Uporabnik:J4n4-fr4nk

📜🖋 NOVA PISARIJA 📜🖋

Pismenost

Biti pismen, navaja avtor, pomeni obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo. Pri nas je v zadnji četrtini 18. stoletja pismenost postala nuja za vse in ne več privilegij posameznikov. Njena protipomenka nepismenost je v sodobni družbi pokazatelj nerazvitosti in velja za sramnotno. Pisati je včasih pomenilo le z roko, danes pa se je zaradi sprememb v družbi uveljavilo kot pisanje tudi tipkanje (mnogi ugibajo, ali bo slednje celo prevladalo na prvim).

Informacijska družba

To je ime za socijalno paradigmo današnjega časa, ki nadomešča starejšo industrijsko družbo. Izvemo, da digitalne knjige izrivajo natisnjene knjige, a te najbrž ne bodo izumrle. na strani 21 je naveda primerjava argumentov zagovornikov tako tiskane kot digitalne oblike čtiva.

Wikiji

Za vsemi Wiki-ji stoji neprofitna organizacija Wikimedija. Podnjo spadajo spletišča:

Wikipedija
Wikivir
Wikiknjige
Wikiverza
Zbirka
Wikislovar
Butalopedija
Koropedija
Karl-May-Wiki

in mnoga druga.

Ne obiskujemo jih le informacij željni, ampak tudi ustvarjalci, ki radi prispevajo in pripomorejo k širjenju znanja.

Na Wikipediji je 290 jezikov. Slovencev, ki jo urejajo je 6%, njenih bralcev pa seveda veliko več. Spremljamo lahko tudi obiskanost določenih člankov v nekem časovnem obdobju (porast klikov na Prešernovo stran ob našem kulturnem prazniku).

Wikiji in šola

Projekti rabe Wikipedije v šolah so se začeli že leta 2004. Medij je dober, ker je javno dostopen in ga lahko bere/soustvarja vsakdo, tu je tudi poseganje kogarkoli v delo kogarkoli, ki pa je včasih lahko slabost ob pojavu raznih 'vandalov'.

Avtor

Pogled literarne zgodovine je lahko dvojen, prvi je skozi avtorja (kaj je želel povedati, doseči), drugi pa skozi delo (kaj nam to samo govori).

Motivacija za pisanje

Ločimo štiri vrtse pisanja oz. pismenosti. To so vsakdanjesporazumevalna pismenost, leposlovna, strokovna in znanstvena ter publicitična pismenost.

Izbira jezika

Če pišeno za globalno javnost, bomo seveda izbrali njej znan/skupen jezik, če pa pišemo za Slovence, bomo pisali v slovenščini. To podpoglavje razpravlja tudi o odnosu slovenščina:angleščina, omenja pa tudi Slavistično revijo, saj so članki v njej objavljeni v več jezikih.

Izbira teme

Na začetku avtor razpravlja o naših izbirah in všeč mi je bil take stavek: Pravilne izbire nam pomagajo preživeti, nepravilne izbire ogrožajo našo eksistenco, nerealizirane izbire imajo neugledni status kislega grozdja. Trdi tudi, da v izobraževalnem procesu ni dobrih in slabih tem. Ljudje bolj cenimo tiste izbire, v katere smo investirali več časa in energije.

Vaje v pisanju

Pisanje je spretnost, ki se je je treba naučiti. Tako ročnega pisanja, kot tudi tipkanja, Ko prvič odpremo Wikipedijo se pred nami pojavijo navodila za urejanje, katerih se moramo seveda držati, če želimo, da je naše delo urejeno in izpiljeno. Navsezadnje je tudi sledenje tem navodilom neke vrste 'trening pisanja'.

Bralec

Strinjam se, da je dobro, če so dela prosto dostopna. Vsi ljudje namreč nimajo prostora za hranitev vseh knjig (zato je dobro imeti nek 'oblak', v katerega se shrani vse datoteke in ne zavzame skoraj nič prostora), pa tudi privoščiti si vsega ne morajo vsi. Lepo je, da je v tem velikem svetu vsakemu vse dostopno in na dosegu roke, čim to potrebuje.

Poznamo "prosto ali odprto dostopnost (OA opec access), kjer je vse prosto dostopno. Pomembno pa je razlikovati med 'prosto dostopnostjo' in 'prosto vsebino', pri prvem si lahko le ogledujemo, drugo pa lahko tudi sami urejamo in poljubno spreminjamo.

Omenjeni so tudi odprti podatki, odprt dostop, prosta vsebina, prosto znanje, prosto izobraževanje, odprta koda, odprto raziskovanje, odprta znanost. Posebej je omenjeno kopiranje, ki je OK le, če ne pozabimo (ali 'pozabimo') navesti vira.

