Uporabnik:Ingrid Gnus

Iz Wikiverza

Test 29. 1. 2021[uredi]

--Ingrid Gnus (pogovor) 08:25, 29. januar 2021 (CET)

1. Miran Štuhec in Marjan Dolgan. Pripovedoslovci.

2. Da. Vso gradivo pod wikimedia commons je prosto dostopno in na razpolago vsem uporabnikom.

3. Urška Perenič. Beatin dnevnik Luize Pesjak: dogajalni prostor romana. Slavistična revija 66/3 (2018). dLib.

--Ingrid Gnus (pogovor) 08:36, 29. januar 2021 (CET)

--Ingrid Gnus (pogovor) 08:44, 29. januar 2021 (CET) 2. Da, lahko fotografiramo, saj je delo/ spomenik v javni lasti. --Ingrid Gnus (pogovor) 08:44, 29. januar 2021 (CET)

Moje ime je Ingrid Gnus, sem študentka slovenistike in sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Svoj prosti čas najraje preživljam v družbi ljubljenih oseb, ob dobri knjigi ter glasni rock glasbi osemdesetih let prejšnjega stoletja. 🌻

Lisica je rekla: Zdaj veš, zakaj je tvoja vrtnica edina na svetu.

In mali princ je dejal vrtnicam: Navaden popotnik bi mislil, da ni razlike med vami in mojo vrtnico. Toda imenitnejša je, kot ve vse skupaj, zakaj ona je tista, ki sem jo zalival, ona je tista, ki sem jo pokrival, ona, ki sem jo varoval pred vetrom. Zakaj ona je tista, zaradi katere sem uničil gosenice ( razen dveh ali treh, da bi se iz njih razvili metulji). Zato, ker je ona tista, ki sem jo čul pritoževati se ali se bahati, včasih pa tudi molčati. Dragocena je zato, ker je moja. ⭐️

- Antoine de Saint-Exupéry, Mali princ


Domače naloge, študijsko leto 2019/2020[uredi]

Prva domača naloga[uredi]

Druga domača naloga[uredi]

Srečanje s sodobnostjo

Pastelno modra barva platnic revije Sodobnost je bila odkrito skoraj edini razlog zakaj sem jo, čeprav relativno pozno, sploh vzela v roke ter začela prelistavati ter brati. Z manjšim občutkom sramu moram priznati, da pred petkovo nehumano zgodnjo uro za to revijo sploh še slišala nisem. Nekaj dni je revija negibno ležala na moji pisalni mizi, kjer so ji družbo delale še ostale, prav tako meni neljube, neznane knjige, ki še čakajo svoj trenutek slave. Celotne revije nisem prebrala, sem pa vsaj poskusila. Odločila sem se, da bom prebrala le en članek, ki me bo najbolj pritegnil. To je bil članek Siri Hustvedt z naslovom Tri čustvene zgodbe. Všeč mi je bila vsebina, odkrito pa me je k branju pritegnil stavek na samem začetku, in sicer: Pisanje leposlovja je kakor obujanje spomina na nekaj, kar se ni nikoli zgodilo. Ugotovila sem, da ima ta revija nekaj za vsakega, ki ga zanimata književnost ter literatura. Revija je namreč polna raznih intervjujev, pisem ter ostalih zanimivih člankov.

Tretja domača naloga[uredi]

Srečanje s časopisom za jezikoslovje in literarne vede

Osebno imam rada knjige, ki so na otip ter pogled podobne Slavistični reviji - hrapave platnice ter grobi listi, barva pa ne preveč izstopajoča. Mogoče bi mi bila še bolj vizualno privlačna, če bi bile stranice malce rumenkaste ter pisava bolj staromodna . Razlika med Slavistično revijo ter revijo Sodobnost je zelo očitna. Pri branju revije Sodobnost nisem imela problema z razumevanjem člankov ter tem, ki so bile v njej, tudi samo branje je potekalo gladko, brez kakršnih koli preprek. Slavistična revija pa vsebuje znanstvene in strokovne članke s področij slovenističnega oziroma slavističnega jezikoslovja in literarne vede ter iz sorodnih strok, zato mi je bila večji zalogaj, ko je prišlo do samega razumevanja člankov. Ugotovila sem, da vsebuje zelo zanimive ter poučne članke.

Četrta domača naloga[uredi]

Simpozijski zbornik: Obdobja

Obdobja 6: 16. stoletje v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi

Ta majhna knjigica, ki sem jo pri pouku dobila v svoje roke, me je že s svojim naslovom nemudoma pritegnila ter vzbudila moje zanimanje ter željo po branju. Morda zato, ker sem končno razumela naslov, oziroma vsaj vedela, kaj pričakovati pri njenem branju. Naslov je namreč: Cankarjeva in Pregljeva ocena slovenskega protestantizma. Protestantizem mi je bilo od nekdaj ljubo obdobje slovenske književnosti, saj mi v srcu prebudi žareč občutek narodne zavesti ter občutek ponosa na naš, slovenski narod. Najprej se opazila spremno besedno napisano v angleščini, ki na kratko opiše povzetek vsebine zbornika, kar se mi zdi zelo praktično, zlasti če bi zbornik potrebovale tujegovoreče osebe.

