Uporabnik:JanaVaupo

Oporne točke Nove pisarije

Poglavje Uvod

• knjiga nadaljuje in dopolnjuje šest natisov literarnovednega priročnika "Praktični spisovnik ali Šola strokovnega ubesedovanja: Vademekum za študente slovenske književnosti", ki so izhajali med letoma 1990 in 2002
• standardizacija strokovnega pisanja med slovenisti
• najprej ime "Nova pismenost" (po Valentinu Vodniku)
• pismenost včasih pomenila slovnico, danes pa znanje branja in pisanja
• ukvarja se z besedilom na zaslonu, včasih tudi s sliko
• Wikimedijina spletišča namenjena urejanju, vsak je lahko avtor

Prešernova Nova pisarija

• naslov knjige je osnovan na Prešernovi satirični pesnitvi "Kranjska pisarija"
• Prešeren je karikiral ideal ljudskega jezika in nabožnega utilitarnega pisanja
• obsega 47 tercin (142 verzov)
• pogovor med učencem, ki sprašuje, in učiteljem (pisarjem), ki odgovarja
• ironija na nasprotnike svoje poetike: Kopitarja, Metelka, Ravnikarja in Pauška

Poglavje Pismenost

• biti pismen pomeni obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo
• z uvedbo obveznega šolanja je pismenost začela izgubljati status privilegirane manjšine--> postala nuja za vsakega posameznika
• nekoč je pisati pomenilo pisati z roko, danes tipkanje
• pismenost je dvojna sposobnost: sposobnost sprejemanja informacij in sposobnost njihovega tvorjenja in posredovanja
• več pismenosti: glasbena, kartografska, računalniška, urbana, strokovna
• pismenosti je sposobnost komunikacije v zaokroženih skupinah in specifičnih situacijah

"Nobena od specialnih pismenosti ni obvezna in nad dejstvom, da nekdo npr. ne zna sam napraviti in postaviti svoje spletne strani, se nihče ne more zgražati, saj tega še ni med zahtevami splošne pismenosti, zaskrbljujoče pa je, če tega ne znajo napraviti tisti, ki naj bi jih pisanje preživljalo."

• pismeni ljudje bolj suvereni in z njimi je težje manipulirati
• testi pismenosti (PISA 2009) pomemben za Slovence--> pripisujemo velik pomen pismenosti
• pojem pismenosti se bo spreminjal, napoveduje ga brisanje meje med pisanjem, tipkanjem in narekovanjem
• v razvitem svetu je pismenost 100%
• v Cobissu so samo avtorji, katerih objave so bibliografsko registrirane, njihove knjige pa se izposojajo v knjižnicah
• včasih ljudje z znanjem podpisovanja v manjšini
• INFORMACIJSKA DRUŽBA: ime za socialno paradigmo današnjega časa, ki nadomešča staro industrijsko družbo
• knjiga predstavlja stare oblike komunikacije

Wikiji

• priljubljenost Wikijev zaradi lahke dostopnosti, volontarizma, kooperativnosti in tesnejšega stika z realnostjo
• žargonski izraz za skupek spletišč, ki se je pojavil leta 2001
• spletni prostor, kjer informacije oblikujemo sami

Wikisvet delimo na:

• spletno enciklopedijo Wikipedija
• Wikivir
• Wikiknjige
• Wikiverzo
• Zbirke
• Wikislovar

"Wikipedija nas nagovarja k sodelovanju."

"Obstajamo le, če imamo na Wikipediji strani v slovenščini."

• slovenščina 11. jezik po vrsti, v katerega je bila prevedena biblija
• za jezik je nujno, da ima epsko pesnitev
• slovenščina je na wikijih zasedla 40. mesto, 2. skupina jezikov (vitalni jeziki)
• 290 nacionalnih wikipedij (angleščina zaseda 13%)
• večje kot je število jezikov, več je kulturnih izbir, večja je možnost za preživetje jezika
• wikipedija v slovenščini od eta 2002
• leta 2013 število gesel v slovenščini preseglo 150.000
• ureja jo 6% slovenske populacije
• licenca ustvarjalnega ljudstva (cc) premagala copyright?
• nevtralnost je eden glavnih principov
• Wikipedija alternativa (finančno neodvisna)