Vrste dostopa ločimo po barvah. Tu so ZLATI (dostop je zagotovil založnik), ZELENI (zagotovil ga je avtor s samoarhiviranjem objav ali njegov delodajalec s postavitvijo v prosti dostop), SIVI (težje dostopno, npr. diplomske naloge), HIBRIDNI (poleg prostega dostopa ima delo še tiskano verzijo, ki je plačljiva - sklepam, da sem spada tudi Nova pisarija?), ZAKASNJENI ( dostopno prosto šele po določenem času) in PLATINASTI.

KREDIBILNOST

Z drugo besedo; verodostojnost.

Avtorju zaupamo, če gre za priznanega strokovnjaka, ki javno razkriva svoja stališča in za katerega sklepamo, da ne zavaja bralcev. Menim, da moramo biti ob tem bralci tudi kritični in imeti vpogled v avtorja, saj danes lahko objavlja že skoraj vsakdo (tudi jaz, tukaj recimo). Vse ni primerno in verodostojno in zadostno in... nam grozijo že od osnovne šole, za čisto vsak referat, seminarsko nalogo itd. Kolikokrat sem že slišala, kako wikipedija ni primeren vir, in vendar sedaj sedim tu in jo soustvarjam in iz nje berem in se iz nje učim. Seveda le tisto, za kar sem gotova, da je kredibilno.

Aktivizem

Pod to besedo si predstavljam neke vrste boj za boljše delovanje, boljši jutri, boljše pogoje... Iz tega podpoglavje sem potegnila sklep, da je treba razmišljati s svojo glavo. In da aktivizem ni vedno dober...

Poleg tega je tu zanimiva beseda "clicktivizem", ki se veže na vlogo socialnih omrežij na politični sceni.

Avtorstvo

Avtor je tisti, ki neko delo ustvari. Soavtorstvo je sodelovanje večih avtorjev skupaj.

Strokovno recenziranje

Angleško je to peer reviewing, pomeni pa postopek za selekcioniranje verodostojnih informacij o neverodostojnih.

Recenzenti so strokovnjaki, ki recenzirajo.

Uredništva ponekod postavijo utečen postopek, ki mu morajo recenzenti slediti: 1) določijo tip članka, 2) določijo njegovo tematsko področje, 3) presodijo ustreznost naslova, 4) poročajo o obsegu članka v znakih, 5) ugotovijo, ali manjka kak del članka, 6) tuji članki so objavljeni ali v izvirniku ali v prevodu, 7) označijo jezikovno pot članka, 8) presodijo slog članka 9) primernost terminologije, 9) tehničnost članka preverijo, 10) izbira teme 11) metoda 12) recenzenti pregledajo reference 13) naštevanje morebitnih napačnih trditev

Pravopis

Glede na avtorjevo obvladanje pravopisa na prvi pogled sodimo o članku. To je po mojem mnenju prvi vtis o delu.

omenjena so ločila, velike začetnice, drugo.

Digitalna pismenost

Danes avtor besedilo do konca pripravi sam; izbira format ( txt, doc, htm, pdf...), lahko piše tudi na wikipedijo, dobiva pa feedback urednikov, mentorjev, recenzentov in drugih bralcev.

Navajanje

Citiranje.

Izredno pomembno! (Izpisujem v zvezek, je namreč tudi izredno dolgo podpoglavje).

ŽANRI

Žanri so: sporazumevalni, publicistični, umetnostni, strokovni/znanstveni.

Humanistika najbolj ceni monografske publikacije; torej knjige. Znanstvene, strokovne, univerzitetni članki, šolski učbeniki, učno gradivo, priročniki itd. Diplome spadajo v kategorijo strokovnih prispevkov.

Če se želi avtor uveljaviti v akademskih krogih je zanj toliko bolje, če ima več znanstvenih objav. Akademski pisci dvomijo v smiselnost pisanja v Wikipedijo.

Kot strokovno pisanje se štejejo podatkovna zbirka, poročilo o dogodku, povzetek, članek, kritika, enciklopedično geslo, esej, predavanje, kritična izdaja, učbeniki, prironik, navodila, pregledna znanstvena razprava, razprava, izvirna znanstvena razprava, strokovna recenzija.

Šolsko pisanje

Referat, esej, diplomska naloga (magisterij, doktorat).

Popravljanje

Lektura je popravljanje besedil drugega pisca, da bi bilo sporočilo optimalno.

Korektura ali korigiranje je odpravljanje napak, ki jih v besedilu povzroči nekdo drug, stavec ali strojno branje.

