Uporabnik:Jakob Svetek

Iz Wikiverza

Test, 12. 2.[uredi]

--JakaMraz (pogovor) 08:08, 12. februar 2021 (CET)

  1. 1. Spomni se imena in priimka literarnega zgodovinarja, ki je bil dolga leta urednik zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev in predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. (Njegova slika.) (1) Če njegovemu priimku spredaj pritakneš oznako za Ludolfovo število, dobiš drugega literarnega zgodovinarja, ki ima čisto slučajno enako ime. (1) Z besedo ali dvema označi njegovo torišče. (Tj. torišče tega drugega literarnega zgodovinarja) (1)


  1. V Cobiss vtipkaj svoj priimek, na desnem robu iskalnega polja namesto vse gradivo izberi knjige in klikni na prvo knjigo, ki se pojavi med zadetki (precej bo diplomskih del). Če bo prva knjiga na seznamu zapletena, izbereš pač naslednjo. Zadoščali bodo Osnovni podatki, lahko pa seveda izhajaš iz zavihka Podrobni podatki. Označi zapis, prekopiraj ga na svojo stran za odgovore in uredi tako, kot se to napravi za seznam literature. Na zaslonu naj ostane samo urejena referenca, prekopirano smetje pobriši. Točke se dobijo za izbor, zaporedje, ločila, ležeči tekst in povezavo na Cobiss (več bo vredna tista z uporabo predloge), prek katere bova z Andražem Ježem lahko preverila izdelek. (5)

Irena Svetek. Zaspi, mala moja, zaspi. Maribor: Litera, 2014 COBISS

  1. Zakon o varovanju osebnih podatkov.

--JakaMraz (pogovor) 08:18, 12. februar 2021 (CET)

Test za test[uredi]

--JakaMraz (pogovor) 07:53, 15. januar 2021 (CET)Jakob Svetek Aaron Scwartz se je obesil. --JakaMraz (pogovor) 07:53, 15. januar 2021 (CET)Jakob Svetek

Domače naloge[uredi]

Prva domača naloga: Tipkanje[uredi]

Cvetko Golar: Maruša in Maruška

Druga domača naloga: Slavistična revija ter povzetek poljubno izbranega članka[uredi]

Slavistična revija[uredi]

Slavistična revija je osrednji slovenski znanstveni časopis za področje jezika in literarne vede. Njen glavni namen je raziskovanje slovenskega jezika in književnosti. Izhajati je začela leta 1948, njeni uredniki pa so bili: Anton Ocvirk, Tine Logar, Jože Toporišič; danes pa Miran Hladnik

Romansko-slovanske jezikovne interference: sosledica časov (povzetek)[uredi]

Članek Mitje Skubica govori in nam predstavi stikanje dveh po izviru tujih si jezikovnih skupin – slovanski in romanski jezik. To nam predstavi na primeru romunščine, na katero je v zgodovini zaradi geografskega stika veliko vplival slovanski jezik. Avtor se ustavi pri 3 posebnostih, pri katerih sta 2 manjši: Dvojno zanikanje zelo dobro poznamo v slovenščini in tudi hrvaščini, italijanščina ga pa po drugi strani ne pozna. Zanimivo je, da je dvojno zanikanje prisotno tudi v romunščini. V Sloveniji in Romuniji prav tako načeloma znamo sklanjati »ki«, Italijani svojega »che« pač ne. Večja razlika pa je v implicitnem odvisniku: Avtor nam skozi cel članek ponuja razne prevode različnih jezikov, na katerih tudi utemeljuje svoje mnenje. Poda nam tudi prevode v srbščini, romunščini in slovenščini Flaubertove Gospe Bovary. Pri primerjanju Skubic ugotovi, da sta si po uporabi implicitnega odvisnika srbski in romunski prevod bolj podobna kot slovenski in francoski izvirnik: »/…/ Sosledico časov je moč ugotoviti samo v razvezanih odvisnikih in v tem je vidno, da romunski prevod vselej kaže slovansko jezikovno normo in s tem svojo različnost od prevodov v druge romanske jezike. Ti namreč v nobenem od navedenih primerov ne kažejo odstopanj od francoskega izvirnika /…/« (2001: 233).

Vtis in razumljivost[uredi]

Članek mi je bil razumljiv, saj sem za razliko od romunščine navedene slovnične razlike med latinščino in slovenščino že poznal. Zmotilo me je, da je bilo v besedilu veliko izvlečkov v tujih jezikih, saj bi moral, da bi besedilo razumel, znati tudi te jezike; vendar pa razumem, da je bil namen Matije Skubica, ki je besedilo napisal zaradi izkušnje učenja romunščine, le dobronameren – čim bolj avtentičen prikaz na primerih.

O avtorju[uredi]

Mitja Skubic, avtor obravnavanega članka, je bil slovenski jezikoslovec, ki se je rodil 19. 12. 1926. Ukvarjal se je z jezikoslovnimi, zlasti skladenjskimi pojavi v romanskih jezikih. in bil tudi univerzitetni profesor. Umrl je 16. 9. 2015.

Viri[uredi]

Tretja domača naloga: Literarnovedni članek iz Jezika in slovstva[uredi]

Revijo Jezik in slovstvo sem si izbral zato, ker se v svojih delih dosti obrača na slovenski jezik in literaturo iz pedagoške perspektive. Objavlja manj kot ostale sorodne revije, vendar je dobra lastnost ta, da lahko članke prebiramo na spletu.

Članek[uredi]

Glede na to da sem svež maturant in so mi bila letošnja izbrana dela zelo všeč, sem si izbral članek z naslovom Kralj na Betajnovi in Hlapci Ivana Cankarja kot maturitetno branje, avtorice Alojzije Zupan Sosič. Z delom se načeloma strinjam in opažam zelo napreden pristop pri primerjavi obeh del. Velikokrat Cankarju avtorica pripiše, da je navdih za iskanje karakterističnih lastnosti, našel pri znanih filozofih, kar ga vsekakor povzdigne v vrh svetovne dramatike. Zupan Sosič tudi pove, da je Cankar Nietzschejevo filozofijo vsaj delno poznal, tudi delo tako je govorili Zaratustra, a vendarle je vprašljivo povezati krutega in brezobzirnega kapitalista, danes bi mu rekli tajkun, s konceptom nadčloveka« (2019: 10).

O avtorici[uredi]

Alojzija Zupan Sosič je slovenska literarna zgodovinarka, ki se je rodila 13. 3. 1964. V svoji karieri se je posvetila sodobnim slovenskim romanom ter je profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Viri[uredi]

Četrta domača naloga: Ciproš[uredi]

O avtorju[uredi]

Janko Glazer se je rodil 21. 3. 1893 v Rušah pod Pohorjem. Družina je pripadala bogati tradiciji steklarjev, drugače pa je bila kmečka. Po končani ljudski šoli se je vpisal na gimnazijo v Mariboru, kjer je prvič nase opozoril s pesmijo Spomenik, ki je bila objavljena v Ljubljanskem zvonu.


Janko Glazer: Spomenik

Pred mano grob, ves razcvetel . . .
Nad njim se dviga kamen bel.

In v marmora brezčutni mraz
narisan je prelep obraz:

Devojka s črnimi očmi,
devojka, ki zdaj v grobu spi.

A spodaj v kamen izklesan
v vrsticah dveh je ves roman :

„Ah, v cvetu let umrla je,
ker njega krogla strla je . . ."


Šolanje je 1913 nadaljeval kot študent slavistike, germanistike in filozofije v Gradcu. Vmes se je prepisal na prirodoslovje, vendar se je kmalu vrnil na prvotno smer. Diplomiral je leta 1922 na novoustanovljeni univerzi v Ljubljani. Poročil se je Marijo Robnik, s katero je imel dva otroka: Matija in Alenko. Najprej se je zaposlil kot profesor na mariborski klasični gimnaziji, potem pa je bil na prelatov poziv ravnatelj Študijske knjižnice v Mariboru. Kljub temu pa je bil pesniško še zmeraj zelo ustvarjalen: Napisal je tri pesniške zbirke: Pohorske poti, Čas-kovač in Ob jesenskem ekvinokciju. Za svoje delo je dobil tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo, vendar je polovico svojega denarja odstopil Pavletu Zidarju, saj si jo je po njegovem, bolj zaslužil. Janko Glazer je bil poznan kot deloven, a predvsem kot družinski človek. Najlepše ga je ob stoti obletnici njegovega rojstva opisal Bruno Hartman:

"Njegovo doživljanje se usmerja predvsem v ljubezen do žene, družine in rodu, do pokojnikov in živih v domačem okolju, pa do temeljnih vprašanj o življenju, trpljenju in smrti... Poglavitni vir Glazerjevega pesnenja je čudež narave in človek v njej." (Mohorjev koledar, 1993)

Umrl je v družinskem krogu 2. 2. 1975.


Janko Glazer: Ciproš[uredi]

 
Ko ciproš zacveti,
so naše frate rdeče:
tako iz rane speče
kdaj se pokaže kri.

Kjer rastel, zelenel
je gozd dreves košatih
in ptic v njem – nád krilatih –
je zbor brezskrben pel;

kjer búčal je vihar
skoz veje in vrhove
in poln moči njegove
bil svet je, vsaka stvar –:

tam frata zdaj leži;
le ciproš cvete rdeče:
kakor iz rane speče
pokaže kdaj se kri.