The Slovene Protestant movement of the 16th century has not only been the subject of literary and culturological research; it has also, for almost a hundred years, roused responses from Slovene poets and prose writers. This study is a detailed analysis of two opinions about this cultural undertaking: the positive one and the negative one, as formulated by two prominent Slovene writers of thw 20th century, namely Ivan Cankar and Ivan Pregelj. In the conclusion, attention is drawn to the opposite continuity supported by Srečko Kosovel, a poet of modern era.

Domače naloge, študijsko leto 2020/2021[uredi]

Prva domača naloga[uredi]

Slavistična revija[uredi]

O Slavistični reviji

  • podnaslov: Časopis za jezikoslovje in literarne vede
  • osrednji slovenski znanstveni časopis za za področje jezika in literarne vede
  • poudarek je na raziskovanju slovenskega jezika in književnosti
  • izhajati je začela leta 1948

Viri:

Zapiski o članku

Ob pregledovanju arhiva Slavistične revije je mojo pozornost pritegnil članek z naslovom Književno delo slovenskih izseljevncev, avtorice Janje Žitnik Serafin.

Ključne besede

Slovenski izseljenci, izseljenska književnost, leposlovje.

O avtorici

Janja Žitnik Serafin je slovenska strokovnjakinja za izseljenstvo in priseljevanje v Sloveniji ter za literarno in kulturno zgodovino. Rodila se je v Ljubljani. Študij je nadaljevala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1992 doktorirala iz literarnih znanosti. Od leta 1985 se ukvarja predvsem s slovensko izseljensko književnostjo in kulturo, objavila pa je tudi samostojne monografije. Objavlja v domačih in tujih revijah in zbornikih na področju literarnih ved, slovenistike in migracijskih študij.

Viri:

Povzetek

Književnost slovenskih izseljencev je širši pojem, kot slovenska izseljenska književnost, saj zajema literarna dela v drugih jezikih, medtem ko slovenska izseljenska književnost upoštevana samo dela napisana v slovenskem jeziku. Izseljenska dela, tako v pripovedništvu kot v pesništvu, vidno izstopajo iz glavnine slovenske književnosti zaradi pestrosti svojih tem: dileme človeškega duha, odkrivanje in približevanje novega, neznanega, božje in človeško, večno in minljivo. V članku pisateljica piše, da literarna dela slovenskih emigrantskih pisateljev razdelimo v različne skupine, ta razdelitev pa je odvisna od posebnosti skupnih tem, tipičnih literarnih stilov in oblik, njihove povezave s sodobno »domačo« literaturo, kako primerljiva so dela med seboj, kakšna je njihova literarno-estetska odločnost in podobno. Za primer je podala dejstvo, da v literaturi obstaja močna družbeno-kritična usmeritev v skoraj vseh literarnih zvrsteh in vrstah pisateljev, ki so pripadali predvojni emigraciji, njihova pisateljska usmeritev pa se je kazala v vseh državah v katere so migrirali. Literatura primorskih Slovencev, ki so skušali ubežati italijanskemu fašizmu in njegovemu gospodarskemu zatiranju, nosi značilne nacionalne in politične smernike. Skupna tema skoraj vseh povojnih pisateljev je dolgoročna nenehna obsedenost z državljansko vojno, zlasti prva povojna literarna dela teh avtorjev so primerljiva z literaturo NOB, dela pa so si podobna tudi v literarnih oblikah in umetniški kakovosti. Povezljiva, oziroma združujoča značilnost druge povojne skupine pa je, da je njihova glavna literarna motivacija vera. Versko motivirana literarna umetnost je močneje zastopana pri povojnih pisateljih, zlasti pri prekmurskih protestantih, versko usmerjena dela pa se najdejo tudi pri vseh slovenskih katolikih po svetu. Avtorica je povedala tudi to, da nekateri avtorji iz prve generacije (pred- in povojne) emigracije in večin avtorjev iz druge in tretje generacije piše v jeziku države v katero so migrirali, le redki avtorji rojeni v emigraciji pišejo v slovenščini. Razpon v literarni kakovosti posameznih del je skoraj tako visok, kot v literaturi, proizvedeni v Sloveniji. Skoraj stoletno zanemarjanje izseljenske literature v domovini avtorjev je privedlo do dejstva, da avtorji do nedavnega niso prejeli nobene podpore iz svoje matične države, njihove možnosti za promocijo in objavo pa so bile precej bolj omejene kot dela avtorjev v Sloveniji. Uporaba zanesljivega literarno-estetskega merila, bi te prihodnje analize morala opozoriti tudi na slovenska izseljenska dela in na njihovo trajno vrednost, pisateljem pa zagotoviti ustrezno mesto v slovenski nacionalni literaturi.

