Uporabnik:Jan Arh

Iz Wikiverza

Opombe[uredi]

Rokopis - izpiši nemške, italijanske, glagolske, latinske, madžarske rokopise na slovenskem



ChatGPT[uredi]

Napiši obnovo drame Ivana Cankarja z naslovom Kralj na Betajnovi.

Drama "Kralj na Betajnovi" Ivana Cankarja pripoveduje zgodbo o plemiču Andražu III., ki se sooča s težavami v svojem zakonu in družinskem življenju, medtem ko se poskuša ohraniti na oblasti kot vladar svojega kraljestva Betajnova.

V prvi aktu se Andraž vrača domov s svojo mlado ženo Ano, ki se je poročila z njim le zaradi njegovega bogastva in družbenega statusa. Andraž je zelo zaljubljen v Ano, vendar se kmalu začnejo kazati prve težave v njunem odnosu, saj Ana skuša prevzeti nadzor nad Andraževim življenjem in kraljestvom. Poleg tega se v Betajnovi pojavijo uporniki, ki želijo zrušiti Andraževo oblast.

V drugem aktu se Andraž in Ana še naprej spopadata s svojimi težavami v zakonu, medtem ko se uporniki okrepijo in začnejo izvajati napade na Betajnovo. Andraž se odloči, da se bo boril proti upornikom, vendar se vse bolj zaveda, da se je zapletel v nevarno igro moči, ki ogroža tako njega kot njegovo kraljestvo.

V tretjem aktu se situacija na Betajnovi še poslabša, saj uporniki napadejo Andraževo palačo in ga ujamejo. Andraž se znajde v boju za preživetje, medtem ko Ana obupa nad svojim zakonom in se odloči pobegniti iz Betajnove. Vendar se Andražu uspe rešiti in se vrne na oblast, vendar je njegova moč zdaj oslabljena in njegova prihodnost negotova.

"Kralj na Betajnovi" je močna drama o moči, ljubezni in družinskih odnosih, ki prikazuje temne plati človekove narave in vpliv družbenih pritiskov na posameznika. Cankarjeva zapletena zgodba in zapletene like so še danes relevantne in pritegnejo pozornost bralcev in gledalcev po vsem svetu.



Domače naloge[uredi]

2. domača naloga - Literatura in utopija[uredi]

Koncept literature in utopije je zelo zanimiv ampak tudi zelo zapleten. Svet, ki ga poznamo danes bi lahko poimenovali za distopičen, saj se moramo ukvarjati z veliko problemi, tudi z zdravstvenega vidika. Nekateri ljudje bi lahko trdili tudi, da je svet utopičen, ali pa to samo slepo verjeli. Vsekakor pa ima vsak posameznik različne poglede.

V literaturi velikokrat srečamo primer, ko nek avtor predstavlja bodisi utopičen ali distopičen svet, s tem da se v utopični literaturi pojavljajo motivi kot so upanje, da se bodo stvari obrnile na bolje, v distopični pa avtor tega upanja ne vidi oz. svet prikaže kot trpljenje, neprijetno izkušnjo. S pomočjo utopične literature tudi stremimo k temu, da bi naredili svet boljši, kar se lahko posledično tudi zgodi.


3. domača naloga - Popravljalci sveta - ogled predavanja Mirana Hladnika[uredi]

Slovenščina spada med velike jezike ker jo govori več kot milijon govorcev. Da je slovenščina kvaliteten jezik lahko sklepamo po tem, koliko wikipedijskih člankov v tem jeziku lahko najdemo na spletu. Pri tem je pomembna tudi vsebina člankov in njihova kvaliteta. Wikipedija je namreč prostor kjer se shranjujejo informacije in je zanesljiv vir zaradi stalnega spremljanja strokovnjakov, ki odpravijo različne slovnične napake, opozarjajo na oz. izbrišejo neprimerne vsebine... Z zbiranjem vse večjega števila posameznih wikipedijskih člankov se povečuje število in dostopnost do podatkov.

Wikipedijina spletna stran ni odvisna od državne podpore.


4. domača naloga - Slavistična revija 2014[uredi]

  • Slavistična revija je revija v kateri so objavljeni strokovni in znanstveni članki s področja slavistike in slovenistike.
  • V svojih vsebinah se ukvarja s preučevanjem in raziskavo jezikoslovja in književnosti.
  • Revija je začela izhajati leta 1948, ko jo je izdajalo Slavistično društvo v Ljubljani in kasneje Slavistično društvo Slovenije, ki jo izdaja še danes.
  • V Slavistični reviji letnik 62, številka 2, so predstavljene naslednje teme:

- Ruski kozmizem kot vektor petdesetletnega projektila postgravitacijske umetnosti, - Reprezentacija ženske v poeziji Pavline Pajk, - Mit Češkega narodnega preroda in njegov odraz v sodobnih vzgojno-izobraževalnih medijih in internetnem okolju, - Stripovska obravnava češkega narodnega preroda (problem Valclava Hanke), - Mentalna podoba človeka v slovenskih, nemških in madžarskih primerjalnih frazemih - Vrednotenje in pripadnost virtualni skupnosti slovenskega Twitterja, - Kolaborativni slovar Razvezani jezik - Alenka Žbogar: iz didaktike slovenščine - Miklošičeva monografija. Na koncu revije so navedena tudi navodila avtorjem.