Pesem Ciproš je nastala pod vplivom 2. Svetovne vojne, ko je Janku Glazerju umrl sin Matija. Bil je mlad študent kemije (kar je nekaj časa študiral tudi sam), kar kaže, da sta si z očetom delila veliko strast. Objavljena je bila v delu Pesmi in napisi: izbor

V pesmi je uporabljenih veliko pesniških sredstev, rima v štirih kiticah, pri katerih vsaka vsebuje štiri verze, je oklepajoča. Zadnja dva verza prve in zadnje kitice se skoraj ponovita, kar deluje kot delni refren.

Analiza pesmi[uredi]

Pesem ima štiri kitice in vsaka kitica ima štiri verze. Rima je v vseh štirih kiticah oklepajoča (ABBA).

Lastna interpretacija[uredi]

Ciproš predstavlja boleč spomin na umrlega sina, prata (drugače: krčevina) je njegove srce, ki ga zaboli, ko pride prej omenjeni spomin na plan. Avtor, lirski subjekt, v drugi in tretji kitici poudari, da je imel sin (gozd, ki je stal na mestu preden ga je ugonobila prata) pred sabo še celo življenje. V zadnji kitici spet zaključi z dejstvom, da tega gozda – sina ni več in iz že zaceljene rane vendar teče kri.

Viri[uredi]

Peta domača naloga: Sporočila s SlovLita[uredi]

SlovLit[uredi]

Za domačo nalogo nam je bilo priporočeno, da si preberemo neko sporočilo iz arhiva na Slovlitu ter ga povzamemo in pokomentiramo. Slovlit je diskusijski forum, ki združuje zainteresirane literarne zgodovinarje in jezikoslovce vseh mogočih filoloških usmeritev, zlasti pa sloveniste, doma in po svetu.

Kulturne razglednice iz Pariza[uredi]

Sam sem si izbral sporočilo Mateje in Andreja Bartola, ki je bilo objavljeno 6. 12. 2001 ob 22.45. Bartolova sta bila na dvodnevnem festivalu jezikov in kultur sveta v Toursu. Predstavljala sta Slovenijo in slovenski jezik ter tudi predavateljsko sodelovala pri predstavitvi slovenščine. Mateja Bartol je naredila mini tečaj o najosnovnejših slovenskih frazah, njen mož pa je pripravil predavanje o Sloveniji, njeni zgodovini in običajih. Poročilo je vsebovalo še podatke, kje je bil festival izveden in da naj bi januarja naslednje leto Tours obiskal še politik Borut Pahor.

Področje[uredi]

Kulturne razglednice iz Pariza spada po področje digitalne humanistike.

O avtorju[uredi]

Mateja Pezdirc Bartol je slovenska literarna zgodovinarka in redna profesorica za slovensko književnost, ki se je rodila 30. 8. 1972. Trenutno predava slovensko književnost na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V svojem raziskovalnem delu se osredotoča zlasti na sodobno slovensko dramatiko.

Mnenje o sporočilu in SlovLitu[uredi]

Načeloma se v SlovLitu težko znajdem, saj nekako ne razumem njegovega namena zunanjim opazovalcem, za kar se enačim tudi sam. Vsekakor s tem komentarjem nočem biti nehvaležen ali celo nesramen, saj sem zaenkrat še študent slovenistike in mi je njen svet še zelo neznan. To besedilo pa sem si vseeno izbral na podlagi bolj "človeških vzgibov", namreč Andrej Bartol je bil moj srednješolski profesor, ki se takrat v Franciji gotovo ni zavedal, da bodo njegovi dijaki čez slabih 20 let brali to poročilo. Poročilo je vsekakor skrbno pripravljeno in vsebuje ustrezne podatke o tem, kdaj je dogodek potekal, kdo ga je gostil, kdo so bili udeleženci in kaj se je na dogodku dogajalo;

Viri[uredi]

Šesta domača naloga: Anton Slodnjak[uredi]

Anton Slodnjak se je rodil 13. 6. 1899 v Badkovcih očetu Martinu in materi Marjeti kot prvi od treh sinov. Retorično sposobnost je podedoval od očeta, saj je bil ta organizator narodnih prireditev in pevec v Jurišičih. Po predlogu učiteljev je bil poslan na mariborsko gimnazijo, kjer je 1920 tudi maturiral; 1925 je doktoriral iz študija slavistike na ljubljanski Univerzi pri Davorinu Trstenjaku, diplomiral je tudi iz narodne zgodovine in germanistike, obiskoval pa je tudi študij umetnostne zgodovine. Iz Ljubljane ga je pot vodila na lektorski položaj na oddelku za slovenistiko v Krakovu. Kar 18 let (1927–1945) pa je bil profesor slovenščine na Trgovski akademiji. Med vojno je bil zaradi politične usmeritve tudi zaprt, kasneje pa je služboval kot profesor slovenske književnosti v Zagrebu. Pokoj pa je dočakal kot profesor slovenske književnosti na Filozofski fakulteti. S svojim delom se je ukvarjal praktično do smrti in za svoja dela prejel marsikatero nagrado.


Bil je predavatelj na raznih kongresih po Evropi, pisal eseje: podajal je preglede slovenskega ustvarjanja po pokrajinah. Bil pa je tudi eden prvih slovenskih literarnih zgodovinarjev. Napisal je tudi prvo zaključeno monografijo o Francetu Prešernu in nasploh njegov velik občudovalec.


Za svoja dela je prejel veliko nagrad, najbolj odmevne so: Prešernova nagrada, od Federativne ljudske republike Jugoslavije 2. nagrado za najboljši jugoslovanski roman, sprejetje v Slavistično društvo Slovenije...

Pregled slovenskega slovstva[uredi]

Pri predmetu Slovenska književnost 19. stoletja za študij uporabljamo Slodnjakov Pregled slovenskega slovstva, ki je izšla ob tisočletnici Brižinskih spomenikov. Slovensko literaturo je v njej razdelil na tri obdobja:

  1. Zgodovina ustnega in pismenega jezikovnega ustvarjanja v času onemogočene državne integracije Slovencev (Od začetkov predkrščanskega pesništva do srednjeveške književnosti na naših tleh)
  2. Zgodovina ustnega in pismenega ustvarjanja v slovenskem jeziku v dobah, ko so se prebujale, krepile in usklajale narodnooblikovalne moči (Od verskega pismenega ustvarjanja in prve nastavke narodnopreporodnih prizadevanj do zmagovanja pesniškega ustvarjanja nad poučnim pismenstvom)
  3. Sodobno slovstvo (Splošni pogled na pesništvo, pripoved in dramatiko)

Viri[uredi]

Sedma domača naloga: Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev in njeni klasiki[uredi]

Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev je osrednja znanstvenokritično urejena knjižna zbirka slovenske leposlovne klasike. Vse se je začelo 1946 pod vodstvom Antona Ocvirka, po njegovi smrti pa je uredništvo prevzel France Bernik. Kljub temu da je po osamosvojitvi Slovenije naklada upadla in je prišla pod založbo Obzorja (ki so 2002 propadla), od tam pod Založbo Litera in 2010 pod Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU; je v 60 letih bilo natisnjenih okoli 250 knjig in ducat monografij 39 avtorjev – od tega le ene ženske, Zofke Kveder.

Ker je zelo utopično pričakovati, da bi en sam človek lahko imel dovolj velik znanstveni pregled nad celotno slovensko literaturo, z glavnim urednikom – Matijem Ogrinom – sodeluje še uredniški odbor.

Pregled nekaterih avtorjev, urednikov in leta izdaje v tabeli[uredi]

Avtor Urednik Leto izdaje
Josip Jurčič Mirko Rupel 1946
Janez Trdina Janez Logar 1946
Simon Gregorčič France Koblar 1947
Ivan Tavčar Marja Boršnik 1951
Josip Murn Dušan Pirjevec 1954
Valentin Vodnik Janko Kos 1988

Vir[uredi]

Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. Wikipedija 3. dec. 2020.

Osma domača naloga: Literarni leksikon[uredi]

Literarni leksikon, ki je izhajal med letoma 1979 in 2001 na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede, zajema monografije o literarnih vprašanjih. Tematika je zgodovinsko razvojna.

Gesla so razdeljena na tematske sklope, tista bolj pomembna so bolj preučena in predstavljena, ostala pa so manj. Splošni pobudnik za Literarni leksikon je bil Anton Ocvirk, ki ga je hotel narediti podobnega nemškemu Reallexikon der deutschen Literaturwissenschaft. Izšlo je 46 zvezkov (o antičnih pesniških oblikah, splošnih literarnih pojmih, znanstvene fantastike; s poudarkom na vrstah, kot sta Povest in Romantika. Avtorjev je veliko, med drugim tudi: Janko Kos, Miran Hladnik, Aleš Berger, Drago Bajt, Tomo Virk ...

Seznam nekaterih zvezkov[uredi]

Avtor Tema Zvezek
Anton Ocvirk literarna teorija 1
Janko Kos literatura 2
Kajetan Gantar helenizem 3
Dušan Ludvik srednjeveške in staronemške verzne oblike 4
Darko Dolinar Pozitivizem v literarni vedi 5
Janko Kos romantika 6
Kajetan Gantar Grške lirične oblike in metrični obrazci 7
Majda Stanovnik Angloameriške smeri v 20. stoletju 8
Anton Ocvirk evropski verzni sistemi in slovenski verz 9–10
Anton Ocvirk literarno delo in jezikovna izrazna sredstva 11
Dušan Pirjevec strukturalna poetika 12
Niko Kuret Duhovna drama 13
Aleš Berger dadaizem, naturalizem 14
Janko Kos morfologija literarnega dela 15
Anton Ocvirk pesniška podoba 16
Dušan Rupel aliteracija in aliteracijski verz 17
Dimitrij Rupel literarna sociologija 18
Vlasta Pacheiner-Klander staroindijska poetika 19
... (Vseh zvezkov je 46)

Vir[uredi]

Literarni leksikon. Wikipedija 10. dec. 2020.

