objavo (urejeni metapodatki) in taki na celo št. v časopisu (posamezna avtorska besedila je potrebno najti)

Članek z metapodatki: Ivan Pregelj. Mahnič – slovenski listkar. Dom in svet 34/1–2 (1921). 28–30.

Enciklopedijsko geslo[uredi]
  • viri brez urejenih metapodatkov
  • ne citiramo člankov, ki so označeni kot škrbina
  • ne navajamo avtorstva, nujni podatki so samo naslov gesla, naslov spletišča in datum, čas spremembe, ki je označen na dnu članka, ter zgolj wikipedija; Planinska povest. Wikipedija 10. jan. 2012.
  • citiranje iz portala Slovenska biografija: Anton Slodnjak. Levstik, Fran (1831–1887). Slovenska biografija.
Forum[uredi]
  • Marko Juvan. Zgrešena teza o »prešernovski strukturi«. SlovLit 10. jan. 2013.
Spletni tečaj[uredi]

J. Simon Rofe in Yenn Lee. Understanding Research Methods [Spletni tečaj Univerze v Londonu]. Coursera. Ogled 2. jun. 2014.

Blog[uredi]

Marko Crnkovič. 25. pismo, Marko Manci: Svečenica spovedniškega sentimentalizma. Za narodov blogor 21. feb. 2006. Siol Blogos.

Članek na spletišču[uredi]

Miran Hladnik. Slovenski viteški roman. 7. dec. 2010. Daljša verzija članka za zbornik Vitez, dama in zmaj: Dediščina srednjeveških bojevnikov na Slovenskem, 1: Razprave. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2011. 275–82. - to spletišče nima imena Navedba imena je obvezna: Iztok Snoj. Vlado H.: Fant, ki ga je srečala Abrakadabra, ali kako se že reče / Obletel je veliko vrhov in let. Četrtkova zgodba. gore-ljudje.net 7. jun. 2007.

podatkovna zbirka[uredi]

etod Turnšek. Stoji na rebri grad. Zgodovinski roman: Podatkovna zbirka. Ur. Miran Hladnik in Primož Jakopin. 1999. Dostop 13. jan. 2012.

Diplomska naloga[uredi]

Darja Lavrenčič. Pripovedna proza Ivana Potrča[: Diplomsko delo]. Mentorica Helga Glušič. Ljubljana, 1992. Knjižnica Oddelka za slovenistiko, FF UL.

Prosojnice, video predavanja, animacija[uredi]
  • Miran Hladnik. Oviralci prostega dostopa. 4. srečanje konzorcijskih članov CTK, TR3, Ljubljana 3. apr. 2014. Wikiverza. pptx
  • András Kornai. Language Death in the Digital Age. META-FORUM 2012 – A Strategy for Multilingual Europe. Bruselj jun. 2012, objavljeno na Videolectures 9. avg. 2012. Prosojnice.
  • Anubis Animation (Ancient Egypt). Youtube 21. maja 2012.
Zemljevid[uredi]

Pod sliko: Zemljevid 1: Sloj – Literarni spomeniki. Geopedia.si Portal. Ogled 5. feb. 2014., oziroma: Literarni spomeniki. Geopedia.si. Ogled 5. feb. 2014.

Možnost sklica na posamezni spomenik v sloju: Zemljevid 3: Mauser, Karel. Literarni spomeniki. Geopedia.si. Topografski pogled. Ogled 5. feb. 2014.