Mnenje

Med branjem članka sem dobila občutek, da so migracije, po mojem mnenju, negativno vplivale na izseljenske pisce, saj so v svojih delih govorili o ljubezni do rodne domovine ter o žalostnih dogodkih, ki jih je prinesla vojna, posledično pa so bila njihova dela obarvana s pesimizmom in občutkom obupa.

Druga domača naloga[uredi]

Sodobnost[uredi]

Za drugo domačo nalogo sem si izbrala članek, ki ga je napisal Aleš Berger, z naslovom Srečanje črnskih in afriških kultur . Objavljen je bil v reviji za književnost in kulturo, ki je znana po imenu Sodobnost, in sicer leta 1977.

  • Aleš Berger. Srečanje črnskih in afriških kultur. Sodobnost 25/4 (1977). 406—413. COBISS dLib

O reviji Sodobnost

  • Slovenska revija za književnost in kulturo.
  • Pojavljala se je pod več imeni: Sodobnost (1933−1941), Novi svet (1946−1953), Naša sodobnost (1953−1963), Sodobnost (1963−).
  • Sodobnost spremlja kulturno dogajanje doma in po svetu, poroča o novostih na knjižnem trgu, analizira dela pomembnih avtorjev ter objavlja slovensko in prevodno leposlovje.

Viri:

O avtorju

Aleš Berger je slovenski pisatelj, prevajalec in literarni ter gledališkni kritik. Rodil se je leta 1970 v Ljubljani, tam je na filozofski fakulteti diplomiral iz primerjalne književnosti in francoščine. Od leta 1978 je urednik za prevodno književnost. Kot literarni kritik spremlja sodobne tokove, uveljavil pa se je tudi kot prevajalec iz francoščine in španščine, prevaja tudi gledališka dela. Za svoje predvsem prevajalsko delo je prejel več nagrad.

Viri:

Povzetek

Članek začne govoriti o festivalu črnske in afriške kulture, ki je potekal v nigerijskem glavnem mestu Lagos. Na njem naj bi sodelovali umetniki in znanstveniki iz kar 58 držav (največ jih je prihajalo iz afriških držav, nekaj zastopnikov črnske skupnosti pa je prihajalo tudi iz drugih predelov sveta). Cilji festivala so bili, da bi se pospešile in širile kulturne vrednote afriških civilizacij; želeli so pokazati, kaj vse so ljudje črne rase prispevali svetovni zakladnici na področju umetnosti, ta cilj pa je bil prikazan v samem geslu festivala, ki se je glasil tako: Spoštovanje do naših prednikov, občudovanje naših sodobnikov in upanje za naše potomce. S festivalom pa so želeli tudi povečati in zboljšati kontakt med narodi in rasami, poudarjali so enakopravnost in enakost. Sam festival je bil v grobem razdeljen na tri ustvarjalne sklope, in sicer:

  • glasbene, folklorne, gledališke prireditve, projekcije filmov in recitali poezije
  • razstave s področij upodabljajočih umetnosti
  • znanstveno posvetovanje (v prihodnost osredotočene misli črnskih intelektualcev) - na tem je bilo najbolj aktualno vprašanje vzgoje in izobraževanja v črnskih državah

Avtor izpostavi problem, na katerega so naletele mlade založbe v Afriki, in sicer ta, da na tem področju še vedno izrazito prevladujejo tuji založniki in njihove podružnice, kar pomeni, da mora večji del književnih izdelkov črnskih avtorjev, ki pišejo v angleščini/francoščini, iti skozi oči evropskih urednikov in njihovih založniških hiš.

Mnenje

Bergerjev članek mi je bil zanimiv, saj tudi sama v prostem času rada raziskujem in berem zanimivosti o ostalih kulturah.

Tretja domača naloga[uredi]

Ciproš[uredi]

Za domačo nalogo smo morali prebrati in raziskati pesem z naslovom Ciproš, ki jo je napisal Janko Glazer.

O avtorju

Janko Glazer je slovenski pesnik, literarni zgodovinar, knjižničar in urednik. Rodil se je v kmečki družini, leta 1893 v Rušah, kjer je leta 1975 tudi umrl. Bolj kot kmetovanje so ga pritegnile knjige, zlasti poezija. Študiral je slavistiko in germanistiko, leta 1992 pa je diplomiral. Na samem začetku je 6 let poučeval na mariborski klasični gimnaziji, nato pa je bil knjižničar v mariborski Študijski knjižnici ter kasneje tudi njen ravnatelj. Glazer je v svoji karieri izdal tri pesniške zbirke:

  • Pohorske poti (1919) - zanimivost: v slovensko slovstvo se je zapisal kot »pesnik Pohorja«, saj je skozi podobe Pohorja slikal svoje notranje življenje.
  • Čas-kovač (1929)
  • Ob jesenskem ekvinokciju (1946)

Po njem je od leta 1987 poimenovana tudi nagrada za življenjsko delo ali za posamične vrhunske dosežke na področju kulture, imenovana "Glazerjeva nagrada".