Deveta domača naloga: Nalaganje fotografij na Wikimedii Commons[uredi]

Glede na to da prihajam iz Kranja in se sam nimam za zavednega Kranjčana, sem se odločil to spremeniti. Kranj je prestolnica Gorenjske in ima okoli 38. 000 prebivalcev. Stoji na več kot tristo metrov visoki skali, kar je v zgodovini za sovražnike, če so hoteli mesto zaseči, predstavljalo veliko oviro. Seveda pa je Kranj najbolj poznan zaradi našega največjega pesnika Franceta Prešerna, ki je v tem mestu preživel svoja zadnja leta življenja ter župnijski cerkvi svetega Kancijana in tovarišev, ki je ne dolgo nazaj bila izbrana kot kulturni spomenik državnega pomena.

Povezava do fotografije: Cerkev svetega Kancijana in tovarišev, Kranj

Za bolj podrobno razlago tega odloka si lahko preberete na spletni strani Katoliške cerkve

Osnovna pravila tipkanja[uredi]

  • Zvezdica = alineja
  • Ležeči tisk = dva apostrofa; krepki = trije apostrofi; ležeči in krepki = pet apostrofov
  • Prazna vrstica = odstavek
  • ==xyxz== je naslov; podnaslov so dvakrat trojni enačaji
  • Povezava = oglati oklepaj [[France Prešeren
  • Notranje povezave:

Wikipedija [[:w:sl: Wikiverza [[:v:sl Wikimedia [[:c:File: Wikivir [[:s:sl: Wikiknjige [[:b:sl

  • Za naslednje funkcije v <> vpišemo določene črke:
  1. za prelom vrstice: br
  2. za vodoravno črto: hr
  3. za centriranje besedila: center
  4. poem uvaja pesemsko besedilo, /poem ga zaključuje
  • Wiki podpis: 2 vezaja in 4 tilde
  • V dveh zavitih oklepajih so predloge, ki lajšajo vnos bolj zapletenih zadev
  • Oštevilčeni seznami se začenjajo s ključnikom

O Novi pisariji[uredi]

Uvod[uredi]

  • Kritičnost do (na prvi pogled preproste) besede "pismenost". Po Vodniku pomeni to "slovnica"
  • Dotična "pismenost" pomeni: znanje, poznavanje digitalnega pisanja
  • Del naslova "Nova" pride iz povezanosti z novimi mediji, kar Nova pisarija je
  • Nova pisarija se ukvarja z besedilom na zaslonu
  • Wikiknjiga ni nikoli dokonča, morda je celo eksperiment, ki ga ustvarja več avtorjev (čeprav je samo eden)

Kam z avtorjem[uredi]

  • Problem umestitve imena avtorja na "platnico" knjige
  • Pojasni prednosti digitalnega "vseočesa", saj računalniška zmogljivost vidi in identificira vse posege v besedila

Prešernova Nova pisarija[uredi]

  • Naslov je povzet iz Prešernove Kranjska pisarija, ki je bila objavljena v Kranjski čbelici (1831)
  • Karikaturno naj bi smešila tradicionalne Prešernove nasprotnike: Kopitarja, Ravnikarja, Metelka
  • Kot včasih se tudi danes pritožujejo, da naj bi bilo preveč "pisarij"

Pismenost[uredi]

  • Pismenosti se včasih bali kot hudič križa
  • Pismenost - obvladovati znakovni sistem za istoimenovano komunikacijo
  • Svet se spreminja, danes računalniško nepismeni ne preživijo
  • Poznamo več pismenosti: strokovna, kartografska, računalniška itd. Bolj kot je nekdo pismen v kateri stroki, težje je z njim manipulirati
  • Ken Robinson pravi, da je prizadevanje za kreativnost pomembnejše od opismenjevanja
  • Definicija pismenosti ni dokončna in se bo spreminjala, saj se briše meje med narekovanjem, tipkanjem in pisanjem
  • Novodobne pismenosti kot so blogi in druga spletna občila ne zaničujmo, temveč sprejmimo noter večji krog ljudi
  • Več publicistov objavlja danes v blogih, tvitih, instagramih... kot so včasih to počeli v časopisih; hkrati je število blogerjev in blogerk ekvivalentno, čeprav je bilo publicistk včasih bistveno manj kot publicistov
  • Ljudje pisanih del ne cenijo, zakaj bi se s tem sploh kdo ukvarjal?

Informacijska družba[uredi]

  • Čeprav imamo elektronske knjige, to ne pomeni, da je slabo
  • Zavzemajo se za e-knjige

Wikiji[uredi]

  • Objavljanje je neprofitno, kot je organizacija sama
  • Wikiwiki - res hitro (havajščina)
  • Poznamo Wikipedijo, Wikiverzo, Wikivire, Wikiknjige, Wikislovar...; kateri spadajo pod Wikimedijo
  • Po Kornaijevi kategorizaciji, ki zajema 4 kategorije, spadamo v 2. skupino (vitalni jeziki), v kateri se nam zaenkrat ni treba bati za preživetje, moramo pa paziti, da bomo "računalniško živi"
  • Angleška Wikipedija pada, poznamo 290 Wikipedij, 533 jezikov je na čakanju za sprejem
  • Slovenska Wikipedija ima 125 000 uporabnikov, aktivnih je le 500
  • Licenca ustvarjalnega ljudstva - cc ("creative commons") bo izpodrinila "copyright"
  • Kljub dejstvu, da je pisanje brez nadzora, napisano preverijo wikipedisti in določeni iz Wikiskupnosti
  • Wikipedija je desna roka državnim in tržnim sistemom
  • Če ima določena Wikipedija veliko napak pri informacijah, so zato krive nacionalne znanstvene discipline
  • Wikipedija je bila potrebna že veliko preden so jo ustanovili
Wikiji in šola[uredi]
  • Bodo študenti zaradi prisile izgubili veselje do ustvarjanj strani?
  • "Učitelja prisili, da svojo avtoriteto pred wikijavnostjo ves čas preverja in potrjuje, študenta pa pripravi, da nalog ne bo več opravljal zato, da bi ugodil učiteljevim zahtevam in pričakovanjem staršev, ampak v odgovornem odnosu do skupnosti."
  • Brisanje člankov se ne splača, saj si takoj (v približno 2 minutah) opažen

Avtor[uredi]

  • V 80. se poveča odnos do empiričnih del
Motivacijsko pisanje[uredi]
  • Poznamo neetične motivacije: Pozabimo omeniti moramo avtorje z referencami, ukrademo gradivo za preučevanje drugemu ...
  • Ljudje mislijo, da če besedila ne razumejo, so sami krivi, čemur ni vedno tako
  • Kljub več različnim možnosti kreativnega pisanja se delež piscev takih besedil manjša
  • Besedilo glede na funkcijo prepoznamo po mediju, v katerem je objavljeno
  • strokovna besedila so po navadi v učbenikih
  • Znanstvena besedila so v člankih, revijah (ki vsebujejo širšemu ljudstvu nerazumljive termine)
  • Publicistična besedila so v časopisih, blogih ..., saj ne vsebujejo ustreznih referenc
Izbira jezika[uredi]
  • Da bo bodo slovenske strani tujih velikokrat deležne tujih "obiskovalcev", lahko pozabimo
  • Slovenistična znanost se ne bo dogajala v tujem jeziku
  • Velikokrat se ne opazi katerega "boljšega" besedila, saj ni v globalnem jeziku
Izbira teme[uredi]
  • Pri izbiri teme je tako: Ne veš, če si prav izbral, ker je druga tudi mamljiva, težko realiziraš vse konzumirane izbire, po navadi imajo "pomembnejše teme" več kandidatov,
  • Včasih ti izbiro omeji zunanji dejavnik
  • "Ljubezen" do svoje teme proučevanja velikokrat dobimo šele ob raziskovanju
  • Popularnost tem se spreminja glede na čas
  • Novinarsko zaganjanje v posamezne teme je velikokrat le odraz manipulativnega odnosa do bralca in so po navadi v ospredju pred druigimi temami (npr. politično obarvane tematike)
Vaje v pisanju[uredi]
  • Kljub temu da list papirja menja tipkovnica, se moramo učiti fizičnega pisanja
  • Pretvarjanje pisanih besedil v tipkana
Usoda avtorstva[uredi]
  • Avtorji so predstavniki naroda in njegove kulture
  • Včasih zelo pomemben, če si bil kot avtor v kakšnem društvu (npr. Društvo pisateljev)
  • Če delaš besedilo kot avtor težje dostopno, ga ne boš prikupil ljudstvu
Soavtorstvo[uredi]
  • Soustvarjanje ni v naprej določeno
  • Ni nezaželeno, če je korisno in utemeljeno
  • Mora biti določeno, kdo je kaj prispeval
Objavljanje[uredi]
  • Objavlja lahko danes vsak, četudi nima veliko denarja; le osnovno znanje računalništva mora poznati
  • Če avtor z natisnjenim besedilom ni bil zadovoljen,ga je lahko zavrnil in so knjigo zažgali
  • Penati niso objavili nikoli, čeprav je mogoče, katera zbirka ušla v javnost
  • Za iskanje besedila na spletu po ključnih besedah potrebuješ "Directory listinng", zaznajo "spletni roboti"
  • Več kot je hiperpovezav, bolj je dostopno besedilo (veliko na Wikipedijah)
Množični um ali pametna množica[uredi]
  • Organizacija informacijskega znanja (se ves čas dopolnjuje)
  • Po Jaronu Lanieru: Informacije v glavnem nimajo vsebine, kar je delno res, saj je tudi Wikipedija sestavljena iz več mnenj
  • "Crowdsourcing" - znanje od množice
Avtorske licence[uredi]
  • Avtorske pravice obstajajo tudi na spletnih občilih
Creative commons[uredi]
  • Creative commons (cc) se lahko podeli, če: avtorja priznamo, delimo enako naprej in ni namenjeno komerciali oz. komerciala v besedilu ni zaznana posredno
Copyright[uredi]
  • Pravno zaščiti avtorja nekega besedila
  • Preveč poudarja avtorja
  • Ne opravičuje dejstva, da lahko vsak posega/izboljša neko tuje besedilo
  • 70 let po smrti avtorja se lastništvo tega avtorja preneha
  • Uporabljen je bil še pred digitalno dobo

