Uporabnik:Jcerinsek

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Povzetki poglavij iz Nove pisarije[uredi]

Pismenost[uredi]

Pismenost pomeni obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo. K pismenosti je pripomogla uvedba obveznega šolanja in danes je biti nepismen ali polpismen prava sramota. Pismenost določa prag civiliziranosti, zato je številka v sodobnem svetu zelo visoka. Razumevanje pismenosti se spreminja. Nekoč je to pomenilo pisati na roke, prav tako pa so v šolah ocenjevali lepopisje. Pismenost je tudi s pogleda različnih generacij popolnoma drugačna. Dedku ali babici je absurdno, da vnuk ne zna sestaviti preprostega pravilnega stavka, vnuk pa misli, da kaj ti bo stavek, ki je brezhiben, če ga nikakor ne znaš vnesti v računalnik. Pismenost je sposobnost sprejemanja in tvorjenja ter posredovanja informacij. S časoma pa je pismenost postala enosmerna. Spreminjala se je od svinčnika do tipk in vse je postalo enosmerno in preveč enostavno, kot na primer, ko je na kontrolni nalogi potrebno obkrožiti eno od navedenih črk. Vrst pismenosti je več: elektronska, glasbena, računalniška, strokovna, urbana, več pa kot jih imaš, bolj si sposoben in lažje funkcioniraš v svetu.

Informacijska družba[uredi]

Wikiji[uredi]

Wikiji in šola[uredi]

Avtor[uredi]

Motivacija za pisanje[uredi]
Izbira jezika[uredi]
Izbira teme[uredi]
Vaje v pisanju[uredi]
Usoda avtorstva[uredi]
Soavtorstvo[uredi]
Objavljanje[uredi]
Množični um ali pametna množica[uredi]
Avtorske licence[uredi]
Creative commons[uredi]
Copyright[uredi]

2.4 Bralec 2.4.1 Prosti dostop 2.4.1.1 Založbe 2.4.1.2 Repozitoriji 2.4.2 Varovanje zasebnosti

Kredibilnost[uredi]

3.1 Aktivizem 3.2 Avtorstvo 3.3 Strokovno recenziranje 3.4 Pravopis 3.4.1 Ločila 3.4.2 Velike začetnice 3.4.3 Drugo 3.5 Digitalna pismenost 3.5.1 Formati besedil 3.5.2 Besedilo v wikijih 3.5.3 Vaje v wikijih 3.5.4 Sporočanje popravkov in komentarjev 3.6 Navajanje 3.6.1 Čemu sploh citiramo 3.6.2 Prepisovanje 3.6.3 Citatna industrija 3.6.3.1 Citatni indeksi 3.6.3.2 Faktor vpliva 3.6.3.3 Slovenske znanstvene revije 3.6.4 Citatni slogi 3.6.5 Tehnika citiranja 3.6.5.1 Opombe 3.6.5.2 Kratki sklici 3.6.5.3 Označevanje navedkov 3.6.5.4 Od kod vse citiramo 3.6.5.5 Viri in literatura 3.6.5.6 Zaslon in papir 3.6.6 Zgledi 3.6.6.1 Knjiga 3.6.6.1.1 Knjiga na bralniku 3.6.6.2 Članek v zborniku 3.6.6.3 Poglavje 3.6.6.4 Razprava v reviji 3.6.6.5 Članek v časniku 3.6.6.6 Članek na dLibu 3.6.6.7 Enciklopedijsko geslo 3.6.6.8 Forum 3.6.6.9 Spletni tečaj 3.6.6.10 Blog 3.6.6.11 Članek na spletišču 3.6.6.12 Zapis v podatkovni zbirki 3.6.6.13 Diplomska naloga 3.6.6.14 Prosojnice, video predavanja, animacija 3.6.6.15 Zemljevid 3.6.6.16 Fotografija 3.6.6.17 Risba 3.6.6.18 Glasbeno delo 3.6.6.19 Radijska, televizijska oddaja in film 3.6.6.20 Napake pri citiranju 3.6.6.21 Navajanje na Wikipediji

Žanri[uredi]