Wikipedija se razlikuje od drugih publikacijskih možnosti, ker:

• za njo ni mednarodnih profitnih družb (slovenska Wikipedija nima nobenega zaposlenega)
• ni avtorskih pravic
• članke lahko prispeva vsakdo
• sodelovanje (kooperativnost) pomembnejše od tekmovalnosti
• objave neposredno mednarodno primerljive
• samorefleksivnost
• princip dajanja, pomoči
• zastonjkarstvo
• potrpežljivost

Wikiji in šola

• Wikiji močno pedagoško orodje

"Privilegij akademskega geta je, da je v njem meja med sfero delovne prisile in prostočasovnih hobijev zabrisana, in to je tudi glavni razlog za odločitev, da Wikipedijo posvojimo v fakultetnem seminarju."

• Wikipedija ni nadomestek za spletno učilnico
• vandalizem

Avtor

• najprej je bila pozornost usmerjena na avtorja, potem na besedilu, zdaj pa se osredotoča na bralca

Motivacija za pisanje

• pisanja se lotimo zaradi predmeta, ki je vreden ubesedovanja, zaradi samega sebe ali pa zaradi socialne skupnost, ki ji pripadamo ("za narodov blagor" - nacionalna skupnost)
• upoštevanje namembnika je ena od izhodiščnih zahtev vsakršnega pisanja, misel na bralca je pogoj za to, da sporočilo doseže svoj cilj

Pismeni smo lahko na štirih področjih:

• vsakodnevno sporazumevanje
• leposlovno
• strokovno in znanstveno
• publicistično

Izbira jezika

• o jeziku znanstvenih objav
• princip maksimalnega upoštevanja namembnika
• če pišemo za globalno javnost: uporabimo jezik večine - angleščino
• če pišemo za domače občinstvo: uporabimo slovenščino
• za razprave o slovenski književnosti je nevtralni jezik slovenščina
• povzetki v angleščini - boljša prepoznavnost?
• jezikovne zadrege, ne samo v slovenščini

Izbira teme

• število izbirnih možnosti kazalec razvitosti sistema, za človeka kazalec življenjskega standarda
• levo-desno, revščina-bogastvo, odrekanje-užitek, dom-pot - ali-ali
• prava vrednost: le realne teme
• šolski sistem: teme narekujejo asistenti, učitelji, mentorji (šolarji tudi sami izbirajo teme)
• izbirnih možnosti vedno več

Vaje v pisanju

• veščina, spretnost, ki se je je treba naučiti
• 110 tipk + izbirne možnosti
• preko ročne spretnosti se krepi inteligenca, pomoč pri pomnenju črk (pisanje z roko)
• OCR: optično prepoznavanje črk
• napotki za pisanje na Wikiviru

Usoda avtorstva

• besedila nimajo svojega zakonskega poglavja (urejanje in sankcioniranje ravnanja z njimi)
• avtorji imajo svojo zakonodajo, so vplivnejši kot bralci
• združujejo se v močne skupnosti (Društvo pisateljev, prevajalcev; Avtorska agencija)
• biti avtor včasih pomenilo pripadati eliti, imeti družbeni ugled in osebno zadovoljstvo
• avtorji ne marajo posegov lektorjev in urednikov
• demonstrativni umik besedila s spleta lahko razumemo kot še zadnji obupni poskus avtorja brez bralcev

Soavtorstvo

• pisci postanejo odprti za sodelovanje
• tujih posegov v besedilo ne smemo razumeti kot kritiko, ampak kot sodelovanje
• Wikiknjige deklarativno odpirajo prostor skupinskemu avtorstvu
• sodelovanje avtorjev za skupni cilj
• nestrinjanje z vsebino v debati Pod lipo
• pravila za oblikovanje teksta skupaj z drugimi
• avtorski napuh prišepetava piscem, da o besedilu razmišljajo kot o zasebni lastnini

Objavljanje

• koncept avtorstva povezan z objavljanjem
• "postaviti besedilo" pomeni naložiti besedilo na kak strežnik
• namen: da ga najde in prebere čim več ljudi
• splet imamo zato, da bi nanj naložili informacije v skupno dobro