Bralec[uredi]

Logo prostega dostopa
Prosti dostop[uredi]
  • Znanje osnovne, srednje in visoke šole mora biti zastonj
  • Nekateri priročniki so bili včasih zastonj — v hotelu, za šoferje (želeli so čim manj nesreč)
  • Muzeji, knjižnice, galerije, knjige in CD-ji v knjigarnah so za plačati — kar je izven šole
  • Država zaračunala digitalne geodetske slike SSKJ na CD-jih, spletne informacije ...
  • Slovence je strah te odprte dlani Googlovega neplačljivega znanja in zato pričakujemo protiudar, vendar je Google svoje knjige že dal v v tujo last (DPLA, Hathi Trust)
  • Open data: podatki na internetu; niso podrejeni copyrightu
  • Open access: svobodna dosegljivost znanstvenih podatkov na spletu
  • Open content: svobodna dosegljivost virov
  • Open knowledge: podobno kot content, vendar širše
  • Open education: prosto izobraževanje
  • Open Access Slovenia: projekt, ki da pravice glede prenosa besedila založbi in je opremljena z licenco cpyright
  • Libre OA: brezplačna dostopnost besedila na spletu, besedilo pa je opremljeno z eno od pravic creative commons
  • Gold access OA: recenzirani revijalni članki
  • Green OA: predobjave, poobjave

Kredibilnost[uredi]

  • Preverjamo avtorja, institucijo/medij v javnosti, dejstva, avtorje, tekste, na katere se sklicuje
  • Sicris: znanstvena skupnost
  • Nezaupniki: Matej Bor (Vladimir Pavšič), Alan Sokol
  • Diletant: amater na nekem področju


Aktivizem[uredi]

  • 70. leta — humboldtovska vera: izvir akademskega dela = gola radovednost. tešenje le-te pa bistvo
  • 80. leta — družboslovje si je podredilo radovednost za dosego socialnih ciljev, ki je kvaliteta življenja
  • OF na terenu = aktivist
  • Aktivizem ni nujno rezerviran za liberalce
  • Civilni aktivizem zanemari statistiko in vzame tisti, kar mu ustreza ter posploši
  • Kritična refleksija: odmik od predmeta preučevanja
  • Kritično mišljenje: pesimistično, svet ne bo boljši; za njih je utopizem enakost, pravičnost ...
  • Kliktivizem
  • cc licenca dovoljuje vleči profit iz teh strani
  • socialna orožja so korak k odpravi diskriminacije

Avtorstvo[uredi]

  • Antiinstitucionalne revije: Problemi, ISH, Svobodna Univerza
  • Nova pisarija je bila najprej v samozaložbi, kar ne pomeni, da je slaba knjiga
  • Cankarjeva smrt je bila političen umor, Dimitrij Kebe; Hervardi
  • Hervardi: spletišče Andreja Šiška, ki je (neuradno) namenjeno nacizmu, ni zaupljivo!
  • Eleassar: "Prešeren je kranjski pesnik" napiše na angleško Wikipedijo, zatre ga šele Marko Juvan v sklepu: Pod lipo
  • 1946 Kidrič dobi od Elka Justina dovoljenje do Prešernovih pesmi; dejansko pa jih je Justin prepisal

Strokovno recenziranje[uredi]

  • Vedno bolj v porastu zaradi več znanstvenih objav, vstopanjem vedno več novih in nepoznanih piscev ter globalno dostopnostjo publikacij
  • Po navadi so recenzenti uredniki časopisov, zbornikov in knjig
  • Zaradi nepotizma imamo raje neodvisne ocenjevalce
  • Slepa (dvojna) recenzija: ko sta recenzent in/ali avtor dela anonimna
  • Anonimiziranje recenzenta oz komentarjev? Shraniš besedilo rtf formatu, ga odpreš v golo besedilo v editoriju in nevtraliziraš imena recenzentov

Pravopis[uredi]

Ločila[uredi]
  • Pomišljaj:〈Ctrl〉+ 〈-〉, dolgi pomišljaj:〈Ctrl〉+〈Alt〉+〈-〉
  • Le-ta ni priporočljiv
  • Nestični dolgi pomišljaj stoji med povedmi ne pa znotraj
  • Anton Umek — Okiški
  • Ada Vidovič — Muha
  • Narekovaji v besedilu: srednji ("")
  • Zgoraj/zgoraj narekovaji samo pri označevanju pomenov besed (default — ″privzeto″)
  • Dvojno označevanje (se pravi ležeči tisk in narekovaji ne! Samo narekovaji)
  • Cobiss uporablja nestično dvopičje
  • pri naštevanju dvopičja ne uporabljamo
  • Itd., itn., ipd. ne uporabljamo
  • Tropičje: nestično
  • Podpičje: pred pojasnjevalnimi povedmi, na koncu ne damo nič (če se začne z malo)
Velike začetnice[uredi]
  • Naslovi kolon; velika, ostalo: mala (razen, če so celi stavki)


Digitalna pismenost[uredi]

Formati besedil[uredi]
  • Txt: golo besedilo (SlovLit, računalniški programi)
  • Doc, docx, rtf, odt: obogateno besedilo (za članke)
  • Htm, html: spletno besedilo
  • Pdf: natisljivo besedilo
Besedilo v wikijih[uredi]
  • Če hočemo besedo polinkano, v imenovalniku damo najprej dva oglata oklepaja, besedo v imenovalniku, oglata zaklepaja, navpičnico ter besedo v oglatih oklepajih
  • Naslov: dva enačaja, podnaslov v dveh trojnih enačajih
  • Odstavek ena vrstica presledka
  • Nova enota: zvezdica
  • Oštevilčen seznam: # (ključnik)
  • Okvirček z besedilom: presledek na začetku vrstice
  • Prelom vrstice:〈br〉
  • Vodoravna črta:〈hv〉
  • Centriranje besedila:〈center〉
  • 〈poem〉na začetku pesmi,〈/poem〉na koncu pesmi
  • Zaviti oklepaji so namenjeni zahtevnejšim zadevam (npr. Cobiss)


Sporočanje popravkov in komentarjev[uredi]
  • Komentar: besedilo označimo, desna tipka in vnesemo pripombe
  • Če želimo beležiti spremembe, izberemo Sledi spremembam
  • Popravke lahko s klikom sprejmeš ali zavrneš, prav tako komentarje
  • Popravke se v wikibesedilih vnaša neposredno
  • Komentiraš lahko: na pogovorni strani besedila oz. avtorja, samostojna stran, znotraj besedila v obliki teksta (〈!-- komentar --〉), s predlogo

Navajanje[uredi]

