Uporabnik:Jan Ozvaldič

Domače naloge

2. Domača naloga

Ko smo že pri pojmu utopičnega, bi rad začel kar z citatom očeta tega izraza - Thomasa Moora. Nekje v svoji utopični romanci je izjavil naslednjo misel: "Pride thinks it's own happiness shines the brighter by comparing it with the misfortunes of others." In ravno tega pojma sreče bi se rad dotaknil v tej kratki analizi. Če so dognanja psihoanalize 19. in 20. stoletja dognala, je to dejstvo, da sreča za človeka ni bila nikoli v zvezdah. Kajti človek je prvovrsten akter v sabotiranju lastne sreče, ki si je velikokrat na globljem, podzavestnem nivoju sploh ne želi. Seveda je ta misel čudna, kot malo katera druga. Človek, da si ne želi sreče? Bedarija, pravi večina ljudi. Ampak kar nam kaže človekovo dejanje govori ravno nasproti tej splošno znani ljudski resnici. Kolikokrat se človek zaloti, da dela stvari za katere ve, da so zanj slabe in jih razumsko tudi zavrača, vendar jih venomer znova počne. Zato bi zame bila utopična družba tista, ki bi želela in obljubljala vsesplošno srečo. Največji dokaz proti takšni lažnivosti smo zdajšnja generacija ljudi. Živimo v zgodovinsko gledano najboljšem času, najmanj je vojn, čeprav še vedno preveč, največja splošna blaginja vlada svet, a zdi se da smo nezadovolnji kot še nikoli. Zaključil bi pa z mislijo Dostojevskega, ki pravi, da četudi bi človeku ponudil vse kar lahko, bi si zaželel stvar, ki ni mogoča samo zato, da bi dokazal, da je človek in ne tipka na klavirju.

3. Domača naloga

V celoti se strinjam z končnim sklepom pogovora z naslovom Popravljalci sveta. Menim, da človek ne bi smel biti nikoli a priori zadovoljen s stanjem sveta, ampak bi moral vendo stremeti k temu, da ga za seboj pustil vsaj malo boljšega kot je bil ob njegovem prihodu. Seveda se tukaj takoj oglasijo ciniki tega sveta z preživelim geslom: "kaj pa morem jaz spremeniti?" Vendar so to samo prazne marnje in izgovor, da ljudje ne sprejmejo nase odgovornosti, ki so jo zmožni nositi. Tako tudi sam verjamem, da lahko spremenimo ta svet na bolje kamenček po kamenček.

4. Domača naloga

Mnenje o Slavistični reviji (letnik 67, številka 4)

Že med prvim listanje me je presenetilo dejstvo, da sta dva izmed sedmih člankov v cirilici, kar kaže na zelo veliko odprtost urednikov in razširjanju fokusa na področje slovanskih jezikov. Članki so strokovni, zato so za širšo javnost težje razumljivi, vendar ji tudi niso povsem namenjeni. Prav tako je opazno, da se trudijo uredniki vzpostaviti ravnotežje med literarnimi članki in pa jezikoslovnimi. Tako imamo v tej številki od krsta pri Savici in cenzure poezije v 80. letih 20. stoletja do analize kratic v terminoloških slovarjih ter porazdelitvijo fonemov.

5. Domača naloga

Naslov članka: Reprezentacija ženske v poeziji Pavline Pajk. Avtorica: Vita Žerjal Pavlin.

Vita Žerjal Pavlin tematsko in oblikovno analizira dela prve slovenske pesnice – Pavline Pajk. Odkriva, da v večini prevladuje prvoosebni lirski subjekt, ki ga preveva intimno vzdušje in sentimentalizem. Vendar pa je zaznati v njenih pesmih nekoliko ambivalenten značaj do ljubezni, saj prej omenjenemu poznoromantičnemu sentimentalizmu postavlja odtegnitev od ekstremov, bolj zmerno in razumno ljubezen. Med drugim izpostavlja tudi pesmi z materinsko tematiko in pa nov preobrat v miselnosti, saj prikazuje tudi njene domoljubne pesmi, ki odkrivajo novo, še nepoznano območje, kajti domoljubne pesmi so v večini pisali, kot tudi večino ostalih do tega časa, moški, čemur je v nekimi meri botrovalo tudi dejstvo, da so bili moški tisti, ki so stali na bojnih linijah in dajali svoja življenja za svoje žene in otroke, vendar kljub temu predstavljajo domoljubne pesmi Pavline Pajk pomemben vidik, ki do takrat še bi bil izražen. Močna pa je tudi njena avtobiografska nota, ki jo je zaznamovalo ustvarjanje v tujini in s tem povezani občutki domotožja.

6. Domača naloga

Anton Ocvirk je bil rojen 23. marca 1907, preminil pa je 6. januarja 1980. Po krajšem študiju filozofije na Dunaju je študiral slavistiko in primerjalno književnost v Ljubljani, doktoriral pa je leta 1933. Bil je tudi sodelavec OF od leta 1941 do leta 1943. Po vojni pa je postal predstojnik oddelka za primerjalno književnost na filozofski fakulteti ljubljanske univerze, kjer je tudi predaval do upokojitve leta 1974. Prav tako je bil 3. julija 1964 izvoljen za rednega člana SAZU in postal tudi upravnik inštituta za slovensko literaturo in literarne vede. Podrobneje je preučeval Srečka Kosovela, Frana Levstika ter Janka Kersnika. Osredotočal pa se je tudi na dela Ivana Cankarja in natančneje osvetlil slovenski sprejem impresionizma, dekadence ter simbolizma.

7. Domača naloga

Drago Jančar se je rodil 13. aprila 1948 v Mariboru. Po končani srednji šoli se je odpravil na študij prava in tudi diplomiral na Višji pravni šoli Univerze v Mariboru. Med leti 1971 in 1974 je delal kot novinar pri lokalnem časniku Večer. Kasneje je deloval pri Viba filmu kot dramaturg, nato pa je postal urednik in tajnik Slovenske matice. Prav tako je sodeloval pri ustanovitvi najpomembnejšega družbenokritičnega glasila slovenskih intelektualcev - Nove revije.

Drago Jančar je eden izmed osrednjih pisateljev slovenskega prostora. Ustvarja v značilni modernistični tehniki, ki si ji pridružujejo tudi postmodernistični elementi. Med drugim je tudi prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo, trikratni prejemnik Rožanceve nagrade in štirikratni dobitnik nagrade kersnik, ki jo je dobil za njegove osrednje romane In ljubezen tudi, Katarina, pav in jezuit, Zvenenje v glavi ter To noč sem jo videl .

8. Domača naloga

V besedilu o Lionellu Messiju sem popravil naslednje napake.

raba vezaja
napaka
presledek med besedama
vejica

10. Domača naloga

Na wikimedio sem naložil sliko kapelice Matere božje, ki stoji v bližini mojega doma. [1]

11. Domača naloga

Na moj rojstni dan, 15. 5. je bilo v arhivu Slovlit objavljeno obvestilo o seminarkju z naslovom: Uporaba programa Nesstar za sprotno pregledovanje podatkov, ki je potekal 4. junija v računalniški učilnici NUK-a. Izvedli po so jo sodelavci Arhiva družboslovnih podatkov, ki deluje pri Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.

Dodatno

Oblikoval sem tudi svoj prvi prispevek na wikipediji o jezikoslovki Tanji Fajfar [2]