Fotografija[uredi]
  • vire navajamo neposredno pod fotografijami, za njihovo zaporedno številko
  • avtorstvo presodimo po zdravi pameti
Zofka Kveder-Demetrović (1878–1926). Album slovenskih književnikov. Ur. Janko Šlebinger. Ljubljana: Tiskovna zadruga, 1928. 112. (COBISS) Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK; dLib
France Gorše: Karel Mauser [19??]. Podbrezje 2007. Foto Miran Hladnik 2011. Mauser, Karel. Literarni spomeniki. Geopedia.si.
Rajko Korošec (File:Rajko Korošec.jpg). Foto Miran Hladnik 28. jun. 2007. Wikimedia Commons.
Napake pri citiranju[uredi]
  • nepoznavanje temeljnih referenc
  • poznavanje referenc zgolj v enem jeziku ali znotraj ene »šole«
  • vljudnostno vključevanje svojih strokovnih kolegov, prijateljev, mentorjev med reference, čeprav za temo niso dovolj relevantni[1]
  • nenavajanje konkurenčnih avtorjev ali avtorjev, ki jih ne maramo
  • samocitiranje[2]
  • citiranje zaradi citiranja samega – Dragica Haramija (2003: 113) piše, da na leto izide okrog sto slovenskih romanov. > Na leto izide okrog 100 slovenskih romanov. — Sklicevanje je nepotrebno, ker ne gre za avtorsko izjavo oz. odkritje citiranega avtorja, ampak za javno dostopne podatke. Če domnevamo, da bralcem ne bo jasno, od kod smo jih vzeli, dodamo vir, npr. Cobiss pokaže, da na leto izide okrog 100 slovenskih romanov.
  • navajanje http-jev, zlasti dolgih, je popolnoma odveč, URL-je vpišemo kot hiperpovezave v naslove citiranih publikacij
  • še bolj narobe je navajati samo http-je brez podatkov o avtorju, naslovu, spletišču in datumu
  • za vsak vir, dostopen na spletu, je treba v Cobissu in na dLibu preveriti, ali obstaja tudi v tiskani obliki, in navesti podatke tudi o tiskani izdaji
  • navajanje zgolj naslova leksikona brez naslovov (in avtorjev) gesel, iz katerih smo črpali, ne zadošča

Žanri[uredi]

  • strokovno je tisto, kar ne dosega visokih kriterijev znanstvenega; niso recenzirane, nimajo UDK-vrstilca, tujejezičnega povzetka, seznama literature in sklicevanja
  • izvirni znanstveni članek je prva objava raziskovalnih rezultatov v znanstveni reviji
  • pregledni znanstveni članek pa sintetično in kritično poroča o najnovejših objavah z določenega predmetnega področja ter jih nadgrajuje s svojimi stališči
  • preprostejši so poljudni članki; njihov namen je popularizacija in družbeno osmišljanje raziskovalnih spoznanj; od strokovnih se razlikujejo tudi po mestu objave: najti jih je v časnikih in nespecializiranih revijah za najširšo publiko
  • v humanistiki imajo najuglednejši status monografske publikacije, po domače knjige; tudi diplome, magisterije in disertacije
  • Za plezanje po akademski lestvici so pomembne samo znanstvene objave; oznaka znanstveno je odvisna od mesta objave
  • Ko začne predmet določati kompozicijo razprave, ne pa od nekod prepisana pravila, potem ne gre več za šolsko, ampak čisto zaresno strokovno oz. znanstveno pisanje
Popravljanje[uredi]
  • večino časa se ukvarjamo z že napisanimi besedili, svojimi in tujimi, ki jih popravljamo, urejamo, preoblikujemo, ocenjujemo, prezentiramo in promoviramo
  • Lektura je popravljanje besedila drugega pisca, da bi bilo sporočilno optimalno
  • Korektura ali korigiranje (proofreading) je odpravljanje napak, ki jih je v besedilu povzročil kdo drug, ponavadi stavec ali strojno branje
  • Uredništvo ali urednikovanje je ime za vrsto kompleksnejših opravkov z besedili, ki so jih napisali drugi. Urednik je oseba, ki gre prva skozi besedilo in se odloči, ali ga bo sprejel v objavo ali ne
  • Uredniško delo je strokovno zahtevno, od odločitev urednikov so odvisne strokovne usode piscev in njihova akademska kariera, zato je zaželeno, da uredniške vloge prevzemajo ljudje z izkušnjami in renomejem v stroki, ki so dovolj občutljivi, taktni in odločni obenem, je znanstveno delo