  • Najbolj zanimiv članek v reviji, ki me je tudi najbolj pritegnil je po mojem mnenju Reprezentacija Ženske v poeziji Pavline Pajk, predvsem zaradi pesniške teme, pa tudi zato, ker se mi zdi pomembno prebrati kaj več o prvi slovenski pesnici, ki je izdala pesniško zbirko. Zanimive se mi zdijo tudi njene teme in slog pisanja.


5. domača naloga - Predstavitev enega članka iz Slavistične revije[uredi]

Reprezentacija ženske v poeziji Pavline Pajk


Nekaj podatkov o Pavlini Pajk in njenih pesmih:

- Je prva slovenska pesnica, ki je izdala pesniško zbirko. Objavljena je bila leta 1878 v Mariboru, in znova natisnjena kot del Zbranih spisov II leta w:1893 z 11 dodanimi pesnitvami.

- V pesmih prevladuje ljubezenska tematika, vsebujejo pa tudi emancipacijske težnje meščank v drugi polovici 19. stoletja. Poleg pozno romantične ljubezenske teme pesnica obravnava še materinsko temo, neuresničeno ljubezen in domoljubje. V pesmih prevladuje prvoosebni ženski lik.

  • Avtorica je pisala tudi romane in najpogostejša tema v njenih pripovednih delih je bila uresničitev zakona iz ljubezni, zaradi česar pa je bila deležna kritik.
  • Zbirka se začne z motivom romantičnega sentimentalizma in motivom nedosegljive ljubezni. Zaradi tega čustvenega prizadevanja je bila deležna moškemu nasprotovanju in kritikam, ki pa se jim ni uklonila.
  • V naslednjih pesmih predstavi lik ženske kot odločno osebo in izpostavi tudi motiv maščevanja.
  • V pesmi z naslovom Deklici izrazi tudi mnenje, da so čednost, pridnost in krotko srce pomembnejše lastnosti ženske kot lepota. Prav tako se tudi odmika od romantične skrajnosti s tem ko izrazi, da je prva ljubezen kot da živiš med zvezdami, kasnejša pa bolj razsodna.
  • V kasnejših pesmih se še bolj umika od romantike in pesimizma, ki ga nadomesti novo navdušenje nad življenjem.
  • S pesmimi predstavlja tudi žensko identiteto in se ukvarja z materinsko temo. Materinska vloga je prikazana kot obramba zoper romantični svetobolni pesimizem mlade meščanske ženske.
  • Obravnava tudi domoljubno temo, ki jo izrazi v prvi pesmi cikla Gazele, in pravi, da domoljubje ni le moška tema. Uvaja značilni motiv žrtvovanja za domovino, ki ga motivira s sočutjem do slovenskega rodu zaradi njegovih nadlog in ran. Domoljubje je zanjo posebna vrednota in ji predstavlja zaklad in ponos.
  • V pesmi Prvi križ na turškem polju, je ženski lik predstavljen tudi kot heroj.
  • Nekatere pesmi imajo tudi avtobiografsko vsebino, kjer pesnica izraža domotožje ob preselitvi z Goriškega v Maribor in kasneje, ko je dvajset let živela izven slovenskega teritorija.


6. domača naloga - Predstavitev slovenskega literarnega zgodovinarja[uredi]

Kozma Ahačič


Rodil se je 27. aprila 1976 v Kranju. Osnovno šolo je obiskoval v Škofji Loki. Maturiral je na Gimnaziji Poljane v Ljubljani leta 1995. Na Filozofski fakulteti je diplomiral leta 2002 iz latinskega jezika in književnosti ter slovenskega jezika in književnosti.

Leta 2007 je doktoriral iz slovenskega jezika in književnosti, z doktorsko disertacijo Misel o jeziku in književnosti pri slovenskih protestantskih piscih 16. stoletja.

Poučeval je latinščino na Gimnaziji Škofja Loka, od leta 2003 je zaposlen na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Je tudi vodja programske skupine inštituta, kjer vodi pripravo Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja.

Je sourednik revije Slovenski jezik in član uredniškega odbora revije Jezikoslovni zapiski.

Je tudi urednik in pobudnik spletnega mesta Fran.

V svojih raziskavah obravnava vprašanja o zgodovini jezikoslovja in slovničarstva, historične sociolingvistike, prevajalstva, retorike ter konceptih umetnih jezikov.

Leta 2007 je izdal svojo prvo monografijo o pesniškem opusu Jovana Vesela Koseskega.

Izdal je tudi pesniški zbirki z naslovom Skodelice iz vodnjaka misli, ki je izšla leta 1991, in Ti si čarovnica, jaz sem grobar, ki je izšla leta 2011.