  • Citatov ne sme biti več kot 20 %
Čemu sploh citiramo[uredi]
  • Drugega ne smeš povzemati brez citiranja oz. sklicevanja
  • Referenčni krogi, umestitev svojega sporočila v kontekst
  • Relata refero: Sklicevanja je veliko, a je nedokumentirano
  • Sklici v strokovnih besedilih-grafično poudarjeni z narekovaji, v samostojnem odstavku in pospremljeni z identifikacijo vira v oklepaju za citiranim besedilom
  • viri urejeni po priimkih avtorjev (neredko poudarjeni s kapitelkami ali v razprtem tisku)
  • 70 letna zapora velja samo za tista dela, ki 29. aprila 1995, ko je stopil v veljavo novi strožji zakon, še niso bila v javni lasti
  • Prevelika mera citiranja ni kazniva
Prepisovanje[uredi]
  • Vsako delo, ki je črpano od nekoga drugega in je brez virov, je plagiat
  • Pravni problem postane, če besedilo še ni v javni lasti
Citatna industrija[uredi]
Citatni indeksi[uredi]
  • Citation index= bibliografska podatkovna zbirka, ki iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave, da bi dobili pregled nad medsebojno povezanostjo razpravljanja in identificirali pomembnejše objave
  • Obstajajo ločeni citatni indeksi za znanstvena področja
  • Naravoslovje, SCI (Science Citation Index), SSCI (Social Sciences Citation Index), AHCI (Arts and Humanities Citation Index)
  • V Sloveniji so poznani: Scopus, Web of Science
  • Segment slovenske literarne vede šteje nekaj čez 200 raziskovalcev
  • Google Scholar: citatna podatkovna zbirka, ki je brezplačna
Faktor vpliva[uredi]
  • IF: Impact factor; kaže stopnjo gledanosti
  • Izračuna se po principu: Število citatov nekega članka v drugih člankih (v dveh letih) ÷ Število objavljenih člankov (v dveh letih)
  • Meritve so kulturno pristranske, saj so skoraj vse iz angleško govorjenega območja
  • Vplivna teža spletne strani izračunana na podlagi verjetnostne razporeditve (probability distribution)
  • Uredništva se poslužujejo tudi moralno vprašljivih praks, npr. prisilno citiranje
  • Open Citations Corpus (OCC) - nov akademski citatni indeks
Slovenske znanstvene revije[uredi]
  • Slovenske znanstvene revije:Primerjalna književnost, Slavistična revija, Dve domovini, Jezik in slovstvo, Razprave SAZU, Otrok in knjiga, Sodobnost, Dialogi ...
  • Tuje: Slovene Studies (ZDA), Philological studies, Slavia Meridionales, Slavistika ...
Citatni slogi[uredi]
  • APA, ki se uporablja za: psihologijo, vzgojo, družbene vede
  • MlA, ki se uporablja za: literarno vedo, humanistiko, jezikoslovje; Letnico porine po naslovni del v kratkih sklicih
  • AMA, ki se uporablja za: medicino, biologijo
  • Čikaški, ki se uporablja za: naravoslovje, splošno; Letnico porine za avtorjevo ime
  • Wikipedijski, Bluebook, ALWD, ASA, Vancouver, Turabian, MHRA
  • Bibliografski navedek se začne z avtorjevim priimkom (da se jih lažje najde)
  • Priimek na začetku je nepotreben, saj nihče več ne lista, temveč računalniško najde
  • Če je malo virov, se hitro najde
  • Priimek je poudarjen s kapitelkami tudi če ni na prvem mestu
  • Citiranje na wikijih, primer: Zoran Božič. Vrednotenje Prešernovih pesmi ... . Slavistična revija 59/2 (2011). 131 — 46.
  • Bibliografsko kazalo za:
  1. knjigo: avtor. naslov. kraj. založba. letnica in knjižna zbirka.
  2. spletno objavo: avtor. naslov. ime spletišča. datum objave.
  3. Članek v zborniku: avtor. naslov. naslov zbornika. kraj. založba. letnica. strani pri članku
  4. Članek v reviji: avtor. naslov. naslov revije. letnik. številka. letnica. stran v reviji
  5. Časnik: avtor. naslov. naslov časnika. datum. stran v članku
Tehnika citiranja[uredi]
  • Citat loči od lastnega z narekovaji ali ga postavi v samostojen, grafično drugačen odstavek
  • Vir citata je lahko na koncu citiranega besedila ali v kazalki (opombe, kratki sklic, neposredna povezava)
  • V opombah so navedena samo tista dela, iz katerih so bile vzete ali povzete konkretne izjave, v seznamu referenc pa tista dela, ki so za predmetno področje, ki ga članek obravnava, sicer pomembna, ni pa bilo iz njih nič neposredno citirano
Opombe[uredi]
  • Sprotne, na koncu poglavij ali na koncu dela
Kratki sklici[uredi]
  • Imena v sklicu ali citatu se ne podvajajo
  • Ponovitev priimka v dveh zaporednih sklicih ponovimo (ne: prav tam, n. d., ibidem)
Označevanje navedkov[uredi]
  • Navedka ne začenjamo in končujemo s tremi pikami
  • Začnemo z » in oglatim oklepajem ter zaklepajem, končamo pa s končnim ločilom in «


Od kod vse citiramo[uredi]
  • Največ iz knjig, vse več pa iz spleta
  • Viri iz ustnih pogovorov in zasebnih korespondenc so nepreverljivi
  • Prej navedemo tiskani vir kot digitalnega
  • Bolje citirati po izvirniku
  • Iz tujega jezika citiramo izvirnik in prevod napišemo v opombah
Viri in literatura[uredi]
  • Vir: gradivo, ki je predmet raziskave
  • Literatura: teoretični in metodološki pripomočki za raziskavo
  • Primarni viri: spravljeni v arhivu (tiskani)

ali

  • Sekundarni viri: elektronski
Zaslon in papir[uredi]
  • Vedno več gre na splet
  • Spodbujajo Open Access
  • CTF je nadomestil CTP, ki direktno iz računalnika privede na ploščo brez vmesnega filma; to je poceni postopek
  • Slavistična knjižinica ima program Calaméo, kjer so knjige na zaslonu kot knjige v svetu
  • Spletne strani niso oštevilčene
  • Spletni citat se razlikuje od papirnega po tem, da ima alineje, ima lahko hiperpovezavo na polno besedilo, ni potrebno dajati priimka pred ime
  • URL-je ne pišemo, temveč damo kot hiperpovezave ali Na spletu, Splet, Tudi na spletu v papirni izvedbi
Zgledi[uredi]
  • Polni, ISBD, COMARC, izpis
Knjiga[uredi]
  • Primer: Tone Svetina. Volčiči. Ljubljana: Borec, 1980. {COBISS|ID = 21824512}
Knjiga na bralniku[uredi]
  • Citirajmo raje iz dLiba ali Wikivira kot Knidla
  • Strani v kratkem sklicu ni, če je bilo prekopirano iz Wikivira
  • Če so poznani podatki o natisu, jih navedemo
  • Primer: Josip Kostanjevec. Življenje trnjeva pot ...: Besni ..... Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). Knidle.
Članek v zborniku[uredi]
  • Dva zapisa: zapis v članku in zapis o zborniku, kamor nas prinese klik na povezavo na koncu članka
  • Primer: Silvija Borovnik. Sodobne slovenske romanopiske: Sodobni slovenski roman? Slovenski roman. Ur. Miran Hladnik in Gregor Kocijan. Ljubljana: FF, 2003 (Obdobja, 21). 99 — 108. ↘ povezava na spletno objavo članka v zborniku


Poglavje[uredi]
  • Navajanje poglavja enega od avtorjev je enako navajanju članka v zborniku
  • Primer: Joža Mahnič. Zgodovina slovenskega slovstva, 5: Obdobje moderne. Ljubljana: Slovenska matica, 1964. ↘ Ime knjige ↘ Ime poglavja
Razprava v reviji[uredi]
  • Primer: Urška Perenič. Čitalništvo v perspektivi ... . Slavistična revija 60/3 (2012). 365 − 82.
Članek v časniku[uredi]
  • Primer: Igor Bratož. V usodno moč besede ne verjamem, temveč verujem: Poletni dopisovalski pogovor s Sonjo Porle, zaljubljenko v Afriko. Delo: Književni listi 20. 8. 1998. 13.
  • Če ima naslov podnaslov, naslovne nize smiselno razporedimo, v sili v oglatem oklepaju dodamo pojasnilo
Članek na dLibu[uredi]
  • Dve vrsti zapisov:

taki za posamično objavo ali taki za celo številko v časopisu

  • Primer: Ivan Pregelj. Mahnič — ... . Dom in svet 34/1—2 (1921). 28−30. {COBISS...} dLib
Enciklopedijsko geslo[uredi]
  • Viri, ki jih v Cobissu ali dLibu ni
  • Viri brez urejenih metapodatkov
  • Sklicevanje na drugo geslo iz Wikimedijinih spletišč zahteva predpono :w:sl:
  • Primer: planinsko povest
  • Avtorstva ni potrebno navajati, saj ga lahko dopolnjujejo
  • Nujni podatki: naslov gesla, naslov spletišča in datum (se ga vidi v zgodovini)
  • Vir primer: Planinska povest. Wikipedija 10. jan 2005.
  • Za hiperpovezavo med Orodji izberemo Trojno povezavo na verzijo članka, ki si ga ogledujemo in jo prekopiramo v hiperpovezavo
  • Biografski članki, primer: Anton Slodnjak. Levstik, Fran (1837—1887). Slovenska biografija
  • Martin Javnikar (avtor). Budal, Andrej (preučevanec). Primorski slovenski biografski leksikon (iz kje). Sistory (portal na spletu)
  • Č ne gre za lastna imena, so gesla zapisana z malo začetnico
Forum[uredi]
  • Sklic na SlovLitovo sporočilo: Marko Juvan. Zgrešena teza ... . SlovLit 10. jan. 2013
Spletni tečaj[uredi]
  • Primer: J. Simon Rafe in Yenn Lee. Understanding ... [Spletni tečaj Univerze v Londonu]. Coursera/edX. Ogled 2. jan. 2014
Blog[uredi]
  • Zahtevno včasih, ker ni avtorja; če izvemo zanj iz drugih virov, ga damo v oglati oklepaj na začetku
  • Datum ogleda ni potreben
  • Primer: Marko Crnkovič. 25. pismo ... . Za narodov blagor 21. feb. 2006. Siol Blogos.
Članek na spletišču[uredi]
  • Po navadi so vedno natisnjeni
  • Primer: Iztok snoj. Vlado H.: ... . Četrtkova zgodba (ime rubrike) . Gore-ljudje. net (ime spletišča) 7. jan. 2007.
  • Če prispevek nima naslova, v oglatem oklepaju pojasni, za kaj gre, npr. [Komentar k članku Barbare Leban Srečna, ker ...]
Avtor, naslov, podnaslov, rubrika, spletišča, ogled *
Zapisi v podatkovni zbirki[uredi]
  • Kdo je uredil, je na dnu začetne strani zbirke
  • Primer: Metod Turnšek. Stoji na rebri grad. Zgodovinski roman: Podatkovna zbirka. Ur. Miran Hladnik in Primož Jakopin. 1999. dostop 13. jan. 2012.
Diplomska naloga[uredi]
  • Če jih je več, napišemo kar vse
Prosojnice, video predvajanja, animacije[uredi]
  • Primer: Miran Hladnik. Oviralci prostega dostopa. 4. srečanje ... CTK, TR3, Ljubljana 3. apr. 2014. Wikiverza. pptx
  • Dodati moraš ppt, pptx, prosojnice na koncu
Zemljevid[uredi]
  • Vir pod zemljevidom
  • Danes institucionalno, včasih zasebno
  • Primer sklica: Zemljevid 1: Sloj — Literarni spomenik: Geopedia.si Portal. Ogled 5. feb. 2014 (pod "sliko")
  • Primer vira: enako kot sklic, brez Zemljevid 1
  • Naslov slike po možnosti prevedemo v slovenščino
Fotografija[uredi]
  • Vire navajamo neposredno pod fotografijo
  • Na koncu je po navadi objavljen seznam fotografij s podatkom o strani v knjigi
  • Wikiji nimajo samodejnega številčenja fotografij
  • Avtorja fotografije je treba navesti, če je to umetniški izdelek
  • Izpustimo lahko avtorstvo zaslonskih posnetkov, slik naslovnic knjig, strani informacijskih tabel, slik, kipov, arhitekturnih objektov
  • Na Wikipediji in Wikislovarju avtorstva ne navaja nihče, razen če se je pod fotografijo podpisal
  • Če je fotografija pod vzdevkom, avtorja ne iščemo
  • Na Wikipedijo lahko damo lastno fotografijo ali tako, ki je iz Freeware (brezplačnih strani) kot so Flicker, Instagram, Panoramio
  • Težje je navajati fotografije umetniških del, saj so to že izvedena dela
  1. Slika 1: Slovenski pisatelji in literarni zgodovinarji. Ilustracija [Foto revija] b. l. Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK. dLib
  2. Slika 2: Naslovnica Albuma slovenskih književnikov, 1928. dLib
  3. Slika 4: Miran Hladnik. Srne pa jelen. Fotoalbum 171. 9. jun. 2012.
  4. Slika 7: Rajko Korošec (File:Rajko Korošec.jpg). Foto Miran Hladnik 28. jun. 2007. Wikimedia Commons.
Risba[uredi]

