Uporabnik:JernejaBurger

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Vtisi ob Novi pisariji[uredi]

Prebrana poglavja dajo človeku res misliti, ali je pripravljen "požreti" svoj ego in svoje znanje neomejeno deliti z drugimi za skupno dobro. Po mojem mnenju bi se veliko lepše in lažje živelo, če bi bili ljudje pripravljeni deliti svoje informacije in nebi gledali samo da to ali bi se jim v procesu razdajanja polnili žepi ali pa bi jih doletela kakšna druga korist.

Danes lahko objavlja vsak, od najmlajših do najstarejših, res pa je, da eni izmed njih veljajo za bolj teoretično podkrepljene. To so mlajši, ki so vešči upravljanja z elektronskimi mediji. Pri objavljanju moramo preveriti različne dejavnike, da bo naša objava veljala za kredibilno (avtorja, medije, v katerih je bilo delo objavljeno, starost dokumenta, odmev v javnosti, avtorje in tekst na katere se je avtor sklceval).


Slovarček:[uredi]

  • Distribuirati - opravljati, izvrševati
  • Koncept - zasnova, teorija, nekončno oblikovana ideja
  • Kompatibilnost - združljivost, skladnost
  • Deklariranje - javno razglaševanje, izražanje
  • Radikalno - temeljito, korenito, zadeva bistvo
  • Anahronizem - pojav ali dejstvo, ki ni skladno s časom ali razmerami v katerih se pojavi
  • Sabotaža - dejanje s katerim se namerno povzroča škoda
  • Deklarativno - temelji na besedah
  • Monopolizacija/monopol- edini ponudnik blaga
  • Eksistenca - obstajanje
  • Integracija - povezovanje manjših enot v večjo celoto
  • Paradigma - primer
  • Estrada - oder/zabavna prireditev
  • Sintagma - besedna zveza
  • Ekscesivno - pretirano
  • Atavizem - ponavljanje lastnosti daljnih prednikov na potomcih
  • Emancipacija - pridobitev enakovrednega položaja
  • Recenzent - prikazuje strokovno mnenje o znanstvenem ali umetniškem delu (glede na kakovost)
  • Tendenca - prizadevanje za uresničitev, doseganje nekega cilja
  • Sicris - informacijski sistem o raziskivalni dejavnosti v Sloveniji
  • Trivialno - vsebinsko prazen, malo vreden, obrabljen
  • Agitator - pridobiva nekoga za nekaj, ga pridobi k sodelovanju
  • Apolinično - mirno (dionistično)
  • Valenca - vrednost
  • Recenzija - ocena, podajanje strokovnega mnenja, sodbe o (novem) znanstvenem ali umetniškem delu, zlasti glede na kakovost
  • Enigmatičnost - skrivnostno, nenavadno
  • Pasus - odlomek, del
  • Tavtologija - opisovanje nečesa z istimi besedami
  • Metastazirati - razsejati se
  • Indikativ - povedni naklon

Moje domače naloge[uredi]

Vtis o Slavistični reviji[uredi]

V reviji je moje oko najprej ujela raznolikost jezikov v katerih je napisana. Sklepi na koncu vsakega članka dopuščajo širok vpogled v najpomembnejše zaključke do katerih je avtor prišel med pisanjem le-tega. Napisana je berljivo in pregledno, opremljena pa je tudi s slikovnim gradivom, grafi in razpredelnicami, ki bralcu omogočajo še večjo in lažjo razumljivost.

Nekaj stavkov o članku Sodobna slovenska poezija v Italiji[uredi]

Članek govori o razvoju sodobnega pesništva v Italiji. Pesniki, ki so v tem časovnem obdobju ustvarjali, se delijo na tri generacije. Najstarejši rod pesnikov, ki je deloval že med vojno in pa tudi v prvem desetletju po vojni, drugi rod se začne leta 1961 z izidom pesniške zbirke Moja pomlad avtorice Brune Marije Pertot in tretji, najmlajši rod, ki ga oblikujejo pesniki in pesnice rojeni po letu 1960.

Najstarejši rod je svoj navdih črpal iz fašističnih travm. Orisovali so pretekle vojne izkušnje in razkrivali osebne pretrese, ki jih je posamezniku ali skupnosti nalagala totalitarna oblast. K svojemu delu niso pristopali z agresijo, niso spodbujali maščevalnosti ali izražali jeze.

Drugi rod pesnikov se je pri pisanju osredotočal na izpoved, razkrivanje in vrednotenje osebnih izkušenj. Lirski subjekt se zaveda svoje nemoči v izrekanju narodove izkušnje, kar je posledica slabljenja občutka pripadnosti. Ustvarjalci so upesnjevali duhovno iskanje in razkrivanje notranjih bolečin.