Množični um

• vrsta izrazov: množični um, kolektivna pamet, kolektivna zavest, angl. collective consciousness, hive mind ...
• izmenjava množične vednosti deluje proti hierarhiji, avtoriteti in privilegijem
• Wikipedija je metafora novodobne organizacije vednosti
• v Wikipediji abecedna razporeditev ni več pomembna, iskanje prepustimo algoritmom iskanja
• na spletni enciklopediji ne gre za resnico, ampak za konsenz
• množica kot relevantna socialna kategorija
• množica se ukvarja s storitvenimi dejavnostmi in z duhovnim delom
• pametna množica- vsak s svojim drobnim prispevkom, deluje v korist skupnosti

Avtorske licence

• tekst - intelektualna lastnina
• avtorske pravice ali copyright
• zakonodaja prinaša težave v glasbi, filmu, fotografiji, arhitekturi, besedilih v digitalni obliku

Creative commons

• "ustvarjalna gmajna" v slovenščini izhaja iz svobodne kulture ("free culture")
• copyright bralcu dovoljuje samo določeno rabo in grozi s sankcijami
• vrste licenc (priznanje avtorstva, deljenje pod istimi pogoji, nekomercialno, brez predelav)
• licence so spremenljive

Copyright

• Zakon o avtorski in sorodnih pravicah
• na začetku 20. stoletja moralo preteči 15 let do izteka, na koncu 20. st. pa 89 let
• prosto uporabne samo tiste redke vsebine, ki jih je avtor opremil z ustrezno licenco, zato kopiranje za javno uporabo ali za prodajo brez avtorjevega pristanka povečini ni dovoljeno

Bralec

Prosti dostop

• knjige, ki so bile do nastopa interneta glavni vir znanja, so bile zunaj šole redko prosto dostopne
• zunaj šole prosta dostopnost znanja manj samoumevna
• doslej pomembna teoretična vprašanja ustreznosti bralskega dojemanja, dekodiranja sporočila in bralske kompetence
• danes v ospredju njihovo praktično pričakovanje
• internet je razširil prostor svobodnega pretoka informacij in postopoma krepi pričakovanja njihove lahke dostopnosti in neplačljivosti
• država s svojimi inštitucijami in zakonodajo na marsikaterem področju prej ovira dostop do znanja, kot ga omogoča
• vključenost slovenščine in lokalnih kulturnih posebnosti simbolizirajo pri Googlu npr. dudli s slovenskimi motivi

Založbe

• vse, kar se napiše v spletno enciklopedijo, takoj postane javna last
• problem citiranja
• intelektualne kraje
• založbe in knjigarne knjige ne znajo in ne morejo obravnavati drugače kot tržnega blaga
• založbe so segment kulturne industrije
• upanje avtorjev, da jim bodo založbe pomagale do bralcev
• spor med založbami in knjižnicami

Repozitoriji

• najočitnejši dokaz o vplivnosti svojega znanstvenega objavljanja dobimo preko številk o citiranosti
• številke o branosti objave
• repozitoriji imajo funkcijo štetja ogledov objav že vgrajeno
• vgradimo lahko Google Analytics
• v poštev bi prišlo kakršnokoli financiranje
• odprta družba komercializacijo znanstvenega objavljanja zavrača, ker se ne strinja s predpostavko, da je vredno in trajno samo tisto znanje, za katerega se je treba potruditi in plačati
• glavni namen repozitorijev je arhiviranje diplomskih nalog, magisterijev in doktoratov
• objavljanje na spletu spreminja slog pisanja

Varovanje zasebnosti

• slovenska avtorska zakonodaja in zakon o varstvu osebnih podatkov
• napaka, da enačimo skupno in javno
• poleg splošno javnega obstaja tudi posebno ali strokovno javno, ki se artikulira preko specialnih publikacij

Kredibilnost

• danes manj ovir za objavljanje
• predvsem zaradi lektorjev in recenzentov
• če je nekdo mojster na svojem področju, ga to nikakor še ne kvalificira za zaupanja vredne izjave na drugem področju

Avtorstvo

• inštitucije zaposlujejo tiste, ki so se s svojim DELOM, KOOPERATIVNOSTJO, LOJALNOSTJO že izkazali
• samozaložbe: avtorji se za njih odločijo, če jih nobena druga založba ne vzame pod streho
• nekritično prepisovanje starih del privede samo do napak
• do stvari, ki so objavljene v rumenem tisku, moramo biti izredno kritični
• če se ne oglasi noben predstavnik uradne literarne zgodovine, stvar ni legitimna
• do nesporazumov pride zaradi napačno prepisanih podatkov
• verodostojnost informacij