4.1 Šolsko pisanje 4.2 Popravljanje 4.3 Komunikacija v stroki 4.3.1 E-pošta 4.3.2 Socialna omrežja 4.3.2.1 Tvit 4.3.2.2 Drugo 4.3.3 Zagovor 4.4 Literarna kritika 4.5 Enciklopedični članek 4.5.1 Biografski članek 4.5.2 Članek o knjigi 4.6 Učbenik 4.7 Strokovni blog 4.8 Spletni forum

Slog[uredi]

5.1 Sestavni deli 5.1.1 Naslov 5.1.2 Izvleček 5.1.3 Ključne besede 5.1.4 Kazalo vsebine 5.1.5 Povezave 5.2 Napake 5.2.1 Gostobesednost 5.2.2 Nerazumljivost 5.2.3 Pomanjkanje konteksta 5.2.4 Manierizem 5.2.5 Slogovna ubornost 5.2.6 Pristranskost 5.2.7 Terminologizacija 5.2.8 Spol in število 5.2.9 Mentalno brambovstvo in servilnost 5.3 Govorna prezentacija 5.3.1 Prosojnice 5.4 Vizualizacija 5.4.1 Fotografija 5.4.1.1 Licenciranje fotografij 5.4.1.2 Fotografije kulturne dediščine 5.4.1.3 Nalaganje na wikije 5.4.2 Infografika 5.4.2.1 Tabela 5.4.2.2 Grafikon 5.4.2.3 Zemljevid 5.4.2.4 Besedni oblak 5.4.3 Literarnovedna igra?

Iskanje[uredi]

UDK[uredi]

DOI[uredi]

COBISS ID[uredi]

Podatki in podatkovne zbirke[uredi]

Iskanje po dLibu[uredi]

Seznami[uredi]

Digitalna humanistika[uredi]

Empirične metode[uredi]

Programi[uredi]
Projekti, revije[uredi]
Računalniško jezikoslovje[uredi]

Domače naloge[uredi]

E-pošta[uredi]

Članek o E-pošti je zanimiv in vsebuje že znane podatke, na katere pa sodoben človek v času elektronike velikokrat pozabi. Vsi se zavedamo, da je pošiljanje pošte ki je slovnično in oblikovno brezhibna zelo pomembno, da na prejemnika naredimo pravi vtis. Pozabljamo ali ne vemo, kako bi nagovorili naslovnika in se od njega poslovili. Še večjo težavo pa včasih povzroča, kar spada med osrednji del besedila. V času elektronike in pošiljanja sporočil preko valov pa pride še do težav z urejanjem in obliko sporočil na računalniku, ki včasih malo ponagajata glede izgleda besedila. Prav zato je članek še posebej v pomoč, ker pomaga in svetuje, kako pravilno napisati elektronsko sporočilo tudi če si nevešč uporabnik E-pošte in si bolj naklonjen papirju in papirnati pisemski ovojnici, ne pa tisti v levem kotu računalniškega zaslona.

Zakaj ravno slovenščina?[uredi]

Odločitev za študij je ponavadi za mladega nadobudnega gimnazijca kar velik zalogaj. Ali te zanima vse ali pa prav nič. Tudi jaz sem v času gimnazijskih let kar nekajkrat obrnila ploščo odločitve o mojem študiju, a je bila nekje v ospredju vedno slovenščina. Želela sem si biti učiteljica. Zakaj? Ker ta poklic opravlja polovica mojega še živečega družinskega drevesa? Ne, samo od malega me je učenje drugih veselilo. S tako navdušenostjo sem mlajšo sestro učila brati in ji ukazovala katere knjige naj prebere za mojo bralno značko. Kaj postati - ja, vendar kaj učiti, je bilo vprašanje. Pri slovenščini sem vedno imela rada književnost, sploh poezijo. Pa naj je bil to Prešeren ali Lorca, z veseljem sem prebirala vsako pesem. Tudi druga dela - prozna in dramska še sedaj rada vzamem v roke. In ne samo, ker moram, ampak da malo nahranim svojo dušo. Slovenska slovnica je včasih zapletena z mnogo posebnostmi, a je prav zato zelo posebna in hkrati lepa. Imamo šest sklonov, tri osebe in dvojino. Le kdo se ne bi odločil za študij tako čudovitega jezika?