Uredništvo ali urednikovanje je ime za vrsto kompleksnih odpravkov z besedili, ki so jih napisali drugi.

Komunikacija v stroki

E-pošta, socialna omrežja, tvit in druge platforme so vse možne prenašalke komunikacije.

Literarna kritika

Dejstva o vedi, navedena v Novi pisariji (stran 216):

Inštitucijo kritike poznajo samo demokratični sistemi.
Kritik je dolžan upoštevati beročo publiko, ne pa zgolj ekspertna stališča, zato je njegovo pisanje na presečišču publicistike in znanosti.
Kritika je vedno subjektivna, objektivnih vrednostnih kriterijev ni.
Reklamno pisanje enega avtorja o knjigi drugega avtorja ne spada med resne kritike.
Prepoznavna lastnost kritike je polemičnost.
Na kritična stališča vpliva čas, zato niso trajno veljavna.
Kritika naj bo jasna, prepričljiva in poučna.
Kritika naj tudi zabava.
Kritika ne vpliva veliko na branje knjig, bralce le ozavešča.
Kritik si neredko nakoplje nad glavo sovraštvo avtorja in njegovih prijateljev.

Enciklopedični članek

Je jedrnat in namenjen širši javnosti, zato tudi bolj razumljiv. poznamo biografski članek, članek o knjigi, drugi pa v Novi pisariji niso navedeni.

Učbeniki

Nova pisarija navaja, da so specifike učbeniškega pisanja:

dialoškosti

povzemanje in ponavljanje

poenostavljanje, oblikovanje kratkih definicij in naštevanje

privlačna tipografija

skupinsko avtorstvo z urednikom na čelu

povezovanje učbenikov v serije

Strokovni blog

Blog je okrajšana beseda pojma weblog (spletni dnevnik). Je relativno nov pojav, povezan z razvojem sodobnejše tehnologije.

Spletni forum

Spletni forumi so orodje za konstruiranje in vzdrževanje strokovne ali znanstvene skupnosti.

Primer je Slovlit.

SLOG

Sestavni deli

To so: avtorjevo ime, naslov, izvleček, ključne besede, povezave, kazalo, telo besedila (uvod, teorija/metoda, gradivo, analiza, sklep), literatura, priloge (slike, tabele, grafikoni, opombe). Paziti moramo tudi na kompozicijo besedila samega.

V tem poglavju smo se učili krajšanja naslovov.

Napake

Najpogostejše so:

gostobesednost

nerazumljivost

pomanjkanje konteksta

slogovni manierizem

slogovna puščobnost

pristranskost

nasilna terminologizacija ali pa terminološka ignoranca

skrivanje za znanstveni plural, zadrege s spolom

mentalno brambovstvo ali mentalna servilnost

Govorna prezentacija

Zapiske imam v zvezku.

Vizualizacija

Zapiske imam v zvezku.

ISKANJE

UDK

To je številka, ki spremlja objave; poskrbi za pravilno umeščenost objave na določeno strokovno področje.

0 znanost in znanje, organizacije, informacije, dokumentacija, bibliotekarstvo, institucije, publikacije

1 filozofija, psihologija

2 teologija, verstva

3 družbene vede, politika, ekonomija, pravo, izobraževanje

5 matematika, naravoslovje

6 uporabne znanosti, medicina, tehnika

7 umetnost, arhitektura, fotografija, glasba, šport

8 jezik, književnost

9 geografija, biografija zgodovina

DOI

COBISS ID

Seznami

DIGITALNA HUMANISTIKA

Zapiske zadnjih poglavij sem naredila v zvezek.

Sem pa ob branju Nove pisarije zelo uživala, odprla mi je nova obzorja in nedvomno pomagala pri nadaljnjem študiju.

📝 SLOVARČEK 📝

kontraproduktivnost

kolofon: podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu

tintnik: črnilnik

kondukterji: uslužbenec, ki pregleduje ali prodaja vozovnice v železniškem ali cestnem prevoznem sredstvu; sprevodnik

monografsko: nanašajoč se na monografijo

publikacija: knjiga, časopis, tiskano delo, namenjeno javnosti

ad hoc: fraza latinskega izvora in pomeni »za ta namen«

volontarizem: prostovoljno delo (?)

kooperativnost: sodelovanje (?)