O pesmi

Pesem je posvečena njegovemu sinu Matiji, ki je umrl leta 1945 v boju pri Brčkem. Grenko izgubo sina leta 1948 opiše v svoji pesmi Ciproš. V njej svojo bolečino primerja z brazgotino, ki se sicer zaceli, a iz nje vedno znova priteče kri, rdeča kri, kakor rdeče cvetje ciproša, ki pokrije Pohorske trate. Tema pesmi je torej smrt njegovega sina, ozadje pesmi pa zajema grozote, ki so se dogajale med drugo svetovno vojno. Smrt v pesmi simbolizira rdeča barva.

Viri:

Četrta domača naloga[uredi]

Slovlit[uredi]

Ogledati smo si morali forum Slovlit, v njegovem arhivu pa poiskati leto svojega rojstva in najdi sporočila na svoj rojstni dan, jih povzeti in pokomentirati.

O forumu Slovlit

Slovlit je diskusijski forum, ki združuje literarne zgodovinarje in lingviste vseh mogočih filoloških usmeritev. Je tudi forum Slavističnega društva Slovenije. Forum omogoča razne stvari, kot na primer:

Viri:

Sporočila iz marca 2000

Nisem našla sporočil, ki bi bila objavljena na moj rojstni dan, zato sem si izbrala samo dva naključna iz svojega rojstnega meseca.

Sporočilo je 16.3.2000 napisala Boža Krakar Vogel. Napisala je predloge za boljšo kakovost študija. Prvi, da bi bilo potrebno profesorje motivirati na drugačen način (pedagoško delo primerneje ovrednoteno). Profesorji naj bi imeli težave pri napredovanju, prav tako pa niso najbolj zadovoljni glede svojega finančnega stanja, tako jim pri samem delu pada motivacija.

Sporočilo je 27.3.2000 objavil Zoltn Jan. Pri objavi je imel težave, zato je za prosil za pomoč. Objavil je vabilo na posvet, ki sta ga pripravljala akademik, profesor dr. Veljko Rus in profesor dr. Franc Vodopivec. Pripravljala sta posvet z naslovom Zasnova predloga o organizaciji in financiranju znanstvene in raziskovalno razvojne dejavnosti . Na tem posvetu naj bi razpravljali o treh sklopih vprašanj, ki naj bi bila temelj zakonodajne ureditve na področju javnega financiranja ReR.


Peta domača naloga[uredi]

Literarna zgodovinarka Helga Glušič[uredi]

Helga Glušič

Na seznamu slovenskih literarnih zgodovinarjev smo si morali izbrati takega s priimkom na začetno črko lastnega priimka in se seznaniti z njegovim delom. Jaz sem si izbrala literarno zgodovinarko Helgo Glušič. Rodila se je 21.2.1934 v Ljubljani, umrla pa je leta 2004 v Sežani. Šolala se je na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1960 diplomirala iz slavistike in primerjalne književnosti. Doktorirala je leta 1973. Do upokojitve leta 1996 je delala na Filozofski fakulteti, in sicer:

  • 1960-61 bibliotekarka
  • 1961-73 asistentka
  • 1973-78 docentka
  • 1978-84 redna profesorica za zgodovino slovenske književnosti

Leta 2000 ji je Univerza v Ljubljani podelila naziv zaslužna profesorica. V svoji karieri je raziskovala predvsem prozo socialnega realizma in obdobja po drugi svetovni vojni, pa tudi zamejsko in izseljensko književnost. Strokovne članke in ocene je objavljala v Slavistični reviji, Jeziku in slovstvu, Naših razgledih, Razgledih, Sodobnosti, Slovene Studies in Književnih listih časopisa Delo. Njeno delo obsega tri področja:

  • novejša (socialni realizem) in sodobna slovenska pripovedna proza (druga polovica 20. stoletja). Posebno pozornost posvetila sodobni slovenski noveli in romanu, pa tudi esejistiki in literarni kritiki. Sprva je preučevala predvsem Cirila Kosmača (COBBIS)in Franceta Bevka (COBBIS), kasneje pa tudi številne druge avtorje.
  • slovenska mladinska književnost
  • didaktika književnosti

Viri:

Šesta domača naloga[uredi]

Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev[uredi]

Za nalogo smo morali pregledati slovenske klasike v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev in o njih poročati.