Moje prvo izkustvo s Slavistično revijo[uredi]

Dušan Živković, Časlav Nikolić. Moderne mitološke transformacije v pesniškem ciklu Odisej Gregorja Strniše. Slavistična revija 62/4 (2014). 607–19

Ob besedni zvezi Slavistična revija, sem dobila občutek, da bo to nekaj velikega in strokovnega. Na začetku sem se ustrašila, da veliko stvari ne bom razumela in se mi bo vse zdelo španska vas. Pa vendar, ko sem v roke prijela to znanstveno delo in ga začela preletavati, sem ugotovila, da so članki, ki sem jih odkrila zelo zanimivi. Še posebej me je pritegnil članek Dušana Živkovića in Časlava Nikolića o moderni mitološki transformaciji v pesniškem ciklu Odisej, Gregorja Strniše. V njem sem našla zanimive razlage in teorije o motivih, ki jih je Homer uporabil v svoji Odiseji. Prepričana sem, da bom slavistično revijo še kdaj vzela v roke in članek iz kakšne novejše številke prebrala tudi na spletu.

Boris A. Novak[uredi]

Rodil se je 3. decembra 1952 v Beogradu. V Beogradu je preživel večji del svojega otroštva in tam tudi zaključil osnovno šolo. Boris A. Novak je leta 1972 maturiral na Gimnaziji Jožeta Plečnika, takrat tako imenovani II.gimnaziji v Ljubljani. Na filozofski fakulteti v Ljubljani je doštudiral primerjalno književnost in filozofijo ter tam tudi doktoriral. Nekaj časa je delal kot dramaturg v SNG Drama v Ljubljani. Eno leto se je študijsko izpopolnjeval v ZDA. Leta 1991 je na Univerzi Tennesse predaval kot izredni profesor. Leta 1996 je bil izvoljen za docenta za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, istega leta pa je tudi doktoriral. Od leta 2002 je tam tudi izredni profesor.

Sporočila na Slovlitu[uredi]

19. 10.

  • 2000: Komentar na elektronska sporočila
  • 2000: Pristni človeški odnosi
  • 2006: Vabilo na predavanje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša
  • 2006: Izid kartic za ponavljanje slovenske slovnice
  • 2009: Vabilo na predavanje o nekonsoldirani imenski družini
  • 2011: Obisk literarnih točk po Ljubljani
  • 2012: Najdena napaka v Prešernovem rokopisu
  • 2012: Vabilo na Zablatnikov dan 2012

Vaja: Krajšanje naslovov[uredi]

Naslov: Vpetost opusa Daneta Zajca v sodobne slogovne tendence slovenske poezije

  • Dane Zajc in sodobne slogovne tendence slovenske poezije

Naslov: Redakcija in literarna zgodovina: Interdisciplinarnost prakse in teorije pri redigiranju slovenskih knjig

  • Redakcija in literarna zgodovina: Praksa in teorija urejanja slovenskih knjig

Naslov: Literarne tendence slovenske in slovaške kratke pripovedne proze 1989 in 2000

  • Slovenska in slovaška pripovedna proza 1989 in 2000

Naslov: Socialne zaznave, reprezentacije in evalvacije različnih zvrsti in dinamike nasilja v žanru kriminalke

  • Prisotnost nasilja v kriminalkah

Naslov: Osebnostni in psihosocialni dejavniki bralčevega doživljanja poteka bolezni

  • Bralčevo doživljanje bolezni

Naslov: Stališča zaporskih delavcev do namena zaporne kazni in vloga medsebojnih odnosov pri stresu in zadovoljstvu z delom

  • Stres in zadovoljstvo zaporskih delavcev

Naslov: Primerjava napovedne vrednosti osebnostnih mer za socialno prilagajanje na prehodu iz zgodnjega v srednje otroštvo

  • Napovedna vrednost osebnostnih mer in socialno prilagajanje v otroštvu

Naslov: Dnevni centri aktivnosti kot ena od alternativnih možnosti uresničevanja koncepta dejavnega staranja v skupnosti

  • Vloga dnevnih centrov aktivnosti v uresničevanju konceptov pri staranju skupnosti

Naslov: Povezanost samopodobe (self-concepta), zadovoljstva in intime v partnerskih odnosih

  • Zadovoljstvo, intima in samopodoba v partnerskih odnosih

Kritike[uredi]

Poišči kritiko dela Dimitrija Rupla z naslovom Maks:

Rupel, Dimitrij. Maks: roman o marksizmu ali boj med večino in veličino. Ljubljana: Lipa, 1983.