skribomanija: obsesija s pisanjem

altruizem: ravnanje, nazor, pri katerem človek upošteva koristi drugih, nesebičnost

defetizem: mnenje, prepričanje, da je kako (pomembno) delo, prizadevanje brezuspešno, malodušje

diseminacija: razširjenje

Metuzalem: človek, ki je omenjen v Hebrejski Bibliji in naj bi doživel 969 let starosti

parametri: konstanta ali spremenljivo število, ki ima v določeni funkcijski povezavi viden ali izjemen pomen

famulus: služabnik, pomočnik, zlasti pri kakem znanstveniku

format: elikost pol papirja, grafičnega dela ali slike glede na dolžino in širino

analfabetizem: neznanje branja in pisanja; nepismenost

recenzent: kdor recenzira, ocenjevalec

ISBD: ang. International Standard Bibliographic Description, mednarodni standardni bibliografski opis

COMARC: format za bibliografske podatke

DOI: identifikator digitalnega objekta

MLA: Modern Language Association

PDF: Portable Document Format

URN: Uniform Resource Name

PSBL: Passive Spam Block List

🎂 🎁 🎈 17. januar

👶 Znani ustvarjalci, rojeni 17. januarja:

Pedro Calderón de la Barca (1600-1681) je bil največji pisec španske baročne dramatike
Benjamin Franklin (1706-1790) je bil med drugim tudi pisatelj
Ellen Wood (1814-1887) angleška avtorica
Anne Brontë (1820-1849) angleška pisateljica
Jan Zahradníček (1905-1960) češki poet
William Stafford (1914-1993) ameriški poet in pacifist

† Znani ustvarjalci, ki so preminuli 17. januarja:

Mateiu Caragiale (1885-1936) romunski poet in pisec proznih del
Jyoti Prasad Agarwala (1903-1951) poet in scenarist
Harvey Shapiro (1924-2013) ameriški poet in urednik New York Times-a

SLOVLIT na 17.januar

Na Slovlit-u so bili v letu 2017 na moj rojstni dan objavljeni naslednji prispevki:

https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2017/005816.html

https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2017/005817.html

https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2017/005818.html

V letu 2016 naslednji prispevek:

https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2016/005415.html

⚜️ SLAVISTIČNA REVIJA ⚜️

Vtis o Slavistični reviji

Pritegne že rdeči odtenek platnic, znotraj pa čaka presenečenje-številčenje strani se prične s številom 408. Članki niso le v slovenščini, kar me je navdušilo, sicer pa mi ni bilo nobeno ime izmed avtorjev znano (kar bom v prihodnosti seveda popravila). Ker naj bi bilo to revija sem pričakovala lahkotno branje (nekaj slik, kratkih člankov, prispevkov...), a sem potem kaj hitro ugotovila, da je vse prej kot to. Do sedaj sem se prebila šele čez prvi del, a jo bom zagotovo prebrala v celoti (in se pozanimala tudi o naslednjih številkah).

Članek

PRIKAZ NOMINALIZACIJE V RAZPOLOŽLJIVIH KORPUSIH SLOVENŠČINE* (Tamara Mikolič Južnič)

Članek sem si med mnogimi izbrala zato, ker je bil pisan v slovenščini in me je njegov naslov pritegnil. Priznati moram, da je bilo branje kar težavno, saj tako nadstandardnega jezika nisem vajena. Brala sem ga dvakrat in s tem poglobila predhodne znanje o korpusih ( njihovi uporabnosti na različne načine). Omenjena sta bila korpusa Gigafida in Kres, ki sem ju poznala že od prej, prvič pa sem slišala za korpus Spook. Branje je bilo zelo zanimivo, kljub prvotni težavnosti besedila, ki me je sprva nekoliko odvrnila od branja.

✍🏻 LITERARNOVEDNI DOGODKI ✍🏻

Knjižnica Makse Samsa v Ilirski Bistrici je v četrtek, 14. decembra 2017, gostila predstavitev nove knjige Nadje Gombač (sicer tudi članice Literarnega društva Ilirska Bistrica), ki nosi naslov Moje drevo.

Istega dne je v Postojni v okviru svetovnega dneva gora ter mednarodnega projekta Alpske konvencije v tamkajšnji knjižnici Bena Zupančiča potekala predstavitev knjige Ljudje v gorah avtorja Dušana Škodiča.

Iskala sem tudi druge, a sem našla zgolj vabila na še prihajajoče literarnovedne dogodke, zato bom navedla dva, ki se bosta odvijala šele januarja.

9. 1. vabi Lingvistični krožek Filozofske fakultete v Ljubljani na 1113. sestanek, kjer bo dr. Matejka Grgič iz Slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI (Trst). Vabljeni smo tudi študentje.

10. 1. vabita Založba Aristej in uredništvo kulturne revije Dialogi na mariborsko predstavitev tematske številke Dialogov, ki se posveča aktualni in pomembni temi: slovenščini danes. Dogodka se lahko udeležimo v Glazerjevi dvorani ob 17. uri.