Komunikacija v stroki[uredi]

E-pošta[uredi]
  • Izumili so jo za potrebe znanstvene komunikacije na MIT leta 1961, za globalno dopisovanje pa je postala uporabna od 80. let dalje
Literarna kritika[uredi]
  1. Inštitucijo kritike poznajo samo demokratični sistemi.
  2. Kritik je dolžan upoštevati beročo publiko, ne pa zgolj ekspertna stališča, zato je njegovo pisanje na presečišču publicistike in znanosti.
  3. Kritika je vedno subjektivna, objektivnih vrednostnih kriterijev ni.
  4. Reklamno pisanje enega avtorja o knjigi drugega avtorja ne spada med resne kritike.
  5. Prepoznavna lastnost kritike je polemičnost.
  6. Na kritična stališča vpliva čas, zato niso trajno veljavna.
  7. Kritika naj bo jasna, prepričljiva in poučna.
  8. Kritika naj tudi zabava.
  9. Kritika ne vpliva veliko na branje knjig, bralce le ozavešča.
  10. Kritik si neredko nakoplje nad glavo sovraštvo avtorja in njegovih prijateljev.
  • Literarna kritika je publicistično subjektivno besedilo, nanaša se na literarno delo
  • strokovna kritika se ukvarja s kritiziranjem znanstvenih besedil
Enciklopedični članek[uredi]
  • soglasnost, sodelovanje, strpnost, tj. upoštevanje drugih piscev
  • vrednostna nevtralnost (zato je prepovedano pisanje gesel o samem sebi in so odveč opredeljevanje, zavzemanje ali aktivizem)
Učbenik[uredi]

Specifike učbeniškega pisanja so:

  • dialoškost, ki se kaže v poglavjih Vaje ali Naloge, v formatu delovnega zvezka oz. prostoru za bralčevo interaktivnost, z vprašanji in nagovornimi formami
  • povzemanje in ponavljanje (poglavja Pomni, Povzetek, uvodno ponavljanje in utrjevanje predhodne snovi)
  • poenostavljanje, oblikovanje kratkih in zapomnljivih definicij in naštevalnih nizov
  • privlačna tipografija: barve, okvirčki, ozadja, ilustracije
  • skupinsko avtorstvo z urednikom na čelu
  • povezovanje učbenikov v serije
Vaje[uredi]
  • Knjigo Dekameron sestavljajo pripovedi, med katere štejemo Novelo o sokolu
  • Humanisti v ljudjeh začnejo zbujati čut za lepoto in naravo.
  • renesansa se razvija od začetkov zgodnjega kapitalizma z novimi znas in tehn odkritji
Strokovni blog[uredi]
  • Blog ali spletnik
Spletni Forum[uredi]

Nemoderirani forumi so namreč vse preveč izpostavljeni spletnemu aktivizmu motenih posameznikov, ki z vztrajnim in nadležnim politiziranjem, podžiganjem in žaljivostjo odvračajo druge od branja in sodelovanja. Moderirani forumi so tematsko strožji in bolje organizirani in njihova življenjska doba je daljša od življenja nemoderiranih forumov.

Slog[uredi]

Sestavni deli[uredi]

  • avtorjevo ime
  • naslov
  • izvleček
  • ključne besede
  • povezave
  • kazalo
  • telo besedila
  • uvod
  • teorija/metoda
  • gradivo
  • analiza
  • sklep
  • literatura
  • priloge: slike, tabele, grafikoni, opombe
  • UMRIS - uvod, metode, rezultati in sklep, deskriptivna področja, kamor spada tudi največji del literarne zgodovine, tej kompoziciji ne sledijo

Naslov[uredi]