Prejel je številne nagrade in priznanja, med njimi tudi Zoisovo nagrado za raziskovanje slovenske jezikovne preteklosti in sedanjosti, Jabolko navdiha za slovnici Kratkoslovnica in Slovnica na kvadrat, Zlati znak ZRC SAZU, Zlato hruško za knjigo Jezični možje: zgodba o slovenskem jeziku, Trubarjevo priznanje za izjemne zasluge pri ohranjanju slovenske pisne dediščine in druge.

  • V zadnjih 30 dneh je imela stran Kozme Ahačiča na wikipediji 229 ogledov.
  • Stran je bila ustvarjena 9. januarja 2009, datum zadnjega urejanja pa je 14. januar 2021.
  • Število skupnih urejanj strani je 58.

7. domača naloga- Dogajališča zgodovinskih romanov v okolici domačega kraja[uredi]

S pomočjo spletne strani Geopedija sem v polje za iskanje slojev vpisal dogajališče zgodovinskega romana v domačem kraju Krško. Našel sem 11 dogajališč v bližnji okolici. Romani, ki so se na teh lokacijah dogajali so:

  • Zadnji vitez plemeniti Heldenstamm (gre za resnično pretresljivo ljubezensko zgodbo avtorice Margarete Hess-Rak, ki je bila prvič natisnjena leta 1970. Dogaja se v Leskovcu pri Krškem).
  • Sin kmečkega cesarja (gre za povest, ki se dogaja v 16. stoletju na gradu Šrajbarski Turn v Leskovcu pri Krškem. Napisal ga je Josip Jurčič leta 1869).
  • Glagoljaš Štipko (povest je postavljena v 13. stoletje in se dogaja v kraju Čatež pri Krškem. Delo je napisal Peter Bohinjec leta 1912).
  • Vražje dekle (zgodovinski roman, ki se dogaja v gradu v Krškem, in ga je napisala Vašte Ilka leta 1933).
  • Črna žena (je zgodovinska povest, ki jo je leta 1910 napisal Gregor Žerjav. Dogajališče povesti je Videm pri Krškem).
  • Kmetski triumvirat (dogajališče tega zgodovinskega romana je Krško, napisal pa ga je Ariton Koder leta 1884).
  • Spomini barona Valvasorja (je roman avtorice Tite Kovač, ki ga je napisala leta 1973. Dogaja se v Krškem, eno od dogajališč je v bližini reke Save).

8. domača naloga - Korekture[uredi]


9. domača naloga - Register kulturne dediščine[uredi]

Register kulturne dediščine RKD

  • Kapelica svetega Nikolaja

Gre za kapelico zaprtega tipa iz začetka 20. stol., posvečeno sv. Nikolaju. Kapelica stoji severno od hiše Velika vas pri Krškem 17, na jugovzhodni strani križišča cest v severnem delu vasi.

  • Miljnik cesarja Marka Avrelija

Prazgodovinska naselbina in gomilno grobišče, rimskodobna podeželska vila in opekarna ter zgodnjesrednjeveški dvor. Ob itinerarski cesti je bilo odkritih več sto grobov zahodnega neviodunskega grobišča in miljnik cesarja Marka Avrelija.

10. domača naloga - Nalaganje fotografije na Wikimedia commons[uredi]

Kapelica posvečena Sv. Nikolaju v Veliki vasi pri Krškem

Kapelica Sv. Nikolaja

Kapelica zaprtega tipa iz začetka 20. stoletja posvečena Sv. Nikolaju

11. domača naloga - Arhiv Slovlit[uredi]

V arhivu Slovlita sem poiskal obvestilo, ki je bilo razposlano na moj rojstni dan.

  • Naslov sporočila: Literatura in etika
  • Avtor: LUD literatura, uredništvo
  • Spletišče: SlovLit
  • Datum objave: Torek, 13. april, 2021

Sporočilo govori o izdaji nove knjige [Tomo Virk|Toma Virka] z naslovom Literatura in etika. Gre za nadlajevanje njrgove toretske monografije Etični preobrat v literarni vedi. V delu se pojavljajo teme povezane s Homerjevo Iliado, Heziodom in klasično grško tragedijo. V njih prikazuje literaturo kot edinstveni vir za razumevanje antičnega sveta. Eno izmed poglavij je povezano tudi s literarno todicejo, kjer obravnava Voltaira, Goetheja, Dostojevskega in Bulgakova. Nekatera poglavja so posvečena tudi izbranim romanom in kratki prozi. Zadnji obravnavani roman z naslovom Človeški madež avtorja Philipha Rotha se ukvarja z aporijami ideologije politične korektnosti.

Mnenje: sporočilo se mi je zdelo zanimivo, prav tako delo, ki ga opisuje. Predvsem so me pritegnili literarni klasiki, ki so bili omenjeni.

Slovar[uredi]

A

B

C

Č

D

E

F

G

H

Habilitacija - pridobiti pravice predavati na visokih šolah.

I

J

K

L

Ludizem - gibanje, ki ima stroje za sovražnike; proti uvajanju strojev v začetku 19. stoletja.

M

N

O

P

Piratizirati - ukrasti intelektualni produkt.

Parazitirati - nezakonito si prisvajati, razmnoževati izdelke elektronskega medija za osebno rabo ali širjenje, prodajo.

R

Repozitorij - prostor, kjer je shranjena in dostopna strokovna literatura.