Kritike:

  • Cobissu,
  • dLibu,
  • diplomske naloge Filozofske fakultete,
  • portal SBL.
  • Bajt, Drago. Dimitrij Rupel: Maks. Razpotja: razprave, eseji, članki, kritike (1986). 93–96. COBISS
  • Nina Belcijan. Vprašanje postmodernizma in zgodovine v dveh Ruplovih romanih Maks in Povabljeni pozabljeni. Ljubljana, 2003. (COBISS)

Kritika:

  • Debevec, Jože (1913). Mlada Breda; Povest. Dom in svet (Ljubljana), letnik 26, številka 11. dLib.


Slovarček manj znanih besed[uredi]

  • asociativnost nanašujoče se na asociacijo
  • dver vrata
  • koncipirati napraviti osnutek
  • radikalnost značilnost radikalnega
  • parazitirati živeti kot parazit
  • utilitaren ta, ki preveč poudarja uporabnost
  • ciklostilirati ciklostilirati okrožnico
  • kondukterji sprevodnik
  • omikati razviti, kultivirati
  • ekzaminator izpraševalec
  • pasivizacija boriti se proti nečesu
  • aspekti vidik
  • radikalno temeljit, korenit
  • kompetentne pristojnosti
  • konzument porabnik
  • artikulacija izgovorjava
  • segment odsek, kos, sektor
  • MIT Massachusetts Institute of Technology
  • korespondent dopisnik
  • ekspertiza izvedensko mnenje, poročilo
  • srenja nekdaj skupnost upravičencev do skupnega premoženja ene ali več vas
  • kalkirati dobesedno prevajati
  • parazitiran biti zajedan
  • eksaminator izpraševalec pri izpitu
  • pasivizirati spraviti v nedejavnost
  • marginaliziran ki je odrinjen
  • voluntarizem mišljenje, delovanje, ki temelji predvsem na volji
  • hermetično izražanje zaprto izražanje
  • uzurpacija nezakonita, nasilna prilastitev
  • postulat glavni
  • kontaminirati okužiti, onesnaži
  • okoreti postati nesposoben za sprejemanje novosti
  • referent kdor pripravi referat
  • naratologija veda o pripovedovanju, pripovedi
  • domala skoraj, do malega
  • hermetizem lastnost, umetnost, ki si ne prizadeva biti razumljivejša v širšem
  • inferiornost manjvrednost
  • intenca težnja, nagnjenje, usmerjenje
  • altruizem ravnanje, nazor, pri katerem človek upošteva koristi drugih, nesebičnost
  • antologija izbor najboljših leposlovnih del
  • defetizem malodušje
  • imponirati vzbujati občudovanje, spoštovanje zaradi določenih častnosti
  • garnirati okrasiti, olepšati
  • superiornost večja sposobnost, večvrednost
  • kapitelka velika črka v velikosti male
  • iniciacijski začetek novega obdobja
  • destruktiven razdiralen, uničevalen, razkrojevalen
  • pasivizirati spraviti v nedejavnost
  • pasant mimoidoči
  • plagiat kar je prepisano, prevzeto od drugod, predstavljeno kot lastno
  • indeksirati označiti kako vrednost, element s številko, črko za razlikovanje istovrstnih znakov
  • obskuren tisti, ki nasprotuje svobodi, nepomemben, zakoten
  • relevantno pomembno, bistveno
  • preference prednosti, ugodnosti
  • referenca kar je s čim v določeni soodvisnosti
  • korespondenca dopisovanje, zveza, povezava
  • inercija stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti lenobnost, nedelavnost:
  • paginiran oštevilčen

Izrazi za tipke na tipkovnici[uredi]

  • vnašalka enter
  • dvigalka shift
  • krmilka control
  • izmenjalka alternate
  • vračalka backspace
  • ubežnica escape
  • brisalka delete
  • preslednica space