  • izraža temo natančno in jedrnato; priporočena dolžina je največ deset besed s terminološko težo
  • je pravopisno brezhiben
  • ne vsebuje krajšav
  • ni v obliki stavka ali vprašanja
  • stvarni naslov ima prednost pred metaforičnim ali citatnim
  • ne vsebuje narekovajev za zaznamovanje posebnega pomena
  • ni zapisan z velikimi tiskanimi črkami
  • če je potreben podnaslov, naj bo od naslova ločen z dvopičjem in naj se začne z veliko začetnico
  • podnaslov naj ne ponavlja izrazov iz naslova

Izvleček[uredi]

  • predmet raziskave
  • metode
  • rezultati
  • sklep oz. implikacije
  • največ deset vrstic

Kazalo vsebine[uredi]

  • naslovi in podnaslovi poglavij naj bodo kratki
  • pri standardiziranih žanrih, kot so npr. biografska gesla, naj se ravnajo po vzorcu
  • kratka besedila naj ne bodo pretirano členjena na poglavja; poglavje iz ene same povedi ali alineje ni smiselno
  • dolga poglavja naj bodo razčlenjena v podpoglavja

Napake[uredi]

  • gostobesednost (dolgoveznost, epskost, ponavljanje, tavtološko izražanje)
  • nerazumljivost (zapletenost, enigmatičnost sporočila)
  • pomanjkanje konteksta
  • slogovni manierizem (uporaba arhaizmov, literarno markiranje sloga, duhovičenje, demonstracija »dobrega sloga«)
  • slogovna puščobnost
  • pristranskost (pretirano poudarjanje svojega stališča, odvisnost od jezika obravnavanega literata, ideologizacija sporočila)
  • nasilna terminologizacija ali pa terminološka ignoranca
  • skrivanje za znanstveni plural, zadrege s spolom
  • mentalno brambovstvo ali mentalna servilnost

Gostobesednost[uredi]

  • Nasploh humanisti porabimo preveč besed na dozo informacije

Lahko črtamo:

  • tudi, še, pa, lahko, svoj, prim., takratni, prav tako, poleg tega, potem, nato
  • izpostaviti, poudariti, naglasiti
  • predvsem, večinoma, v glavnem, največkrat, običajno, praviloma, načeloma
  • prav gotovo, nedvomno, zagotovo, brez vsakega dvoma, seveda, pravzaprav, za ta del
  • nedoločne količine: razmeroma, relativno, dokaj, precej, malo, bolj ali manj, povsem, približno, okrog, okoli
  • določen, specifičen, posamezen, sam, razni, različni (Pavle Zidar je objavljal v različnih revijah in knjižno. > Pavle Zidar je objavljal v revijah in knjižno.)

Z izbrisanimi izrazi ni pravzaprav nič narobe, njihova slaba lastnost je samo ta, da jih nehote radi kopičimo, pri čemer se razkrije sporočilna pogrešljivost.

Iskanje[uredi]

UDK[uredi]

  • poskrbi za pravilno umeščenost objave na določeno strokovno področje oziroma na eno od področij človeške dejavnosti

DOI[uredi]

  • Digital Object Identifier 'digitalni identifikator objekta'

Iskanje po dLibu[uredi]

  • kadar je zadetkov preveč, iskanje omejimo z vtipkanjem dodatnih izrazov, za katere vemo, da jih tekst vsebuje, ali pa
  • postavimo niz besed, za katere vemo, da se nahajajo v besedilu skupaj, med narekovaje
  • pri neuspešnem poizvedovanju je treba poizkusiti s kakšnim drugačnim nizom, saj strojno branje pri težje berljivih predlogah ni bilo vedno zanesljivo in iskalnik zato niza ne bo našel, tudi če ga tekst vsebuje, npr. kadar je OCR niz veselo interpretiral kot vese10
  • preštevilne zadetke redčimo z omejevanjem virov v levem stolpcu

Empirija[uredi]

  • empiričnemu pristopu stoji v opoziciji teoretični pristop: prvi izhaja iz faktov in je zato induktiven, drugi pa iz konceptov, zato je deduktiven

Vtisi ob branju Slavistične revije[uredi]

Slavistična revija po zunanjem videzu drugačna od običajnih revij, ki je lahko kupujemo v trgovinah. Je manjšega formata in ima obsežnejše število strani. Tudi znotraj je revija drugačna. Članki so daljši, znanstveni, napisani so bolj strokovno kot publicistično. Najljubša mi je energična redeča barva naslovnice in pa kazalo kar na drugi strani naslovnice, kar se izkaže za zelo pregledno.