S

Srenja - skupina ljudi, ki jih povezuje skupni interes.

Š

T

U

V

Z

Ž

Zapiski[uredi]

Študij nove pisarije[uredi]

Pismenost[uredi]

  • Biti pismen pomeni obvladovati znakovni sistem za pisno komunikacijo. Danes je biti nepismen ali polpismen sramotno.
  • Obstaja več vrst pismenosti in sicer strokovna, glasbena, računalniška... Te se uporabljajo v okviru določenih strok.
  • Vse bolj pomembna postaja tudi računalniška oz. spletna pismenost, ki pa je še nimamo za samoumevno.

Informacijska družba[uredi]

  • Kljub temu, da se spletne knjige in viri razvijajo in postajajo vse bolj dostopni, ne pomeni, da bodo tiskane knjige izumrle. Tako kot z uvedbo tipkane besede niso izginili svinčniki.

Wikiji[uredi]

  • Wikiji so skupina spletnih mest, ki so nastali leta 2001 (slovenska Wikipedija leta 2002), in zajemajo Wikipedijo (enciklopedija stroke, opisi zgodovinskih dogodkov, avtorjev...), Wikiverzo (seminarji, predavanja), Wikivir (besedila v javni lasti, če je avtor mrtev že 70 let ali več), Wikiknjige in Zbirko (slikovno gradivo).
  • Ena pomembnejših prednosti Wikipedije je, da lahko vsak uporabnik posega in spreminja besedilo. Lahko pa ga tudi ustvari, če to še ne obstaja.
  • Članki Wikipedije imajo licenco creative commons (cc), ki pa bo morda v prihodnosti nadomestila licenco copyright.

Avtor[uredi]

V 60. letih 20. stoletja je bila literarna zgodovina usmerjena k avtorju, pozornost pa se je kasneje obrnila na besedilo. V 80. letih se je pozornost usmerila k bralcu.

Motivacija za pisanje[uredi]

Naše raziskovanje postane sporno takrat, kadar zanemarimo gradivo in metode, ki bi utegnile pripeljati do nasprotnih rezultatov oziroma rezultatov, ki jih nismo pričakovali. Misel na bralca je pogoj za to, da sporočilo doseže svoj cilj. Pismeni smo lahko na štirih področjih - na vsakdanjem sporazumevanju, leposlovnem področju, strokovnem in znanstvenem ter publicistično področju.

Izbira jezika[uredi]

Naša naloga je, da spoznanja in vednost o slovenističnih rečeh razširjamo preko meja nacionalne filologije in jezika. Kljub temu zadeve slovenskega jezika in literature težko vzbudijo mednarodno zanimanje. Angleške objave so v znanstvenem svetu v privilegiranem položaju.

Izbira teme[uredi]

Naučiti se moramo ceniti neuresničene izbirne možnosti, ki smo se jim odrekli in so jih bili deležni drugi. Strinjanje s temo ni nujno izhodišče dobrega raziskovalnega dela. Slabih in dobrih tem ni. Spregledanost je najbolj predvidljiva in normalna oznaka za večino literarne produkcije, ki zaradi omejenosti človeških spominskih kapacitet nima možnosti za enakopravno umestitev v kataloge splošnega literarnega znanja.

Vaje v pisanju[uredi]

Pisanje je spretnost, ki se je je treba naučiti. Preko pisanja se krepi posameznikova inteligenca, pisanje z roko prav tako bolj kot tipkanje pomaga pri zapomnitvi črk. Besedil nam po zaslugi čitalnikov na računalnik ni več treba v celoti pretipkavati, ampak le popravljati. Wikivir je od 2006 postal zbirka slovenske literarne klasike v javni lasti.

Usoda avtorstva[uredi]

Besedila nimajo svojega zakonskega poglavja, ki bi urejalo in sankcioniralo ravnanje z njimi, avtorji pa svojo zakonodajo imajo. Avtorji se tudi združujejo v močne skupnosti. Včasih so avtorji s svojimi deli oblikovali in kulturno osamosvajali skupnost. Visok ugled avtorskih besedil se danes izraža skozi avtorjeve zahteve, da lektorji in uredniki ne posegajo vanje. Problem nastane, ko želijo avtorji objavljenemu besedilu preprečiti obtok med publiko, ki se jim je zamerila.

Soavtorstvo[uredi]

Tujih posegov v besedilo ne smemo razumeti kot kritiko, ampak kot sodelovanje za dosego skupnega cilja. V humanistiki je bila knjiga praviloma produkt enega samega avtorja, Wikiknjige pa odpirajo prostor skupinskemu avtorstvu. Pravila avtorskega sodelovanja na Wikiknjigah niso določena. Pomembno postaja prispevanje v dobrobit skupnosti.

Objavljanje[uredi]

Koncept avtorstva ni povezan toliko s priložnostjo za pisanje kot z objavljanjem. Edina potencialna ovira je obvladovanje orodij za pisanje in objavljanje. Nekoč so besedila postavljali v tiskarni, kar pomeni, da so jih pretipkali iz rokopisov v stavni stroj, od koder so šla v tisk. Redko se je zgodilo, da postavljeno besedilo ni prišlo med bralce. K vidnosti besedil najbolj vpliva postavitev na močno obiskovano mesto, prav tako tudi hiperpovezave v besedilu. Besedilo postaviti na splet ne pomeni enako kot besedilo objaviti.