O zbirki

Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev je osrednja in največja kontinuirana znanstvenokritično urejena knjižna zbirka slovenske leposlovne klasike. Zbirko je leta 1946 ustanovil Anton Ocvirk, ki je bil do svoje smrti (6.1.1980) tudi eden izmed njenih glavnih urednikov. Po Ocvirkovi smrti, je uredništvo prevzel France Bernik, ter njen urednik ostal do leta 2010. Ocvirk in Bernik sta v zbirki izdala glavne slovenske literarne klasike. Zbirka ne vsebuje izključno leposlovja, v njo sodijo tudi članki, študije, podlistki in korespondence.Zbirka je sprva izhajala pri založbi DZS, nato pa prešla pod založbi Obzorja in Litera, od leta 2011 pa izhaja pod okriljem Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Njen trenutni urednik je Matija Ogrin. Pomembno merilo za to, da se določen avtor uvrsti v zbirko, je njegova kanoniziranost. Do leta 2009 je izšlo 233 knjig zbranih del in 9 monografij (s tem, da ponatisnjena ali na novo izdana dela, ki so izšla v večih zvezkih, niso všteta).

Na seznamu avtorjev, katerih dela so zbrana v zbirki, lahko najdemo številna velika imena slovenske literature. Najobsežnejši je opus Ivana Cankarja (30 zvezkov), sledijo pa mu opusi Frana Saleškega Finžgarja (15 zvezkov), Juša Kozaka (13 zvezkov), Janeza Trdine (12 zvezkov), Prežihovega Voranca (12 zvezkov), Otona Župančiča (12 zvezkov). Prva stvar, ki sem jo opazila, pa je skorajšnja odsotnost ženskih imen tako na seznamu pisateljev kot urednikov. Od 39 avtorjev je le eno žensko ime, in sicer Zofka Kveder, ki je edina avtorica ženskega spola. Njen opus v zbirki Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev pa obsega 3 zvezke. Zdelo se mi je zanimivo, da je avtorica monografije Zofke Kveder ravno ženska (Katja Mihurko Poniž)

Sedma domača naloga[uredi]

Literarni leksikon[uredi]

Za domačo nalogo smo se tokrat morali sprehoditi skozi zbirko Literarni leksikon in poročati o avtorjih in temah.

O zbirki

Literarni leksikon je zbirka monografskih študij o vprašanjih, ki si jih zastavlja literarna teorija. Nastajal je na pobudo slovenskega literarnega zgodovinarja Antona Ocvirka, in sicer med leti 1979 in 2001 znotraj zbirke Studia litteraria. Zbirko je izdajal Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede pri ZRC SAZU v sodelovanju z DZS. Ocvirk je zasnoval edicijo, sestavil geslovnik in zbral sodelavce. Leksikon si je zamislil kot znanstveno delo. Po njegovi smrti je uredništvo prevzel kolegij literarnoteoretične sekcije Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede. Temeljna ideja se je v nadaljevanju ohranila, preoblikoval pa se je način njene izvedbe. Literarni leksikon sestavljajo samostojne študije, ki so izhajale v tematsko zaokroženih zvezkih. Pogoste teme zvezkov:

  • Literarna teorija - zvezki Trivialna literatura, Pozitivizem v literarni vedi, Evropski verzni sistemi in slovenski verz, Literarno delo in jezikovna izrazna sredstva, Hermenevtika in literarna veda, Staroindijske verzne oblike ...
  • Obdobja - zvezki Ekspresionizem, Predromantika, Razsvetljenstvo, Eksistencializem in literatura, Postmodernizem ...
  • Literarne zvrsti in podvrste - zvezki Drama in gledališče, Teorija drame, Lirika, Sentimentalni roman, Grozljivi roman, Tragedija, Esej, Konkretna poezija, Roman ...

Do leta 2001 je bilo izdanih 46 zvezkov. Posamezne zvezke sestavljajo gesla, ki so glede na njihovo pomembnost različno dolga, bibliografija, v kateri so navedena pomembna slovenska in tuja dela, ki so vplivala na nastanek zvezka, stvarno kazalo, ki vsebuje termine ter imensko kazalo, v katerem so navedeni vsi v študiji omenjeni avtorji.

Na seznamu zvezkov sem opazila, da se med avtorji največkrat pojavljajo naslednja imena: Anton Ocvirk, Janko Kos, Kajetan Gantar, Miran Hladnik, Lado Kos, Marko Juvan, Dušan Ludvik in drugi.

Osma domača naloga: grob Franja Stiplovška[uredi]

Grob Franja Stiplovška.

Na Wikimedia Commons sem naložila fotografijo groba slovenskega slikarja Franja Stiplovška. Franjo Stiplovšek je bil slovenski slikar in grafik.