Strokovno recenziranje

• v znanosti utečen postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih
• podvrženi so mu avtorji, ki pošljejo razpravo za objavo v strokovni reviji, referenti, pisci poglavij v znanstvenih zbornikih, avtorji znanstvenih monografij itd.
• recenzenti (kompetentni za recenziranje) so pogosto uredniki časopisov, zbornikov in knjig
• urednik presodi, ali bo upošteval recenzentovo mnenje (lahko je recenzentov tudi več)
• recenziranje naj bi preprečevalo objavljanje nepreverjenih in nedomišljenih razprav ter razprav, ki ne upoštevajo strokovnih standardov
• nepotizem (preferiranje prijav prijateljev in sorodnikov)
• slepa recenzija (avtor ne ve, kdo je ocenjevalec njegovega izdelka) - dvojno slepa recenzija
• recenzenta možno prepoznati po tipu pripomb in načinu, s katerim jih poda
• besedilo anonimiziramo z brisanjem lastnosti dokumenta
• revije dolžne recenzijsko politiko objavljati na spletu
• recenzijski postopek ima tri možne izide: sprejem članka, njegovo zavrnitev ali pogojni sprejem

Pravopis

• dvom v kredibilnost, če avtor ne zna pravopisnih pravil (tudi slogovne hibe)--> slaba jezikovna kompetenca

Ločila

• poznavanje razlike med vezajem in pomišljajem (tudi dolgi pomišljaj) --> stično, nestično
• izogibajmo se uporabi le-ta
• med dvema priimkoma stoji nestični vezaj
• narekovaji so spodnji in zgornji
• enojni narekovaj samo pri pomenu besed (default -> slo. 'privzeto')
• če uporabimo t. i., besede ne damo v narekovaje

Velike začetnice

• v alinejah male začetnice (razen če pišemo daljše in stavčno oblikovano besedilo)
• uporaba podpičja med povedmi

Digitalna pismenost

• prepričljivost svojega pisanja

Formati besedil

• končnice v naslovih dokumentov

-txt pomeni golo besedilo -doc, docx, rtf, odt pomeni obogateno besedilo -htm ali html je spletno besedilo -pdf je natisljivo besedilo -besedila na wikijih, v repozitoriju spletišča Academia.edu in še kje nimajo končnic

• rtf datoteka daljša od doc
• pdf format namenjen oddaji v tiskarno

Besedilo v wikijih

• pišemo v okno, ki se odpre pod zavihkom Uredi
• napotki oz. pravila za pisanje v wikijih (oblikovanje odstavkov, naslovov, ...)

Vaje v wikijih

• napotki za pisanje v wikijih (še več)
• posegi v besedilo

Sporočanje popravkov in komentarjev

• menijska izbira sledi spremembam

Navajanje

Čemu sploh citiramo

• kakor je dejal že, kakor trdi, kot je zapisal
• s citiranjem avtor izkazuje svojo načitanost, poznavalstvo, intelektualno superiornost
• priimki citiranih avtorjev so neredko poudarjeni z razprtim tiskom ali s kapitelkami
• objava del 70 let po avtorjevi smrti

Prepisovanje

• plagiat: ko se tuje znanje uporablja kot lastno, brez navedbe, od kod smo dobesedno prepisali ali povzeli izjave

Citatna industrija

Citatni indeksi

• bibliografska podatkovna zbirka, ki iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave
• za znanstvena področja obstajajo ločeni citatni indeksi
• na Slovenskem indeksa Scopus in WoS
• zastonj na internetu citatna zbirka Google Učenjak
• vendar zbirki pripisujejo obskurnost objav, neakademske publikacije
• segment slovenske literarne vede šteje nekaj preko 200 raziskovalcev
• odpor do merjenja je odpor do znanstvenega pristopa nasploh
• na podlagi podatkov iz citatnih indeksov se vsako leto računa faktor vpliva za posamezno revijo
• da bi bil ta čim višji, revije spodbujajo citiranje
• Slavistična revija je zaradi necitiranosti izpadla s seznama domačih revij in s tem izgubila na ugledu