Najmlajši rod pesnikov ni razvijal svojega sloga pesništva, ampak je vzorce pobral od predhodnikov. Viden je premik tematike k bolj osebnim vsebinam in odmik od vojne topike. V svojih pesmih so pesniki vse bolj začeli uveljavljati metafore iz živalskega in rastlinskega sveta. Ponazarjajo rast in gibanje, obnavljanje in vračanje življenja.

14. februar, Valentnovo[uredi]

Na ta dan leta 1998 sem prijokala na svet. Ker pa moje rojstvo na ta datum ne igra velike vloge, bom objavila nekaj dogodkov, ki so ga veliko bolj zaznamovali.

Dogodki[uredi]

  • 1876 - Alexander Graham Bell predstavi prvi uporaben telefon
  • 1912 - Arizona se pridruži ZDA
  • 1933 - izide prva številka revije Sodobnost
  • 1944 - konec bitke za Leningrad
  • 1989 - utirjen je prvi GPS satelit
  • 1992 - Rusija prizna neodvisnost Slovenije
  • 2001 - italijanski parlament izglasuje zaščitni zakon za slovensko manjšino
  • 2015 - Peter Prevc je na tekmi svetovnega pokala v poletih v Vikersundu poletel do novega svetovnega rekorda - 250 metrov.

Rojstva[uredi]

  • 1732 - Gregor Schoettl, slovenski filozof, fizik († 1777)
  • 1869 - Josip Gruden, slovenski zgodovinar († 1922)
  • 1914 - Boris Kraigher, slovenski narodni heroj († 1967)
  • 1989 - Jurij Tepeš, slovenski smučarski skakalec

Smrti[uredi]

  • 269 - Sveti Valentin, rimski škof (* ???)
  • 869 - sv. Ciril, slovanski prosvetitelj (* 826 ali 827)
  • 1318 - Margareta Francoska, angleška kraljica, soproga Edvarda I. (* 1282)
  • 1779 - James Cook, angleški raziskovalec (* 1728)
  • 1925 - Jacques Rivière, francoski pisatelj, kritik, urednik (* 1886)
  • 1956 - Fran Eller, slovenski pesnik (* 1873)

Praznik in obredi[uredi]

Valentinovo je tradicionalni dan, ko si v nekaterih kulturah zaljubljenci izkazujejo ljubezen. Največkrat s pismi, pošiljanjem voščilnic ali izmenjavo daril. Današnji pomen je dobil šele po srednjem veku, ko se je razvila ideja o romantični ljubezni.

Povzetek objave na Slovlitu 14. februarja 2017[uredi]

"Deželni jezik avstrijske Koroške le še nemščina."

Politika na avstrijskem Koroškem je v novem osnutku deželne ustave zapisala, da je deželni jezik avstrijske Koroške zgolj nemščina. Odpravila je tudi omembo občin. Prvotno je bila v osnutku predvidevana enaka zaščita slovensko in nemško govorečih Korošcev, kasneje pa so ga spremenili na podlagi predvidevanj, da naj bi bili slovensko govoreči prebivalci s tem nezadovoljni, kar seveda ni res. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev je ogorčeno zatrdil, da takega ponižanja še niso doživeli in se skliceval na dejstvo, da je bila slovenščina na tem področju deželni jezik že v Karantaniji in kasneje uradni in drugi deželni jezik v avstro ogrski monarhiji do leta 1918. Ob protestu študentov in peticiji v korist obstoju slovenščine, ki jo je podpisalo 30 profesorjev tiste regije, je podal svoj komentar tudi slovenski predsednik, ki govori v korist interesov koroških Slovencev in pravi, da mora biti Slovenija pripravljena narediti vse, da zaščiti pravice manjšine.

Predstavitev literarne revije za spekulativno fikcijo Supernova[uredi]

28. november 2017: V Trubarjevi hiši literature je literarno revijo predstavil njen glavni in odgovorni urednik Bojan Ekselenski, sicer tudi predsednik Celjskega literarnega društva in pisatelj. Revijo podpirata Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in Mestna občina Celje. Poudaril je, da je Supernova namenjena odrasli in zahtevnejši publiki, saj je oznaka spekulativna fikcija pogosto stereotipno povezana z mladinskim in otroškim čtivom. Ni pa nujno tako – res je 95 % fantazijske literature trivialne, a 5 % se uvršča v vrhunsko literaturo, ki bo preživela zob časa. Nekateri avtorji ostanejo, čeprav v svojem času morda niso tako prepoznani, ker imajo nekaj, kar jih dela drugačne. Supernova nima teh ambicij, saj se še ne da oceniti, koliko od te množice avtorjev je/bo vrhunskih.