Množični um ali pametna množica[uredi]

Način organizacije znanja v informacijski družbi, ki je na delu pri novi pismenosti in pri Wikipediji je znanje, pri katerem sodelujejo večinoma anonimni posamezniki. Cilj tega prizadevanja je korist za vsakega člana skupnosti. Splošno znanje nastaja kot produkt dialoga med posamezniki. Wikipedija je po eni strani metafora novodobne organizacije vednosti, po drugi strani pa prizadevanje človeštva za enciklopedični in globalni zajem znanja; s svojimi 290 jeziki spominja na babilonski stolp. Wikipedija sloni na znanju množice in je tako oblika proizvodnega procesa, pri kateri množica posameznikov, vsak s svojim drobnim prispevkom, deluje v korist skupnosti.

Avtorske licence[uredi]

Besedilo definirajo ali opisujejo stroke različno. Lahko ga razumemo kot intelektualno lastnino, okrog katere se je oblikovala specifična zakonodaja copyright oz. avtorske pravice. Zakonodaja je izhajala iz izkušnje z natisnjenimi besedili in je za nove raznolike forme v informacijski družbi vedno težje uporabna; težave povzroča v glasbi, filmu, fotografiji, arhitekturi in tudi pri besedilih v digitalni obliki.

Creative commons[uredi]

Creative commons je avtorska licenca, ki za razliko od kulture dovoljevanja, na kateri temelji copyright, izhaja iz svobodne kulture. Copyright bralcu dovoljuje samo določeno rabo, creative commons pa mu tekste najprej ponuja in šele potem doda pogoje. Poznamo več vrst licenc cc:

  • Priznanje avtorstva (attribution – BY): delo se lahko kopira, razširja, prikazuje in izvaja.
  • Deljenje pod istimi pogoji (share-alike - SA): izpeljano delo se lahko razširja le pod licenco, ki je identična licenci izhodiščnega besedila.
  • Nekomercialno (non-commercial - NC): delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja in je uporabljeno za predelave samo za nekomercialen namen.
  • Brez predelav (no derivative works - ND): delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja, ni pa dovoljena njegova predelava.

Copyright[uredi]

Copyright (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah) ščiti izvirna avtorska dela v katerem koli mediju. Ščiti pa pred zlorabo, nepooblaščenim razmnoževanjem, distribuiranjem, nedovoljeno javno izvedbo, predelavo dela ter objavo takega izvedenega dela. Knjige bralci lahko kopiramo ali predelujemo, toda kopije ne smejo priti v javnost. Avtorska zakonodaja onemogoča kršitve materialnih avtorskih pravic. V določenih situacijah je bralcu oz. uporabniku dovoljena omejena uporaba avtorskih del ali poštena raba tudi brez izrecnega avtorjevega dovoljenja, a mora pri tem obstajati soglasje, da avtorju z njo ni bila povzročena nobena škoda. Med ljudmi se napačno domneva, da je prosto uporabno vse kar je na spletu.

Bralec[uredi]

Knjige so bile do nastanka interneta glavni vir znanja in redko prosto dostopne. Internet je tako razširil prostor svobodnega pretoka informacij in postopoma začel krepiti pričakovanja njihove lahke dostopnosti in neplačljivosti. EU zahteva prosto dostopnost znanstvenih objav projektov, pri katerih je finančno udeležena. Razlikovati je treba med prostim dostopom in prosto vsebino. Vsebino, ki je označena kot prosta, lahko poljubno spreminjamo. Prosti dostop pa poseganja v vsebino ne dovoljuje.

  • Sivi dostop je dosegljivost do publikacij kot so diplome, doktorati, konferenčna poročila...
  • Hibridni dostop pomeni, da poleg spletnega dostopa obstaja plačljiva tiskana verzija publikacije.
  • Zakasnjeni prosti dostop velja za objave, ki pridejo v prosti dostop po omejenem obdobju, npr. v zamiku enega leta ali dveh po objavi.
  • Platinasti prosti dostop imajo publikacije, s katerimi avtorji nimajo stroškov in je le-te pokrila inštitucija, država...

Založbe[uredi]

Založbe so segment kulturne industrije, ki obravnava bralca kot potrošnika kulturnih dobrin v njeni proizvodnji in lasti. Nastal je tudi novi pojav "predatorskih založb". Pri teh založbah avtor plača stroške objave, za bralca pa je publikacija brezplačna.

Repozitoriji[uredi]

Branost se meri s številom dostopov na stran in s številom klikov na objavo. Prosta dostopnost prispeva k večji branosti, večjemu vplivu objav in bolj živi izmenjavi znanstvenih spoznanj. Pri besedilih, ki jih je avtor dal v tisk, mora prej v avtorsko pogodbo z založnikom vpisati člen, ki mu vzporedno spletno objavo dovoljuje. Forum SlovLit s povprečno enim sporočilom dnevno neprestano skrbi za strokovno komunikacijo v slovenski literarnovedni in jezikoslovni skupnosti.