Revijo sem kar nekaj časa nosil po svetu v svoji torbi in jo sem ter tja prelistaval le na avtobusu. Znanstveni slog pisanja mi je namreč okrnil koncentracijo, zato sem težko, kaj zares prebral, kaj šele dognal. Vendar je tudi bika treba prijeti za roge. Usedel sem se za mizo odprl revijo in začel pozorno brati članek Sodobna slovenska poezija v Italiji od Vilme Purič. V razpravi se avtorica dotika imen slovenskih pesnikov na območju Italije. Najprej jih razdeli v določene generacije, hkrati z delitvijo pa še razloži o tematiki, stilu, načinu pisanja, v kakšnem položaju je subjekt, kako se mu kaže svet, njegovo zlo in sočlovek. Jasno je, da so medvojne in povojne generacije seveda zaznamovane s tragiko časa, človeškim razpadom morale, se pa pojavlja tudi močna narodna zavest. Avtorica skuša povezati določene generacije oziroma obdobja s skupnimi značilnostmi in to ji - po mojem skromnem mnenju - v veliki meri uspe. Kar me najbolj preseneča je, da se sodobni pesniki niso prepuščali toku zavesti, pač pa so se raje zatekli v neointimizem.

Prebral sem tudi razpravo [vstavi ime avtorja in razprave]. Branja sem se lotil predvsem zaradi lektorata hrvaškega in srbskega jezika, ki ga obiskujem kot izbirni predmet in sicer, da se preizkusim v svojem razumevanju južnoslovanskih jezikov. Sicer sem kontekst razprave razumel, sem pa imel veliko težav z razumevanjem določenih stavčnih struktur ter besed. Najzanimivejša, ki sem se je naučil je zagotovo suvremeno – sodobno. Seveda mi tematika razprave sploh ni bila napačna, me pa prav zaradi nezmožnosti dobrega razumevanja ni pritegnila in sem se ob branju počutil, skoraj kot da izgovarjam prazne mantre v želji po znanju jezika. Zdi se mi, da branje v tujem jeziku ni napačno, vendar pa je treba vzeti v zakup, da so besedila v reviji predvsem znanstvenega tipa in bi se morda moral najprej lotiti kakšnega preprostega romana ali celo krajše proze v hrvaškem jeziku.

Vtisi ob obisku Simpozija Obdobja[uredi]

Letos se je v okviru Centra za slovenščino odvijal 36.Simpozij Obdobja . O njem sem, kot študent slovenistike, seveda poslušal že nekaj tednov prej, skratka, vabila so se kar vrstila tako strani profesorjev kot starejših študentov. Zares me je prepričalo šele povabilo na petkovem jutranjem predavanju uvoda v študij slovenske književnosti, kjer nam je prof. Hladnik dal tudi razpored. Iz kupa nepoznanih imen in meni duhomornih tem (tema simpozija so namreč bili rokopisi), sem prepoznal le ime našega asistenta Andraža Ježa. Tudi tema - Elementi gorenjskih govorov v rokopisih Metelkove pesniške šole - me je z besedno zvezo "pesniška šola" seveda takoj pritegnila.