Slika 13: Jeff Dahl. Anubis. Wikimedia Commons 2006, zadnja sprememba 26. apr. 2014.

Glasbeno delo[uredi]
  • Naslove glasbenih del poslovenimo
  • Frédérik Chopin. Nokturno št. 2 v Es-duru, opus št. 9. Musopen.
Radijska, televizijska oddaja in film[uredi]
  • V odjavni špici ponekod navedejo celo imena čistilk, ki so na koncu pomedle sceno
  • Primer: Milica Prešeren. Moč prepričljivega govora. Turbilenca. RTV SLO 3. sep. 2014. MMC.
  • Kadar ni jasno za kakšno vrst gre, dopišemo za piko pojasnilo: Film, Radijska oddaja ali TV-oddaja
Napake pri citiranju[uredi]
  • Nepoznavanje temeljnih referenc
  • Poznavanje referenc zgolj v enem jeziku ali znotraj ene »šole«
  • Vljudnostno vključevanje svojih strokovnih kolegov, prijateljev, mentorjev med reference, čeprav za temo niso dovolj relevantni
  • Nenavajanje konkurenčnih avtorjev ali avtorjev, ki jih ne maramo
  • Samocitiranje
  • Citiranje zaradi citiranja samega – Dragica Haramija (2003: 113) piše, da na leto izide okrog sto slovenskih romanov. > Na leto izide okrog 100 slovenskih romanov.
  • Sklicevanje je nepotrebno, ker ne gre za avtorsko izjavo oz. odkritje citiranega avtorja, ampak za javno dostopne podatke. Če domnevamo, da bralcem ne bo jasno, od kod smo jih vzeli, dodamo vir, npr. Cobiss pokaže, da na leto izide okrog 100 slovenskih romanov.
  • Navajanje http-jev, zlasti dolgih, je popolnoma odveč, URL-je vpišemo kot hiperpovezave v naslove citiranih publikacij
  • Še bolj narobe je navajati samo http-je brez podatkov o avtorju, naslovu, spletišču in datumu
  • Za vsak vir, dostopen na spletu, je treba v Cobissu in na dLibu preveriti, ali obstaja tudi v tiskani obliki, in navesti podatke tudi o tiskani izdaji
  • Navajanje zgolj naslova leksikona brez naslovov (in avtorjev) gesel, iz katerih smo črpali, ne zadošča

Pridobljeno z Nova pisarija: Napake pri citiranju

Navajanje na Wikipediji[uredi]
  • Zahteve:
  1. Med viri ne sme biti drugih člankov z Wikipedije
  2. Prepovedano sklicevanje nase
  3. Lahko je več različnih tipov citiranja
  • Slovenska Wikipedija daje založbo pred kraj
  • Lahko je več različnih tipov citiranja


Žanri[uredi]

  • Znanstveno (temeljno/izvirno, aplikativno/uporabno, pregledno)
  • Strokovno
  • Poljudnoznanstveno pisanje
  • Strokovno: tisto, kar ne dosega visokih kriterijev znanstvenega (to pravilo velja v akademskem svetu)
  • Strokovno pisanje: učbeniki, kratki znanstveni članki v reviji Otrok in Knjiga
  • Znanstveni članki ne dovolijo točk, če so objavljeni (v poenostavljeni obliki) v poljudnoznanstveni reviji
  • Kriterij Wikipedije: do 10 000 znakov = 1 točka; do 25 000 znakov = 4 točke; nad 30 000 znakov = 9 točk (⇒pregledne znanstvene razprave)
  • Strokovno pisanje je za eseje, predavanja, povzetek, kritične izdaje, učbenike

Šolsko pisanje[uredi]

  • Referat, esej, diplomska naloga
  • Hoče ustreči mentorju in je referenčno pregledno
  • Cilj pisanja ni za geto akademskega seminarja

Popravljanje[uredi]

  • Lektoriranje, korigiranje
  • Lektura: popravljanje besedila za njegovo optimalnost (slog, vsebina)
  • Lektoriranje (copy editing)
  • Včasih lektorji potrebni, saj slovenščina (Jurčič, Levstik) ni bila šolski jezik
  • Ne popravljati hodit v hoditi, če za tem stoji utemeljena razlaga
  • Korektura (proofreading): popravljanje napak nekoga drugega (stavca ali strojnega branja)
  • Tiskarska, strojna, avtorjeva korektura
  • Danes je v pdf, da avtor ne bi naknadno popravljal
  • Mi smo bili korektorji pri pretipkavanju
  • Uredništvo prvo sprejme ali zavrne besedilo za popravo, od tam gre k lektorju in korektorju

Komunikacije v stroki[uredi]

E-pošta[uredi]
  • Moderno dopisovanje
  • Izumili 1961 na MIT
  • Odzivnost, zahvala za odgovor, potrdimo prejem pošte
  • Primerke prejšnjih pogovorov zbrišemo, priponke naj bodo v splošnih formatih
  • Problem je preslikava iz urejevalnika v okno za novo pošto, saj se izgubijo oz. dodajo vrstice
  • Prelom vrstice: ^|
  • Nov odstavek: ^p
  • Pozdrav na forumu: Dragi kolegi ...
  • zaključimo: S spoštovanjem ...
  • Podpis za tikanje : ime; vikanje: ime + priimek
  • Forum podpis: --miran
  • Wiki pogovorna stran: klik na ikono svinčnika = --93.103.244.95 15:18, 8. februar 2021 (CET)
  • Tilda je 〈Alt〉+ 〈126〉
  • Podpis (slika): Slika:Imanuel Kant.svg
Socialna omrežja[uredi]
  • Nov način komuniciranja
  • CSCW=computer-supported cooperative work
  • Vse se hitro spreminja, tako da je težko beležiti spremembe
Tvit[uredi]
  • "SMS interneta"
  • Od leta 2006
  • Omejeno na 140 znakov
  • Podjetje služi s prodajo naslovov oglaševalcem
  • Retvit: nekakšno všečkanje
  • Svoj račun lahko tudi poimenuješ z nadpomenko svoje vsebine objavljanja (npr. romani)
  • Promoviranje strokovnih objav
  • Veliko je sklicevanja na druge strani Tviterja na samem tvitu
  • Tvitar = tviteraš = tvitovec = tviterat
Drugo[uredi]
  • Linkedin na razpis akademskih služb in projektov
Zagovor[uredi]
  • Seminarske-, akademske naloge, diplome
  • Mentor skupaj s kandidatom "zagovarja" izdelek
  • Na zagovoru težko dobiš pozitivno oceno
  • Potem moraš v gostilni pogostiti praktično vse
  • Traja največ dve uri oz. manj
  • Podobno sodnemu postopku, le da ima morebiti vsak iz komisije 3 vprašanja, potem lahko zapustijo sobo in kasneje predsednik razglasi kandidatov nov naziv
  • Prej tudi pove kandidatovo šolsko kariero

Literarna kritika[uredi]

  • Institucijo poznajo demokratični sistemi
  • Kritik upošteva tudi beročo publiko, je subjektiven, ni pristranski,
  • Kritika je polemična, jasna, poučna, zabavna, ne vpliva na bralce knjig le poda mnenje
  • Literarna kritika: pesem, roman
  • Strokovna kritika: Nove številka znanstvene revije

Enciklopedični članek[uredi]