Varovanje zasebnosti[uredi]

Najbolj nevarna je politična zloraba osebnih podatkov, ki si jo včasih privoščijo državni organi, ko silijo komunikacijske velikane v izročitev podatkovnih zbirk.

Kredibilnost[uredi]

Pri objavljanju preverjamo avtorja, inštitucijo ali medij, ki je informacijo objavila, starost dokumenta, njegov vpliv na javnost, dejstva ter avtorje in tekste, na katere se sklicuje. Avtorju lahko zaupamo, če gre za uveljavljenega strokovnjaka, čigar stališča so v javnosti poznana. Če je nekdo strokovnjak za eno področje, ne more podati zaupanja vredne izjave na drugem področju. Za pisca, ki v stroki ni doma, rečemo, da je amater ali diletant.

Aktivizem[uredi]

Aktivizem je socialni koncept, ki ga dokumentirajo slovarske sintagme kulturni, mladinski, partijski, sindikalni aktivist. Kritično mišljenje je pesimistično mišljenje, ki dvomi v človekovo zmožnost in pripravljenost za popravljanje sveta.

Avtorstvo[uredi]

Inštitucija podeljuje legitimnost objavam, saj domnevamo, da inštitucionalni okvir omejuje avtorjevo samovoljo: inštitucije namreč zaposlijo samo tiste, ki so se s svojim delom, kooperativnostjo in lojalnostjo izkazali. Po drugi strani pa inštitucije rade zavirajo objavo prelomnih odkritij, novitet, ki se ne vklapljajo v pedagoške in raziskovalne rutine in ki ogrožajo delovanje utečenih poslovnih modelov.

Strokovno recenziranje[uredi]

Strokovno recenziranje je v znanosti postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih. Recenzenti so strokovnjaki, ki jim je znanstvena srenja priznala kompetenco za področje recenziranja. Pogosto so to uredniki časopisov, zbornikov in knjig. Strokovno recenziranje je oblika samoregulacije znanstvene skupnosti, s katero ta vzdržuje standarde kvalitete. Recenziranje naj bi preprečevalo objavljanje nepreverjenih in nedomišljenih razprav in razprav, ki ne upoštevajo strokovnih standardov. Revije so dolžne svojo recenzijsko politiko in postopek objaviti na svojih spletnih straneh. Recenzijski postopek ima tri možne izide: sprejem, zavrnitev ali pa pogojni sprejem članka.

Pravopis[uredi]

Če nekdo ne pozna pravopisa, lahko dvomimo o njegovi kredibilnosti.

Ločila[uredi]

Indikator pravopisne kompetence je, da poznamo razliko med vezajem (-), pomišljajem (–) in dolgim pomišljajem (—). Vedeti moramo tudi, kdaj jih zapisovati stično in kdaj nestično. Drugi tak indikator so narekovaji. Slovenski pravopis pozna tri oblike dvojnih narekovajev in več oblik enojnih. Odvečno je postavljanje citatov, ki jih v besedilu označimo z narekovaji, v ležeči tisk. Pred tropičjem ni vejice in je nestično ločilo. Pravopis se spreminja, zato po njegovi rabi lahko sklepamo na starost pisca.

Velike začetnice[uredi]

Celice znotraj tabele bodo praviloma zapisane z malo začetnico, razen ko gre za cele stavke ali imena. V alinejah pri navpičnem naštevalnem seznamu uporabimo veliko začetnico le takrat, kadar alineje prinašajo daljše in stavčno oblikovano besedilo.

Formati besedil[uredi]

Pisec mora poznati razlike med računalniškimi formati besedil. Prepoznava jih po končnicah v naslovih dokumentov: txt pomeni golo besedilo; doc, docx, rtf, odt pomeni obogateno besedilo; htm ali html je spletno besedilo; pdf je natisljivo besedilo.

Besedilo v wikijih[uredi]

Pišemo neposredno v okno, ki se odpre s pritiskom na zavihek uredi, lahko pa tekst sestavljamo v urejevalniku.

Vaje v wikijih[uredi]

Besedila v wikijih se znajdejo v privzetem formatu. Vsi odstavki dobijo enako obliko. Napako v zgodovini strani se odpravi z enim klikom na možnost razveljavi na koncu vrstice.

Sporočanje popravkov in komentarjev[uredi]

Posegov v besedila, ki so na spletu izpostavljena skupinskemu urejanju ni treba posebej označevati, ker se popravki arhivirajo samodejno in si jih je mogoče ogledati. Naloga lektorja, urednika ali mentorja pa je, da svoje posege v besedilo jasno označijo, tako da so sledljivi, pisec pa se je dolžan nanje odzvati tako, da je takoj vidno, katere popravke je upošteval.