Tako sva torej s kolegico in prijateljico isto popoldne vstopila v stavbo Univerze v Ljubljani. To je bil moj prvi obisk in bil sem presenečen nad očarljivo notranjostjo. Poiskala sva zbornično dvorano in - nevljudno - vstopila sredi predavanja o narečnosti v Pavlovi rokopisni Prekmurski slovenski slovnici. Moram priznati, da te pravzaprav vsaka tema kaj kmalu povleče v svoje razsežnosti še posebej, če je predavatelj dober in zna s publiko. Moram pa tudi priznati, da sem bil veliko bolj navdušen nad izgledom dvorane kot nad Pavlovim rokopisom. Stoli so udobni, pohištvo - leseno - odseva svojo masivnost in umetelno izdelane detajle. Govorniška miza izpade mogočno, sedeči za njo pa s tem privzeto spoštovanje. Predavanje se je zavleklo in nastopil je Andraž Jež. razlagal je o metelščici in njenem izumitelju Metelku. Lepo je predstavil zgodovinsko ozadje in konteks, ki je za napol laične poslušalce, kot sem bil sam, nujno potreben. Nadeljeval je s predstavitvijo Metelkove pesniške šole, skozi katero si je Metelko prizadeval za uveljavitev svoje pisave. Seveda je razložil tudi o nagibih in usmeritvah pisanja omenjene pesniške šole in ko se je razlaga ravno približevala vrhuncu, kar je pričala predavateljeva teza, da so pesniki pod Metelkom gradili most med romantiko in razsvetljenstvom, ga je ustavila voditeljica programa. Tako je Jež prebral še en rokopis pesmi v metelščici ter tako zaključil svoj prispevek na simpoziju. Ugotovil sem, da so rokopisi Slovenskega prostora dejansko medseboj prepleteni z lingvističnega vidika, pa tudi zgodovinskega in sociološkega.

Vsekakor je bil simpozij zame prijetna izkušnja. Ne le to! Zadal sem si nov cilj; nekoč bom na simpoziju tudi sam predstavil svoj del, ki ga bom dodal, najverjetneje, k literarnozgodovinskemu mozaiku slovenističnega znanja. Torej že nestrpno čakam podelitev magistrskih diplom!

Vtisi ob spoznavnem vikendu[uredi]

Vsi bruci na oddelku Filozofske Fakultete smo bili povabljeni na spoznavni vikend slovenistov in južnih slavistov, zavzeli smo Radence pri Kolpi. Na pot smo se odpravili polni dobre vere v hiter prihod, vendar nam je duh zabave prekrižal načrte, ko smo brezglavo peli, se je namreč naša pot zasukala bolj proti zagrebu, zato smo se na meji pač obrnili in začudeni (histerično) odšli v pravo smer.

Na cilj smo torej prispeli po bornih 5ih urah vožnje z enim postankom v Minimarketu, kjer smo dejansko izpraznili police. Tutorji so nam pripravili zabaven program, ki je bil usmerjen v druženje, spoznavanje slovenske literarane zapuščine na območju bele krajine in večerno druženje. Stanovali smo v domu CŠOD, kjer je bila tudi zbirna točka, na katero smo navkljub vsem zapletom prispeli prvi!

Drugi dan smo namenili Otonu Župančiču in si ogledali njegovo spominsko hišo v Vinici. Zanimiva je bila že pot do tja, saj inverzija iz vsake doline ustvari mali ocean oblakov, ceste pa neusmiljeno štepajo ovinke, klance in spuste. Začeli smo z ogledom uvodnega filma, nato pa si ogledali razstavo njegovih del rokopisov in slik. Dobili smo vpogled v njegovo otroštvo, družino, šolanje, delo in poznejše življenje v Ljubljani.

V Nedeljo so nas čakale še številne zanimive delavnice in okrogla miza o organizaciji študija. Nato smo odigrali še par volkodlakov ter se odpravili na pot proti ljubljani. Naš avto se je ustavil še v Ribnici, kjer smo si na hitro ogledali mesto in popili kavo.

Vikend mi bo ostal v lepem spominu, tako kolegi kot meni nepoznana pokrajina Bele Krajine. Ugotovil sem, da so slovenisti resni ljudje močnega karakterja, ki pa so vedno pripravljeni na dobro zabavo!