  • Zahteva po večji jedrnatosti oz. konciznosti
  • Soglasnost, sodelovanje, strpnost, vrednostna nevtralnost
Biografski članek[uredi]
  • Vsebovati mora ustrezno obliko, členjenje, odstavke
  • Poznati moraš splošna pravila za uskladitev informacij iz različnih gesel
  • Literarni zgodovinarji vpisani v Wikipedijo glede na avtorske strokovne oz. znanstvene monografije in znanstveno kompetenco
  • Poznati moraš pravila za pisanje gesel o osebah
Članek o knjigi[uredi]
  • Tako poznani kot nepoznani avtorji
  • Samo naslov knjige za geslo
  • Po potrebi naslov skrajšamo
  • Glava besedila vsebuje samo bistvene pojme, npr. Nova pisarija in Žanri
  • Infopolje: avtor, naslov in podnaslov, kraj izdaje, založba, leto, zbirka, številka zvezka v zbirki, obseg v straneh in besedah, številka Cobiss, večinoma s povezavami
  • Fotografije oz. dodatki so dobrodošli

Učbenik[uredi]

  • Učbeniško pisanje mora biti: dialoško, mora povzemati in ponavljati, poenostavljati, oblikovati kratke in zapomnljive definicije in naštevale nize, privlačno tipografsko: barve, okvirčki, ozadja, ilustracije4
  • Vredno je za polovico znanstvene monografije
  • Predhodnik učbenika je Praktični spisovnik
  • Lahko izvajaš osebni interes, založb in ideologije

Strokovni blog[uredi]

  • Weblog: spletni dnevnik
  • Področni blogi, blogi na določeno temo, blogi humanistov, raziskovalcev, pedagogov
  • Ordoja za bloge: WordPress, Googlov Blogger, Siolov Blogos
  • Edini slovenski bloger je (do takrat bil) Aljoša Harlamov
  • Iz leta 1997
  • Problem je, da se take objave izogibajo intenzivni argumentaciji in citiranju, predvsem pa recenziranju

Spletni forum[uredi]

  • Orodje za konstituiranje in vzdrževanje strokovne oz. znanstvene skupnosti
  • Člani skupnosti na forumu objavljajo strokovna sporočila, vprašanja, odgovore, nasvete, komentarje, ugovore, polemike, vabila, oglase
  • Nitkanje: sledenje temi
  • Prevelika izpostavljenost spletnemu aktivizmu motenih posameznikov, ki z vztrajnim in nadležnim politiziranjem, podžiganjem in žaljivostjo odvračajo druge od branja in sodelovanja je značilno za nemoderirane forume
  • SlovLit (1999, 1650 naročnikov, več kot 800 sporočil letno)

Slog[uredi]

  • vrstica vsebuje od 120 do 150 znakov
  • 〈Ctrl〉+ 〈-〉/〈+〉: zmanjševanje oz. povečevanje
  • Zaslonsko besedilo vpliva na naše predstave o vzorčni obliki besedila

Sestavni deli[uredi]

  • Pomembno: avtorjevo ime, naslov, izvleček, ključne besede, povezave, kazalo, telo besedila, literatura, priloge
  • Navesti je potrebno: uvod, metode, sklep in rezultat
Naslov[uredi]
  • Radikalni povzetek teksta, poskus skrčenja celotne vsebine v nekaj besed
  • Zavajajoči naslovi ne sodijo v strokovno pisanje
  • Pomembno: izraža temo natančno in jedrnato, pravopisno brezhiben, brez krajšav, ni v obliki stavka ali vprašanja, stvarni naslov ima prednost pred metaforičnim ali citatnim, brez narekovajev, mi zapisan z velikimi črkami, podnaslov ločen z dvopičjem, naj ne ponavlja izrazov iz naslova
  • Že kratek naslov je dober naslov
  • Naslove po možnosti prevedemo
  • K naslovu spada UD-klasifikacija
Izvleček[uredi]
  • Abstrakt
  • V glavi članka kot krajša oblika povzetka, ki v nekaterih revijah sklepa objavo
  • Pomembno: predmete raziskave, metode, rezultati in sklep oz. implikacije
  • največ 10 vrstic, brez stavčnega členjenja, brez sklicev in pripomb
Ključne besede[uredi]
  • Različno od kategorij
  • Ožja predmetna področja
  • Besede morajo biti ponavljajoče, jedernate in morajo imeti terminološko težo
Kazalo vsebine[uredi]
  • Verzalke = velike črke: programi dovolj pametni, da jih sami spremenijo v male
  • V wikijih samodejno, ko imamo vsaj 4 poglavja
  • Kratki in jedernati
Povezave[uredi]
  • Nadomeščajo imenska in stvarna kazala v tiskanih knjigah
  • Modra povezava = obstaja, rdeča = škrbina
  • Za newikije: označimo del besedila, za katerega želimo, da postane klikljiv, kliknemo na označeno polje z desno miškino tipko in iz menija, ki se pojavi, izberemo vnos hiperpovezave
  • Spletno lokacijo, kamor naj pripelje klik, prekopiramo iz ukazne vrstice citirane strani v okence, ki se nam je odprlo na zaslonu
  • Wikiji: povezave v izvirni kodi označujejo oglati oklepaji (dvojni oglati oklepaji oklepajo besede, pod katerimi je na wikijih že samostojen članek)

Napake[uredi]

Gostobesednost[uredi]
  • črtamo:
  1. Tudi, še, pa, lahko, svoj, prim., takratni, prav tako, poleg tega, potem, nato
  2. Izpostaviti, poudariti, naglasiti
  3. Predvsem, večinoma, v glavnem, največkrat, običajno, praviloma, načeloma
  4. Razmeroma, relativno, dokaj, precej, malo, bolj ali manj, povsem, približno, okrog, okoli
  • Ne maramo jih, ker delujejo kot nekakšna mašila
Nerazumljivost[uredi]
  • Napisano preveč zahtevno za bralca, ne v smislu "težavnost" temveč "zapletanja"
Nerazumljivost[uredi]
  • Različen pomen členkov
  • Nasilno posploševanje
  • Članek nima rdeče niti
Manierizem[uredi]
  • Niso zaželjena retorična sredstva, ki lepisjo izjave med seboj oz. ukinjajo njihovo fragmentarnost
  • Nepotrebno dramatiziranje, nepotrebno podaljševanje članka
  • Dopustitev lektorjem popravo sloga je dvorezen meč, saj se avtorji sklicujejo se na lasten slog in nedotakljivost avtorskega besedila
  • Včasih pretirana hiperkorektnost (kateri v ki)
  • Vsak avtor ima svoje značilnosti slogovne zaznamovanosti
Slogovna ubornost[uredi]
  • Značilnost začetnikov (pretirana uporaba nekaterih izrazov)
  • Mašila
  • Predstavnik in predstavljati značilni uporabljeni besedi
Pristranskost[uredi]
  • Značilnost neobjektivnosti
  • Prevelika navezanost na temo
  • Namesto Josip Jurčič literarni zgodovinar zapiše naš Jurčič ali postane z njim preveč prijateljski do te mere, da ga začne nagovarjati kar po imenu (Voranc namesto Prežihov Voranc, Svetlana namesto Svetlana Makarovič)
  • Ideološko zainteresirani deli prepoznavni po intenzivni uporabi narekovajev
  • Ideološka pristranskost je najmanj sprejemljiva pristranskost
  • Kot trojanski konj (ideologija), v katerem so goreča sporočila
Terminologizacija[uredi]
  • Terminologija: razlaganje pojmov in terminov
  • Utrjen naziv z jasno definicijo predstavlja institucionalizacijo
  • Čeprav so terminološki izrazi produkt na pamet naučenih izrazov, jo vseeno potrebujemo za vstop v akademski krog
  • Potreba po teoretsko »pravilni« rabi terminologije rada zaide v ortodoksnost in cehovsko zaprtost
Spol in število[uredi]
  • Ženska oblika spola je nenaravna v slovnici
Mentalno brambovstvo in servilnost[uredi]
  • Pove iz katerih virov in literature bomo črpali, po katerih metodoloških vzorcih se bomo ravnali, bomo uporabljali domačo terminologijo ali raje prevzeto
  • Servilnost do vsega, kar prihaja od zunaj je druga skrajna stran slovenske literarne vede

Govorna prezentacija[uredi]

  • Status objav dobijo le, če so posneti in shranjeni v Cobiss ali kako drugo javno dostopno biografijo
  • Podlaga za predavanje je pogosto predhodna objava
  • Neposredni zapis govorjenega večinoma ne pride v poštev, razlike med govorjenim in pisanim tekstom zlasti na področju skladnje prevelike
  • Na govor se moramo pripraviti
  • vsebina in zanimivost prezentacije morata iti z roko v roki
Prosojnice[uredi]
  • Govorjeno vsebino naredijo bolj urejeno in povezano
  • Govorec si z njimi pomaga, da ne zaide s teme
  • Poznamo: ppt, Prezi, Google Slides Docs
  • Prosojnice morajo vsebovati glavne alineje, citate, definicije, slikovno gradivo; govorec ne sme brati s prosojnic
  • Japonski model pečakuča: 20 sekund na 20 prosojnic

Vizualizacija[uredi]