Faktor vpliva

• številka, ki kaže stopnjo uglednosti, vplivnosti
• izračunajo povprečje citiranosti na članek
• višji ko je revijin faktor vpliva, več je vredna objava v takih revijah

Slovenske znanstvene revije

• Primerjalna književnost
• Slavistična revija
• Jezik in slovstvo
• Razprave SAZU
• Studia mythologica Slavica

Citatni slogi

• MLA (jezikoslovje, literarna veda, humanistika) ali čikaški slog (letnica takoj za avtorjevim imenom)
• wikipedijski: Zoran Božič. Vrednotenje Prešrnovih pesmi. Slavistična revija 59/ (2011). 131-46 dli
• čikaški slog neroden, ko publikacija nima avtorja
• oba sloga forsirata rabo narekovajev
• Primerjalna književnost MLA slog, Slavistična revija ter Jezik in slovstvo čikaški slog

Tehnika citiranja

Opombe

• opomba: 1 Aleksander Bjelčevič, Verz in proza, vmes pa nič
• kratki sklic namesto opombe: (Bjelčevič 2014:5)
• seznam literature: Aleksander Bjelčevič. Verz in proza, vmes pa nič. JiS 50/1 (2014). 1-5.

Kratki sklici

• primer: Kakor smo lahko prebrali pri Koblarju (1984: 15)

Označevanje navedkov

• narekovaji
• odstavek in drugačen črkovni rez
• izpuščanje iz navedkov in vrivanje svojega teksta vanje
• NAVEDKA NE ZAČENJAMO IN KONČUJEMO S TREMI PIKAMI!
• namesto "... ko že na Kranjskem vsak pisari ..." uporabimo "[K]o že na Kranjskem vsak pisari,"

Zaslon in papir

• če obstaja možnost dostopa do polnega besedila, iz katerega smo črpali, bibliografski navedek vira opremimo s povezavo na polno besedilo
• navajanje celotnih URL-jev ne pride v poštev!

Zgledi

• podatki iz Cobissa
• tri oblike zapisov bibliografskih enot (Cobiss):

-->polni

-->ISBD

-->COMARC

• preobširni, prenatančni, uporaba ločil se ne ravna po pravopisu
• vrsto medija ne dopisujemo

Knjiga

• Tone Svetina. Volčiči. Ljubljana: Borec, 1980 (prikaz na papirju)
• uporaba kurzive ni določena

Knjiga na bralniku

• s Kindla ali drugih bralnikov ne citiramo

Članek v zborniku

• zapis o članku in zapis o zborniku

Poglavje

• enako navajanju članka v zborniku

Razprava v reviji

• polni naslov ali kratica revije (odvisno od ciljne publike-bralcev)

Članek v časniku

• Igor Bratož: V usodno moč besede ne verjamem, temveč verujem: Poletni dopisovalski pogovor s Sonjo Porle, zaljubljenko v Afriko. Delo: Književni listi 20. 8. 1998. 13. (Cobiss)
• ri člankih iz dnevnega časopisja letnika in številke ne zapisujemo; pomembna datum in stran
• pred datumom ni ločil
• nadnaslov za naslovom

Članek na dLibu

• dve vrsti zapisov: taki na posamično avtorsko objavo in taki na célo številko v časopisu
• Ivan Pregelj. Mahnič - slovenski listkar. Dom in svet 34/1-2 (1921). 28-30 (COBISS)
• če moramo članek iskati: Ivan Pregelj. Mahnič in slovensko slovstvo. Čas 15/3-4 (1921). 167-92. dLib

Enciklopedijsko geslo

• viri brez urejenih metapodatkov
• Planinska povest. Wikipedija 10. maj 2010
• Enciklopedija Slovenije še ni digitalizirana
• blogovski prispevki

Forum

• rubrika Knjižni molji na forumu MedOverNet
• forum SlovLit

Članek na spletišču

• komentar članka: ANKA. [Komentar k članku Barbare Leban Srečna, ker sem ženska]. LUD Literatura 28. jan. 2014
• Aljoša Harlamov. Kako iz-brati pravega/pravo?: punce iz knjižnice in druge romantične zmote. airBeletrina 17. okt. 2013
• članek na RTV: Andrej Mrak. S Prešernom po "hudičevih" hišah v Ljubljani: Peterica ljubljanskih zabavišč, ki jih je #vzel hudič". Razglednice preteklosti. MMC RTV Slovenija 5. jan. 2014