Razprave na Slovlit 16. septembra 2016[uredi]

V letošnjem letu na dan mojega rojstva ni bilo na Slovlitu objavljeno nič, zato sem iskanje premaknil leto nazaj, ko se je nabralo kar nekaj prispevkov. Na ta dan je uredništvo znanstvene publikacije Przekłady Literatur Słowiańskich (Prevodi slovanskih literatur) povabilo k pisanju strokovnega prispevka o vplivu parateksta na prevod, oziroma razumevanje izvirnika in konteksta, Aleksander Čobec je opozoril na maloštevilnost izurjenih bralcev na slovenskem prostoru, kljub visoki stopnji pismenosti (nujno potrebne za funkcioniranje družbe) ter kot zgled dobrega reševanja tovrstnega problema navedel Estonijo. Manca Erzetić je povabila k vpisu na portal za-govor slovenščine, Miran Hladnik pa je delil povezavo do članka Digital Humanities and Publishing a Learned Journal, ki nagovarja proti kolonizaciji znanja.

Slovarček novih besed[uredi]

A

  • antagonízem - nasprotje, nasprotovanje zaradi različnih idej
  • atavízem - ponovitev telesnih ali duševnih lastnosti davnih prednikov na potomcih
  • ažuren - tak ki je brez zaostanka v dnevnem delu, ki je na tekočem

D

  • diletánt - kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim, amater
  • derivaiven - pridobljen od pravnega prednika
  • diseminacija - izkazovanje, posredovanje, razširjanje informacij oz. oskrbovanje uporabnikov z informacijami
  • deseminacija - razširjanje znanja

E

  • egalitarízem - nazor, da so ljudje enaki, enakopravni
  • emulácija - posnemanje

F

  • fantazma - privid

I

  • imanénten - ki je v čem neločljiv, opredeljujoč del, notranji

inercija - stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenobnost, nedelavnost

  • interpunkcija - uporabljanje, postavljanje ločil

K

  • kapitélka - velika črka v velikosti male
  • kazálka - lingv. beseda, znak, ki opozarja navadno na pogostejšo, nevtralnejšo besedo
  • kompilírati - izdelovati, sestavljati knjižna dela, razprave po tujih ugotovitvah, dognanjih
  • konfórmen - ki je v skladu z družbenimi ali skupinskimi normami
  • konciznost - jasnost, natančna izoblikovanost

M

  • maksíma - življenjsko vodilo, geslo
  • maoizem - marksizem-leninizem, kot ga je razvil in konkretiziral Mao Ce Tung v razmerah kitajske socialistične revolucije

O

  • osorej - ob tem času

P

  • parciálen - delen, nepopoln
  • pátina - taka plast na predmetih, ki daje starinski videz
  • pismoúštvo - slabš. učenjaštvo, znanost
  • prétnja - obljuba, napoved komu nečesa neprijetnega, hudega
  • paradigma - vzorec, primer nečesa

R

  • redukcionízem - enostranska, ozka obravnava problemov
  • retrospektíva - spominsko obnavljanje česa preteklega

S

  • sublímen - vzvišen, plemenit
  • servilnost - pretirana uslužnost

U

  • uzurpácija - nezakonska, nasilna prilastitev

Rojstva in smrti literarnih umetnikov na 16. september[uredi]

Rojstva[uredi]

Smrti[uredi]

  • Bernold iz Konstance; nemški kronist - 1100
  • Fran Ramovš; slovenski jezikoslovec - 1952
  • Jožef Schwegel; slovenski diplomat, politik, pesnik, pisatelj in prevajalec - 1914

Dogodki[uredi]

  • patentiran prvi pisalni stroj - 1857
  1. Prav zabavno je pri študentskih izdelkih iz referenc uganjevati, kdo je študentov mentor.
  2. Včasih je sicer potrebno, vendar je, kadar je pretirano, nesimpatično in znižuje raven verodostojnosti članka.