Sliko obrežite ali predlagajte za izbris, ker je kip avtorsko delo, ki še ni v javni lasti. --Hladnikm (pogovor) 11:28, 13. februar 2021 (CET)

Deveta domača naloga[uredi]

Literarni zgodovinar Gregor Kocijan[uredi]

Gregor Kocijan

Deveta domača naloga je bila na poljubno temo, zato sem se odločila, da raziščem delo literarnega zgodovinarja Gregorja Kocijana. Rodil se je leta 1933 v Ljubljani. Po rojstvu se je z družino preselil v Kranj, kjer je dokončal prvi razred osnovne šole, nato pa se je zaradi izselitve staršev preselil v Srbijo. V Srbijo je prišel leta 1941, nazaj v Kranj pa se je vrnil leta 1945, ko je bil ta že osvobojen. Istega leta jeseni je začel obiskovati drugi razred (nižje) gimnazije, maturiral pa je leta 1952. Po končani maturi se je odločil za študij slavistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Že kot študent je vodil Ljudsko univerzo Kranj in pisal gledališke kritike o predstavah v Prešernovem gledališču (1956–1957). Službo profesorja je dobil leta 1958, leto po tem, ko se je vrnil iz vojske. Tako je na Tehnični tekstilni šoli v Kranju ostal do konca šolskega leta 1960/1961. Kocijan je bil tudi glavni urednik Glasa (1961–1963), potem pa se je z družino preselil v Ljubljano in postal urednik na Državni založbi Slovenije ter raziskovalec na Kulturni skupnosti Slovenije. Od leta 1975 je predaval na Pedagoški akademiji v Ljubljani in od leta 1985 še na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 1983 doktoriral z disertacijo Slovenska kratka pripovedna proza v drugi polovici 19. stoletja (1850–1891) in po desetletju postal redni profesor za zgodovino slovenske književnosti. Leta 1999 se je upokojil in leta 2000 postal zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Kocijan je sodeloval na različnih strokovnih simpozijih, kot so na primer: simpozij o Josipu Jurčiču na Muljavi (1984), na 11. kongresu Zveze slavističnih društev v Sarajevu, na slavističnem zborovanju ob 400-letnici Dalmatinove Biblije v Ljubljani in Krškem, na simpozijih o Josipu Stritarju, Stanku Majcnu, Ivanu Cankarju, Janku Kersniku, Francetu Prešernu in podobno. Raziskoval predvsem kratko pripovedno prozo in slovensko pesništvo v drugi polovici 19. stoletja. Njegovo raziskovalno področje delimo na tri obdobja, in sicer:

  • 1850–1891
  • 1892–1918
  • 1919–1941

O vsakem obdobju je napisal bibliografijo in monografsko študijo. V seriji monografij z naslovom Knjiga in bralci , je od leta 1973 objavljal rezultate svojih socioloških raziskav povezanih z bralnimi navadami Slovencev.

Viri:

Nova pisarija[uredi]

Uvod[uredi]

  • Nadaljuje in dopolnjuje šest natisov literarnovednega priročnika Praktični sposovnik
  • Je vademekum za študente slovenske književnosti
  • Skrbel za standardiziranje strokovnega pisanja med slovenisti, literarnimi zgodovinarji ...
  • Najprej ime Nova pismenost (asociacija na 19. stol., ko pa je beseda pismenost pomenila tudi slovnico (Valentin Vodnik))
  • Nova namiguje na nove medije (besedilo na zaslonu)
  • Danes pismenost pomeni:
    • znanje branja in pisanja
    • znanje, poznavanje česa sploh - digitalna, informacijska, prometna, finančna, čustvena, kulturna, politična … pismenost
  • Wikimedijina spletišča (izjema Wikivir)-namen: gojenje skupinskega avtorstva
  • Wikiknjige niso zaključene enote, ampak so proces (rastoča knjiga)

Kam z avtorjem[uredi]

  • vpis avtorja na »naslovnico« je v povezavi z Wikiji skoraj nepotreben
  • nevarnosti objave avtorskega izdelka na javnem mestu (pripombe, kritike, vandalizem...)
  • ima licenco cc (creative commons)

Prešernova Nova pisarija[uredi]