Navajanje[uredi]

Citat nam omogoča dostop do konteksta predmeta raziskovanja. Citiranje je ob povzemanju in parafraziranju osrednja oblika kulturnega spominjanja in glavna strategija za reprezentacijo tega spomina. Strokovni pisec ali govorec brez sklicevanja na druge skoraj ne more. Pogoj za znanstveno besedilo je prispevek novega spoznanja v skladišče vednosti in sklicevanje na druge pisce je na daleč prepoznavno zunanje znamenje strokovnega pisanja. V akademskem pisanju velja, naj delež citatov iz leposlovja ne bo večji od 20 %.

Prepisovanje[uredi]

O plagiatu govorimo takrat, kadar se tuje znanje uporablja kot lastno, ne da bi navedli, od kod smo dobesedno prepisali ali povzeli izjave. Pravno se sankcionira v primerih, ko intelektualna kraja pomeni kršenje avtorske zakonodaje, to pa se zgodi takrat, kadar tekst, iz katerega grešnik zajema ni v javni lasti. Ker je plagiatorstvo težko dokazljivo, se očitki razširjajo v obliki govoric namesto v argumentirani razpravi.

Citatni indeksi[uredi]

Citatni indeks je bibliografska podatkovna zbirka, ki iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave, da bi dobili pregled nad medsebojno povezanostjo razpravljanja in identificirali pomembnejše objave. Na Slovenskem upoštevajo splošna citatna indeksa Scopus.

Faktor vpliva[uredi]

Faktor vpliva je številka, ki kaže stopnjo uglednosti, tj. vplivnosti znanstvene revije. Višji kot je faktor vpliva revije, več je vredna objava v taki reviji in višje se vrednoti znanstveni ugled avtorjev, ki tam objavljajo. Dvomi v faktor vpliva kot merilo kvalitete člankov so pripeljali do predloga zamenjave z Googlovim algoritmom za rangiranje strani.

Slovenske znanstvene revije[uredi]

Primerjalna književnost, Slavistična revija, Dve domovini, Jezik in slovstvo, Razprave SAZU, Studia mythologica Slavica, Knjižnica, Phainomena, Acta Neophilologica, Traditiones, Slavia Centralis (Maribor), Verba Hispanica.

Citatni slogi[uredi]

Glavni citatni stili so: APA (psihologija, vzgoja, družbene vede), MLA (jezikoslovje, literarna veda, humanistika), AMA (medicina, biologija), čikaški (naravoslovje, splošno) in wikipedijski. Čikaški stil je prepoznaven po tem, da letnico zapiše takoj za avtorjevo ime, MLA-jev pa po naslovih del v kratkih sklicih. Vsak citatni stil ima svoje dobre in slabe lastnosti. Čikaški citatni stil postane neroden, kadar publikacija nima avtorja, ali kadar je delo izhajalo skozi več let v več zvezkih.

Kratki sklici[uredi]

Pisci so se nekdaj izogibali ponavljanju avtorjevega priimka v kratkih sklicih z besedami ibidem, prav tam, op. cit., n. d. 'navedeno delo'.

Od kod vse citiramo[uredi]

Citiramo iz knjige, iz poglavja v knjigi, iz zavihka knjižnega ovitka, iz razprave v zborniku, iz članka v reviji, iz članka v časniku, iz gesla v enciklopediji, s spletne strani, iz bloga, iz videa na spletu...

Viri in literatura[uredi]

Nesmiselno je ločeno navajanje virov posebej iz arhivov, posebej iz natisov in posebej s spleta. Tudi če so viri dostopni mimo seznama referenc, nam ta vendarle pomaga razumeti piščevo referenčno obzorje. Delitev na vire in literaturo je smiselna pri dolgih seznamih. Pri citiranju naletimo na opozicijo primarni in sekundarni, ki se enkrat nanaša na materialno podlago virov, drugič pa na način dostopa.

Zaslon in papir[uredi]

Trenutno slovenski literarni zgodovinarji pišejo večinoma na zaslon, vendar z mislijo na tiskano objavo. Enako počnejo študentje, ki so po univerzitetnih in fakultetnih pravilih dolžni diplomske naloge, magisterije in doktorate oddati v trdo vezanem natisu. Strokovni časopisi se selijo na splet, najprej vzporedno s tiskano verzijo, nato samo na splet. Naročniki zaradi spletne dostopnosti časopisov odpovedujejo naročnino na strokovne časopise, njihove naklade se manjšajo in tiskarne se postopoma usmerjajo samo v postavljanje besedil in v tiskanje majhnega števila arhivskih izvodov. V začetku spleta sredi 90. let 20. stoletja je bil ideal spletne strani identičen formatu računalniškega zaslona, skoraj kot nekakšen povečan katalogni list. Strani, ki niso šle v celoti na en zaslon in se je njihova vsebina raztezala pod spodnji rob zaslona, so bile označene kot neprimerne. Cobiss ponuja tri oblike zapisov bibliografskih enot: polni, ISBD in COMARC.

Žanri[uredi]

Delimo jih na pisno komunikacijo in oblikovanje pisnih sporočil, vsakdanje sporazumevanje, publicistične žanre, umetnostne žanre ter strokovne/znanstvene žanre. Strokovna objava je tista, ki ne dosega kriterijev znanstvenega. Izvirni znanstveni članek je prva objava raziskovalnih rezultatov v znanstveni reviji. Pregledni znanstveni članek pa je sintetično in kritično poročilo o najnovejših objavah z določenega predmetnega področja, ki jih nadgrajuje s svojimi stališči. Namen poljudnih člankov je populariziranje in družbeno osmišljanje raziskovalnih spoznanj.