Diplomska naloga

• diplomske naloge iz slovenske književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani
• Darja Lavrenčič. Pripovedna proza Ivana Potrča. [:Diplomsko delo]. Mentorica Helga Glušič. Ljubljana, 1992. Knjižnica oddelka za slovenistiko, FF UL

Prosojnice, video predavanja, animacija

• podatek o lokaciji prosojnic navedemo ob drugih podatkih
• Miran Hladnik. Oviralci prostega dostopa. 4. srečanje konzorcijskih članov CTK, TR3, Ljubljana 3. apr. 2014. Wikiverza. pptx

Zemljevid

• podatki o viru neposredno pod zemljevidom
• Zemljevid 2: Literarni spomeniki. Geopedia.si. Ogled 5. feb. 2014

Fotografija

• wikiji slik ne številčijo samodejno
• na vire se sklicujemo pod sliko (Slika 1 ...)
• podobno grafikoni in tabele
• opremljanje fotografij z licenco cc

Risba

• Slika 14: Note with pin 3 clip art (kratko pojasnilo)

Glasbeno delo

• Frédérik Chopin. Nokturno št. 2 v Es-duru, opus št. 9 Musopen (to počno že dolgo na radiu)

Radijska, televizijska oddaja in film

• podatki o tvorcih se pojavijo prehitro
• znajti se je potrebno iz podatkov v napovedi programa
• Milica Prešeren. Moč prepričljivega govora. Turbulenca. RTV SLO 3. sep. 2014. MMC (primer)

Napake pri citiranju

• nepoznavanje temeljnih referenc
• poznavanje referenc zgolj v enem jeziku ali znotraj ene »šole«
• vljudnostno vključevanje svojih strokovnih kolegov, prijateljev, mentorjev med reference, čeprav za temo niso dovolj relevantni[139]
• nenavajanje konkurenčnih avtorjev ali avtorjev, ki jih ne maramo
• samocitiranje
• citiranje zaradi citiranja samega – na leto izide okrog sto slovenskih romanov. > Na leto izide okrog 100 slovenskih romanov. — Sklicevanje je nepotrebno, ker ne gre za avtorsko izjavo oz. odkritje citiranega avtorja, ampak za javno dostopne podatke. Če domnevamo, da bralcem ne bo jasno, od kod smo jih vzeli, dodamo vir, npr. Cobiss pokaže, da na leto izide okrog 100 slovenskih romanov.
• navajanje http-jev, zlasti dolgih, je popolnoma odveč, URL-je vpišemo kot hiperpovezave v naslove citiranih publikacij
• še bolj narobe je navajati samo http-je brez podatkov o avtorju, naslovu, spletišču in datumu
• za vsak vir, dostopen na spletu, je treba v Cobissu in na dLibu preveriti, ali obstaja tudi v tiskani obliki, in navesti podatke tudi o tiskani izdaji
• navajanje zgolj naslova leksikona brez naslovov (in avtorjev) gesel, iz katerih smo črpali, ne zadošča

Navajanje na Wikipediji

• jasna pravila obnašanja
• z oblikovanjem pravil citiranja se je ukvarjalo 26 slovenskih wikipedistov
• citiranje znotraj članka naj bo poenoteno (nima svojega lastnega načina citiranja)

Žanri

• vsakdanje sporazumevanje, publicistični, umetnostni, strokovni/znanstveni žanri
• stroka-strokovni
• bibliotekarji uvrstijo med strokovne članke nerecenzirane,tujejezične povzetke brez UDK-vrstice
• za izvirni znanstveni članek šteje prva objava raziskovalnih rezultatov v znanstveni reviji
• poljudni članki namenjeni popularizaciji in družbenemu osmišljanju raziskovalnih spoznanj
• v humanistiki imajo najuglednejši status monografske publikacije (knjige) - znanstvene, strokovne knjige, univerzitetni in šolski učbeniki
• najpreprostejši kazalec znanstvenosti mesto objave
• med akademskimi pisci vlada dvom v smiselnost pisanja za Wikipedijo
• na Wikipediji škrbine do 1500 besed, standardni članki 3700 besed, članki v obsegu nad eno avtorsko polo 4400 besed

Literatura

• status strokovnega: poročilo o dogodku, povzetek,članek, kritika, enciklopedijsko geslo, esej, predavanje, učbenik, priročnik, navodila, razprava ...