  • Naslov nanaša na Prešernovo satiro Kranjska pisarija (Krajnska čbelica 1831), kjer se norčuje/karikira iz ideala ljudskega jezika in nabožnega pisanja kot primer podlage za slovensko besedno umetnost
  • Nova pisarija objavljena v Poezijah 1847, kjer gre za pogovor med učencem in učiteljem. Prešeren je ironično predstvil nasprotnike njegove poetike (Kopitar, Metelko, Ravnikar in Pauško).
  • Nikoli ni odveč, če se sklicujemo na Franceta Prešerna;
  • Prešernovo delo poimenovano kot "Kranjska pisarija", objavljena v 2. zvezku Kranjske čbelice leta 1831 (karikiral ljudski jezik kot podlago za knjižno umetnost);
  • s to pesnitvijo Prešeren ironizira svoje nasprotnike: Jerneja Kopitarja, Franca Serefina Metelka, škofa, Matevža Ravnikarja, Jurija Pauška;
  • Spomin na pesnitev je primeren tudi za to, ker odraža zaskrbljenost zaradi porasta pisanja, ki ni obvladljivo;
  • Za leto 1830 Cobiss našteje 50 monografij, leta 2010 pa kar 30.000 in več;
  • Leta 1944 je propagandni odsek IX. korpusa na Primorskem izdal 29 strani obsežno publikacijo "Pred tremi leti in druge", t.i. 3. zvezek zbirke Nova pisarija; avtor je Lado Kuster.

Pismenost[uredi]

  • sposobnost branja in pisanja
  • obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo
  • vvedba obveznega šolanja v 18. stol. je povečala pismenost
  • kaj ima kdo zapismenost in kako je družba gledala na to, se je skozi čas spreminjalo
  • po tradiciji: dvojna sposobnost, sposobnost sprejemanja (in razumevanja) zapisanih informacij in sposobnost njihovega tvorjenja in posredovanja
    • ni je brez aktivne udeležbe v pogovoru
    • današnjo pismenost v primerjavi s preteklo=branje in pisanje blogov,
    • določa obnašanje velike večine
    • V skladu s teorijo funkcijskih zvrsti jezika smo lahko pismeni na štirih področjih: za vsakdanje sporazumevanje, leposlovno, strokovno in znanstveno ter publicistično oz. novinarsko.
  • splošna pismenost-spretnosti kako se znajdeš v vsakdanji komunikaciji, katere del so telefoni in računalniki
  • specialna pismenost-sposobnost komunikacije v zaokroženih skupinah in specifičnih situacijah
  • Novo pisarijo zanimajo višje oblike pismenosti, tiste ki računajo na sposobnost tvorjenja in razširjanja pisnih sporočil v javnosti.

Informacijska družba[uredi]

  • gre za socialni vzorec sedanjosti, ki nadomešča starejšo industrijsko družbo
  • vsebuje koncepte: participativna kultura, družbeni mediji, družabna omrežja, fanovska kultura ...
  • tiskana knjiga se umika drugačnim informacijskim kanalom, vendar ne bo izumrla (ljudje dostopajo do knjig preko interneta)
  • ideal je družba kreativnih posameznikov, ki se kreativno izražajo tudi v pisanju.

Wikiji[uredi]

  • Wikimedia je neprofitna organizacija
  • je primer nove družbene paradigme t. i. informacijska družba.
  • prednosti
    • lahka dostopnost,
    • volantarizem,
    • kooperativnost,
    • tesnejši stik z realnostjo-upošteva interes bralcev ter nagovarja k jasnemu in jedrnatemu (=enciklopedičnemu) izražanju.
  • Wikiji so žargonski izraz za skupek spletišč
    • pojavila l. 2001,
    • predstavljajo vzorec sodobne pismenosti,
    • neposredno uporabnikovo udeležbo pri produkciji informacij).
  • Wikimedia zajema:
    • Wikipedijo – spletna enciklopedija,
    • Wikivir – stara besedila v javni lasti oz. slovenska literarna klasika v javni lasti,
    • Wikiknjige – knjige in priročniki,
    • Wikiverzo – seminarji, projekti, predavanja,
    • Zbirko – slikovno gradivo,
    • Wikislovar ...
  • druga spletišča (kot vmesniki): Butalopedija, Koropedija (koroška wikipedija), Karl-May-Wiki ...
  • Wikipedija
    • vsebuje 290 jezikov ( 533 jezikov čaka na vstop),
    • 30 mio gesel, letni prirastek 3 milijone gesel,
    • največ napisanega v angleščini, vendar delež upada,
    • največja uporaba angleščine (po klikih),
    • večje ko je število jezikov, več je kulturnih izbir,
    • Podoben izgled vsake strani: na vrhu: Članek (privzeto); Uredi oz. Uredi kodo; Pogovor in Zgodovina.
  • slovenska Wikipedija
    • od leta 2002
    • 142 000 gesel (0,5%),
    • aktivni uporabniki: 500 (trajnejše delovanje), 20 najbolj aktivnih prispeva 83% vnosov
  • Značilnosti Wikipedije:
    • Kredibilnost (verodostojnost/zanesljivost),
    • pisci se trudijo za nevtralno stališče (nepristranskost) in jim ni do zaščite avtorskih pravic,
    • neprofitna,
    • vsakdo lahko sodeluje,
    • sodelovanje,
    • objave mednarodno primerljive,
    • samorefleksivna,
    • spodbuja presojo in kritičnost.