  • Značilnost spletnega besedila, da ga naredi bolj zanimivega
  • Cenejša kot papirna slikovitost
Fotografije[uredi]
  • Prepoznavanje obrazov na fotografijah deluje presenetljivo dobro in spada med priročna orodja neprofesionalnega uporabnika, medtem ko prepoznavanje teksta (OCR) zanima precej manj ljudi
  • Licenca creative commons, ki naj bi bila alternativa copyrightu, ohranja trdoživo kategorijo individualnega avtorstva z atributom by, ki ga morajo upoštevati vsi uporabniki fotografij na spletu. Atribut by zahteva, da pri uporabi izdelka v prostem dostopu vedno navedemo ime njegovega tvorca, oz. da mu »priznamo avtorstvo«
  • Avtorstvo fotografij je individualno
  • Pri obeh licencah moraš navesti avtorja
  • "Čarobna beseda": 70 let po avtorjevi smrti
  • V to kategorijo spadajo tudi posnetki platnic
Licenciranje fotografij[uredi]
  • Do 70 let po smrti avtorja ne smemo objavljati fotografij kiparskih in slikarskih del oz. stavb
  • Na Wikipediji damo samo povezavo nanje
Fotografije kulturne dediščine[uredi]
  • Fotografska reprodukcija v omejeni resoluciji
  • Wikipedija se ravna po pravilih ZDA, zato slovensko kulturno dediščino lahko reproducira
Nalaganje na wikije[uredi]
  • V ospredju zbirka
  • Pomembne so: ključne besede oziroma kategorije
Infografika[uredi]
  • Tabele, grafikoni, zemljevidi, besedni oblak
  • Pomen: za hitro in jasnejše dojetje vzorcev ali trendov v kompleksnih podatkovnih nizih
Tabele[uredi]
  • Posebni računalniški programi: MS- Pisarni Spreadsheet
  • V Wikijih primer:
BLA BLA Blaaa
bluma 5 6
bladim 18 9
  • besedilo mora biti obojestransko poravnano
Grafikoni[uredi]
  • Da jih razumemo, je potrebna legenda, kjer je razloženo kaj je posamezna barva ali lik
  • Grafikoni, diagrami, kartogrami, sheme, piktogrami
  • Grafikon priložimo kot sliko
  • V članku naslov damo nad grafikon
Zemljevid[uredi]

Iskanje[uredi]

  • Cobiss: identifikacijske številke
  • ORCID (Opne Researches and Cintributor ID): alfanumerična koda (16-mestna)
  • ISBN: identifikacija knjižnih objav
  • DOI: identifikacija spletnih objav

UDK[uredi]

  • Pravilna umeščenost objav na določeno strokovno območje, področje človeške dejavnosti

0 Znanost in znanje. Organizacije. Informacije. Dokumentacija. Bibliotekarstvo. Institucije. Publikacije 1 Filozofija. Psihologija 2 Teologija. Verstva 3 Družbene vede. Politika. Ekonomija. Pravo. Izobraževanje 5 Matematika. Naravoslovje 6 Uporabne znanosti. Medicina. Tehnika 7 Umetnost. Arhitektura. Fotografija. Glasba. Šport 8 Jezik. Književnost 9 Geografija. Biografija. Zgodovina

DOI[uredi]

  • Digital Object Identifier 'digitalni identifikator objekta'
  • Je standard za označevanje spletnih objav, ki streže lažjemu in trajnejšemu dostopu do znanstvenih podatkov in prispeva k njihovi večji vidnosti
  • Sledljivost dokumenta

COBISS ID[uredi]

  • Z njim je opremljena vsaka registrirana objava
  • Pomembna je posebna koda, rezervirana samo za Cobiss v literaturi:
COBISS

Podatki in podatkovne zbirka[uredi]

  • Podatek = zajemek, večja natančnost produkcije in reprezentacije znanja
  • Včasih svojih dognanj znanstveniki niso delili med sabo (primerjava z zobno krtačko)
  • Podatkovne zbirke: Razvezani jezik, SSKJ, Slovenska kmečka povest
  • Bibliografske podatke s pridom izkoriščajo bibliometrične raziskave literarnovednega področja v okviru bibliotekarstva
Iskanje na dLibu[uredi]
  • Iskanje po metapodatkih, pod iskalnim poljem odkljukamo možnost išči tudi po celotnem besedilu
  • Za tiste besede, za katere vemo, da so v besedilu, jih napišemo v narekovaje
  • Če imamo preveč izbire, omejimo z dodatnimi izrazi
  • URN: povezava na skenirano število

Seznami[uredi]

  • Možnost členitve besedila
  • Alineja ne sme biti daljša od cele vrstice
  • Neoštevilčeni seznam: ul
  • Oštevilčeni seznam: ol
  • Alineje: il
  • Če so nove izbirne možnosti, jih mora literarna zgodovina registrirati
  • Akumulacija (kopičenje) in enumeracija (naštevanje)

Digitalna humanistika[uredi]

  • Nova pisarija
  • Spada pod področje empirične literarne vede
  • Bistvo: računalniška obdelava humanističnih podatkov, njihov zajem, ureditev v podatkovno zbirko, njihova analiza, vizualizacija
  • Literarno vedo zamenjuje literarna študija
  • Prvič se uporabi 2001
  • Kulturomika (nova veda): temelji na konstrukciji in uporabi podatkovnih zbirk
  • 2014 digitalizirano 25 milijonov od skupno okrog 140 milijonov knjig, kolikor jih obstaja na svetu, tj. 18 %
  • slovenska digitalna humanistika je v tretji fazi, ki zajema neposredno spletno publiciranje računalniško laičnih humanistov
  • Seznam raziskovalnih dejavnosti in predmetov raziskave na področju digitalne humanistike našteva naslednja ravnanja s podatki:
  1. Zajem
  2. Obogatitev
  3. Analiza
  4. Interpretacija
  5. Razpečevanje in hranjenje
  6. Kolaboracija
  7. Meta DH-dejavnosti

Empirične metode[uredi]

  • Empiričnost: pridobljeno z opazovanjem ali eksperimentom
  • Empiričnost: pridobivanje materialnih dokazov, z eksperimentiranjem in opazovanjem, merjenje podatkov, preverljivost meritev
  • Lep zgled literarnozgodovinske uporabe podatkovne zbirke je Projekt »Historischer Roman« na inštitutu za germanistiko Univerze v Innsbrucku, ki temelji na zbirki 7200 nemških zgodovinskih romanov
Programi[uredi]
  • Njihova klasifikacija je arbitrarna, saj večina programov združuje več funkcionalnosti
  • Nekateri programi: Gephi, Graphviz, Bookworm, TAToM, Orange Textable
Projekti, revije[uredi]
  • Nekateri so: Glottometrics, Empirical Text- and Culture Research, DiRT, Gutenberg, OpenLibrary
Računalniško jezikoslovje[uredi]
  • izraz za uporabo računalnika v jezikoslovju (CL)
  • V nekem svojem segmentu se posveča tudi leposlovju
  • Računalniška lingvistika se ukvarja z naslednjimi rečmi:
  1. Iskanje po leposlovju
  2. Povzemanje zgodb
  3. Razlikovanje med literaturo in drugimi vrstami pisanja
  4. Identifikacija in analiza literarnih žanrov
  5. Slogovno razvrščanje besedil in pripisovanje avtorstva
  6. Analiza bralčevih čustvenih odzivov
  7. Analiza konstelacije oseb oz. njihovega socialnega omrežja
  8. Računalniško modeliranje pripovedi, računalniška naratologija in folkloristika
  9. Generiranje literarnih pripovedi, dialoga oz. poezije

Slovarček neznanih besed[uredi]

  • Blog: Spletno mesto za objavljanje besedil, slik, posnetkov, namenjeno predstavljanju zlasti posameznikovih zanimanj, mnenj
  • Ludist: Pripadnik gibanja, ki se je v začetku 19. stoletja z uničevanjem tovarniških strojev borilo proti uvajanju strojnega dela
  • Fantazma: Rezultat fantazije
  • Voluntarizem: Mišljenje, delovanje, ki temelji predvsem na volji
  • Kooperativen: Ki kaže pripravljenost sodelovati, pomagati, ustreči
  • Entatistični: Način proizvodnje
  • Recenzija: Prikaz strokovnega mnenja, sodbe o (novem) znanstvenem ali umetniškem delu, zlasti glede na kakovost, ocena
  • Uzurpacija: Nezakonita, nasilna prilastitev
  • Hermetizemlastnost: Značilnost umetnosti, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi
  • Defetizem: Mnenje, prepričanje, da je kako (pomembno) delo, prizadevanje brezuspešno, malodušje
  • Korifeja: Prvak, veličina
  • Postulat: Zahteva, nujnost
  • Fantazma: Privid
  • Legimiteta: Upravičenost, temelječa na pravni podlagi
  • Larpurlartizem: Nazor, da je funkcija umetnosti samo estetska, ne pa tudi družbena
  • Antagonizem: Nasprotje, nasprotovanje zaradi različnih idej, koristi
  • Spam: Vsiljena elektronska pošta, ki je poslana velikemu številu naslovnikov in ki jo sestavljajo predvsem reklamni oglasi
  • Inertnost: Lenobnost
  • Ekspertiza: Izvedensko mnenje
  • Pasus: Odlomek
  • Famulus: Služabnik, pomočnik, zlasti pri kakem znanstveniku
  • Emblem: Likovno znamenje, ki simbolizira kako pripadnost, dejavnost, idejo
  • Osorej: Ob tem času, ob tej uri
  • Korespondenca: Vzdrževanje medsebojnih pismenih stikov, dopisovanje
  • Tilda: Grafično znamenje v obliki ležeče vijuge zlasti za označevanje palatalnega izgovora n v španskem jeziku
  • Diseminacija: Razširjenje bolezenskih klic po telesu
  • Moderiranost: Diktiranost
  • Diskurz: Pogovor, zlasti o kaki pomembnejši stvari
  • Disertacija: Znanstvena razprava za dosego doktorskega naslova
  • Metastazirati: Razširjati se iz prvotnega žarišča na drugo mesto v telesu in začeti enako bolezen