Šolsko pisanje[uredi]

Sem spadajo referat, esej in diplomska naloga (magisterij, doktorat).

Popravljanje[uredi]

Večino časa se ukvarjamo z že napisanimi besedili, ki so lahko naša ali so od drugih. Lahko jih popravljamo, urejamo, oblikujemo, ocenjujemo, predstavljamo in promoviramo. Urednik je oseba, ki gre prva skozi besedilo in se odloči, ali ga bo objavil ali ne. Pomemben je odnos do urednikovih predlogov in posegov v besedilo.

E-pošta[uredi]

Je pomemben segment komunikacije. Komunikacija je lahko v pisni obliki ali v živo. Večkrat pa se tukaj pojavijo razvade, ki motijo strokovno uporabo. Takšne navade so neodzivanje na pošto; na odgovor, ki smo ga sprejeli, se ne zahvalimo; problemi pri naslavljanju.

Tvit[uredi]

Je sporočilo na socialnem omrežju Twitter, ki je nastalo leta 2006.

Zagovor[uredi]

Zagovori spisov, kot je npr. magisterij, referat, seminarska naloga, diploma, doktorat.

Literarna kritika[uredi]

Inštitucijo kritike poznajo samo demokratični sistemi. Kritik je dolžan upoštevati publiko, ne pa zgolj ekspertna stališča, zato je njegovo pisanje na presečišču publicistike in znanosti. Kritika je vedno subjektivna, objektivnih vrednostnih kriterijev ni. Na kritična stališča vpliva čas, zato niso trajno veljavna.

Enciklopedični članek[uredi]

Ima večjo jedrnatost oziroma konciznost in je vzorčna oblika strokovnega pisanja.

Biografski članek[uredi]

O akterjih v literarnem sistemu.

Članek o knjigi[uredi]

Naslov gesla je tudi naslov knjige, brez podnaslova, zelo dolge naslove moramo skrajšati. Kratke naslove, ki so že zasedeni, opremimo z imenom avtorja v oklepaju ali letnico oz. naslovom časopisa, če avtor ni poznan. Glava gesla vsebuje samo bistvene podatke: naslov, avtor, letnica, žanr. V infopolju naštejemo morebitne ponatise, prevode, ekranizacije, dramatizacije, uglasbitve in druge predelave. Navedemo tudi ilustratorja, avtorja posvetila posvetilo itd. Določimo tudi žanr, temo, ključne besede.

Strokovni blog[uredi]

Primerni za določeno področje, temo. Zajemajo publicistične in žurnalistične žanre, redkeje znanstvene.

Spletni forum[uredi]

Strokovna ali znanstvena tematika. Je pomembno orodje za vzdrževanje strokovne oz. znanstvene skupnosti. Naročniki določajo temo in vsebino s svojimi prispevki.

Slog[uredi]

Aktualne stvari se pojavljajo na vrhu in so najbolj vpadljive.

Sestavni deli[uredi]

Avtorjevo ime, naslov, izvleček, ključne besede, povezave, kazalo, telo besedila, literatura, priloge.

- Naslov

Povzame bistvo v nekaj besedah, je smiselno oblikovan in podaja sklenjeno sporočilo. Ne sme biti zapisan z veliki tiskanimi črkami.

- Izvleček

Je krajša oblika povzetka z največ desetimi vrsticami in 100 - 500 besedami. Lahko je napisan ležeče ali z umikom na desno.

- Ključne besede

Opredelijo nanašanje teme na besedilo.

- Kazalo vsebine

Naslovi morajo biti kratki. Ne smemo uporabljati preveč členitev na poglavja, še posebno če pod poglavje napišemo le malo besedila. Le dolga poglavja členimo na podpoglavja.

- Povezave

Nadomeščajo imenska in stvarna kazala in so oblika sklicevanja.

Napake[uredi]

Najpogostejše napake so gostobesednost (dolgoveznost, ponavljanje...), nerazumljivost (zapletenost, enigmatičnost sporočila), pomanjkanje konteksta, slogovna puščobnost in pristranskost. Strokovni poznavalec mora znati priti do informacij, te pa potem tudi postaviti v kontekst. Pretirana uporaba preštevilnih besed pri povzemanju prebranih del je tudi problematična. Pomagamo si z uporabo variiranih izrazov in spremembo stavčne strukture. Izpustimo tudi moteče ponavljajoče strukture.

Govorna prezentacija[uredi]

Sem spadajo diskusijski prispevki, komentarji, replike. Podlaga za pisanje je predhodna objava.

Vizualizacija[uredi]

Slike, grafikoni in barve.

Fotografije[uredi]

So pomemben del sporočanja, ki ne zahteva truda ali razumevanja. Ponazori besedilo in prikaže posamezne detajle besedila. Najdemo jih v raznih reportažah in fotoreportažah, v leposlovju pa zelo malo; navadno samo na naslovnici.