Šolsko pisanje

• referat, esej, diplomska naloga
• prvi namen izpolniti študijske obveznosti
• pomembni so mentorji (napotki)

Popravljanje

• večinoma ukvarjanje z že napisanimi besedili (citiranje, povzemanje, popravljanje ...)
• lektoriranje (popravljanje besedila drugega pisca, da bi bilo sporočilno optimalno) in korigiranje (odpravljanje napak, ki jih je v besedilu povzročil kdo drug, ponavadi stavec ali strojno branje)
• uredništvo: ime za vrsto kompleksnejših opravkov z besedili, ki so jih napisali drugi (skrajšanje, kompozicijsko preureditev, vsebinske spremembe, upoštevanje slogovnih, pravopisnih in tehničnih pripomb)

E-pošta

• izumili za potrebe znanstvene komunikacije na MIT 1961
• globalno od 80. let dalje
• opuščanje ločil v strokovni pisemski debati že ni več tolerirano (drugače se posameznik odloča sam)
• bbc: skriti prejemniki
• grda razvada in onesnaževanje: prepošiljanje pisem
• na Wikipediji: zapovedano tikanje med sodelavci
• začetek: pozdravi in nagovori
• zaključek
• podpis
• dokumenti (kratko ime, pomenljivo, enolično, namesto presledkov podčrtaj)
• izbira jezika

Socialna omrežja

• ime za načine družbene komunikacije (prinesla informacijska družba)
• skupnost, kooperativnost in kolaboracija, množičenje
• Facebook in LinkedIn služita zasebni komunikaciji in vzdrževanju skupnosti
• YouTube spada v skupino spletišč za izmenjavo vsebin
• Blogspot in WordPress sta za pisanje dnevnikov
• wikiji za tiste, ki bi radi prispevali k skupnemu znanju
• Facebook pomemben za promocijo znanstvenoraziskovalnih, strokovnih, pedagoških in drugih akademskih informacij
• »modrost množic« (wisdom of the crowd)

Tvit

• tweet: čivk --> sporočilo v socialnem omrežju Twitter
• zaživel 2006
• 140 znakov
• vsebinsko je na prvem mestu zabava, resna tematika samo za vzorec
• spominja na haiku zaradi kračine

Drugo

• LinkedIn (objavljeni razpisi za akademske službe in projekte)

Zagovor

• strokovno pogovarjanje (zagovori akademskih spisov: referatov, seminarskih nalog, diplom, magisterijev, doktoratov ...)
• natančna pravila in formalne zahteve (tudi t.i. dress code)

Literarna kritika

• sklic na poglavje v Praktičnem spisovniku
• kritik je dolžan upoštevati beročo publiko
• razliko med literarno in strokovno kritiko
• predmet prve je literarno delo (pesniška zbirka, roman), predmet druge pa strokovno ali znanstveno delo (npr. literarnozgodovinska monografija, nova številka znanstvene revije)
• najdemo jih v ustreznih rubrikah dnevnega tiska, v literarnih in kulturnih revijah, strokovne kritike pa v strokovnih revijah

Slovarček manj znanih besed

A

• apel: javen poziv

B

• brezpriziven: ki ne dopušča ugovora

C

• cc: creative commons (licenca za priznavanje avtorstva)

Č

• čuječnost: pazljivost, skrbnost

D

• defetizem:mnenje, prepričanje, da je kako delo, prizadevanje brezuspešno, malodušje
• diči: izraža spodbudo

E

• eklatanten: jasen
• eksaminator: izpraševalec (pri izpitu)
• etatistični: birokratizem

F

G

• gmajna: neobdelan, na redko porasel svet ali skupnost

H

I

• impresum: podatki o avtorju
• inertnost: lenobnost

J

• jezikovna entiteta: obstoj jezika

K

• kataklizma: dogodek v naravi, ki povzroči veliko spremembo na površju
• kolofon: glej impresum
• koncipiran: sestavljen
• konzument: porabnik

L

• larpurlartizem: nazor, da je funkcija umetnosti samo estetska, ne pa tudi družbena

M

• množičenje: skupno ustvarjanje, iskanje s pomočjo spletne množice

N

P

• paradigma: primer
• parazitirati: biti zajedavec
• plasirati: doseči, da se nekaj uveljavi
• postulat: zahteva

R

S

• samorefleksija: samozavedanje
• spisovnik: priročnik z vzorci spisov, pisem, uradnih vlog
• srenja: skupina ljudi z enakimi interesi
• subverzíven: nanašajoč se na subverzijo, prevraten

Š

T

U

• uzurpacija: nezakonita, nasilna prilastitev

V

• vademekum: knjiga, publikacija, navadno majhnega formata

Z

Ž

Izbrano delo za seminar

Nada Matičič: Labirint, 1979 ([1])

Izbrano delo za tipkanje

Cvetko Golar: Literat in kraljična, 1907

Mnenje o izbranem članku iz Slavistične revije, 2013

Slavistična revija se mi je vtisnila v spomin s posebnimi platnicami, članki v njej so strokovni in do zdaj še rahlo nerazumljivi, upam, da bom v času študija že bolj obvladala terminologijo in mi bo ta revija malce bolj všeč.

Slavistična revija, članek KRIŽEV POT STANKA VUKA.

• stoletnica rojstva pesnika in pisatelja Stanka Vuka (1912-1944)
• ciklična pesnitev Križev pot
• avtorjev odgovor na nevzdržne politične razmere (predvsem za Primorsko)
• križev pot, religiozno pesništvo, ciklična pesnitev, slovenska primorska književnost
• estetsko prefinjena, slogovno moderna poezija (Vuk)

Članek iz Slovlit-a 9. avgust 2015

Ned Avg 9 08:43:45 CEST 2015

From: "NADA ĐUKIĆ" <nadadukic1 na gmail.com> To: slovlit na ijs.si Date: Fri, 7 Aug 2015 18:07:18 +0200 Subject: Razpis Primorskih slovenističnih dnevov 2015 - popravki

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, obveščamo Vas, da bodo letošnji 25. Primorski slovenistični dnevi, tradicionalno strokovno srečanje primorskih slovenistov, 9. oktobra 2015, v Škocjanskem parku s temo Folklorno izročilo matičnega ali klasičnega Krasa in njegove literarne upodobitve. Strokovno srečanje naj bi bila predstavitev folklornega izročila tega kraškega območja, njegove živosti in prisotnosti v današnjem času, njegovih sledi v literarnih besedilih in jezikovnih značilnostih. Ob tem bi predstavili tudi narečne govore, njihovo živost in prisotnost v vsakdanjem jeziku in šolski praksi. Vabljeni torej vsi, ki se z zgodovinskega, sociološkega, pedagoškega, literarnega ali katerega drugega vidika ukvarjate z izbrano temo. Vse, ki Vas razpisana tema zanima ali se z njo že ukvarjate, vabimo, da Svoj prispevek prijavite in ga s kratkim izvlečkom (do 250 besed) pošljete do 16. 8. 2015 na elektronska naslova: jasna.cebron na gmail.com ali ssmailagic na siol.net in nadadukic1 na gmail.com 25. Primorske slovenistične dneve bo organiziralo Slavistično društvo Koper v sodelovanju s Slavističnim društvom Nova Gorica in Slavističnim društvom Trst-Gorica-Videm. Prijazno vabljeni k sodelovanju in lepo pozdravljeni.

Senija Smajlagič, koordinatorica Meddruštvenega odbora PSD Nada Đukić, predsednica Slavističnega društva Koper

Nada Đukić poziva primorske sloveniste na 25. Primorske slovenistične dneve in hkrati k udeležitvi pri razglabljanju različnih tematik.

Simpozij Obdobja

Na letošnjih Obdobjih, posvečenih profesorju doktorju Jožetu Toporišiču, sem obiskala predavanje Marje Bešter Turk, Nataše Pirh Svetina in Ine Ferbežar. Predavale so o Toporišičevem pogledu na poučevanje slovenskega jezika v šoli in o današnjem stanju, o sintetični metodi poučevanja slovenščine in o konceptu avtentičnosti pri pouku slovenščine ob Toporišičevem Zakaj ne po slovensko.