Avtor[uredi]

  • Pisanje je veščina, spretnost, ki se jo je potrebno naučiti.
  • Najprej je treba pisca navaditi na orodje.
    • Čeprav z roko skoraj nihče ne piše več, se je treba najprej naučiti takega pisanja, ker se tako krepi inteligenca in je boljša za pomnjenje črk.
  • etično sprejemljivo: tisto pisanje, ki izvira iz zanimanja za temo samo
  • neetično: samopromocija, zloraba zainteresirane publike, zbranega gradiva ne ponudimo tudi drugim, speljana tema …
  • bolezenska motivacija: pisanje zaradi pisanja samega (obsesija s pisanjem)
Jezik[uredi]
  • odvisno od situacije
    • globalna javnost: angleščina
    • domača publika: slovenščina, razprave o slovenski književnosti
    • nevtralni jezik je slovenščina (problem: težko vzbuditi mednarodno zanimanje), angleške objave v privilegiranem položaju)
Izbira teme[uredi]
  • Odvisna od tega, kaj je posamezniku všeč oziroma kakšen je njegov odnos do teme.
  • Pomembno je, da sta avtor in bralec odprta do novih tem.
  • Na začetku je vsaka tema težka, zato je pomembno odkrivanje in raziskovanje neznanega.
Avtorstvo in njegova usoda[uredi]
  • združujejo v raznih društvih, krožkih in forumih (tako avtorji kot bralci)
  • včasih: avtorji imeli privilegiran status(bili so ustvarjalna elita)
  • danes: avtorji želijo visok ugled in da bi se lahko s svojim delom preživljali
Soavtorstvo[uredi]
  • spodbujajo ga, saj ga razumejo kot sodelovanje in ne kot kritiko
  • pisanje=je za skupno dobro
  • 6 pravil soavtorstva:
    • vprašanje delitve dela in zaslug za delo postavi v oklepaj
    • bodi odprt za spremembe in usklajevanje načrtov
    • zatri ego v korist dobrih medsebojnih odnosov
    • zaupaj sodelavcem, v sili angažiraj nevtralne arbitre
    • soavtorji imajo pravico veta na vsebine, s katerimi se ne strinjajo
    • ne poizveduj za avtorjem posega; ni važno, kdo je prispeval spremembo, važna je presoja, ali koristi spisu
Objavljanje[uredi]
  • v preteklosti je bilo besedilo za objavo natisniti
  • objava: besedila/dokumenti, katerih namen je, da jih najde in prebere čim več ljudi
    • zato so pogoste besedne zveze »javno objaviti« nesmiselne
    • ta besedila imajo pogosto razne linke in povezave
  • besedila na splet je preprosto objaviti
    • lahko naredimo, da niso vidna vsem, vendar le posameznikom
Množični um ali pametna množica[uredi]
  • množični um, kolektivna pamet, zavest, angl. collective intelligence, collective wisdom, 'pametna drhal'...
  • sv. Avguštin je poudarjal, da mora biti znanje zastonj
  • splošno znanje nastaja kot produkt dialoga med posamezniki
  • Jaron Lanier –Kritika množičnega uma
Avtorske licence[uredi]
  • besedilo je rezultat pisanja (lastnina avtorja)
Licenca cc – Creative Commons[uredi]
  • pomeni »licenca ustvarjalnega ljudstva«,
  • nekoč bo nadomestilo za copyright,
  • je sprejemljiva (avtor)
  • najnovejša cc licenca: Creative Commons Attribution 4.0 International license
  • 4 vrste:
Attribution Priznanje avtorstva (attribution – BY) Delo se lahko kopira, razširja, prikazuje in izvaja; dovoljena je izdelava izpeljanih (derivativnih) del, če se pri tem navede avtorstvo izhodiščnega dela na način, kot je tam določeno.
Share-alike Deljenje pod istimi pogoji (share-alike – SA) Derivativno delo se lahko razširja le pod licenco, ki je identična licenci izhodiščnega dela (copyleft).
Non-commercial
Non-commercial-euro 		Nekomercialno (non-commercial – NC) Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja in je uporabljeno za predelave (derivacije) le za nekomercialni namen; Wikipedija takih del ne sprejema.
Non-derivative Brez predelav (no derivative works – ND) Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja, ni pa dovoljena njegova predelava. Wikipedija takih del ne sprejema.
Copyright – Zakon o avtorski in sorodnih pravicah[uredi]
  • v javno last:
    • 70 let po avtorjevi smrti
    • v primeru, da je anonimno, pride 70 let po izidu dela
  • javna uporaba (kopije) le če se avtor strinja
  • trije neustrezni koncepti:
    • preveč poudarja tvorca
    • ni kompatibilna z informacijsko družbo (le knjige)
    • intelektualne proizvode vidi kot lastnino in ne kot javno dobrino.
  • avtor lahko pravice proda ali odstopi
  • korektna raba (fair use) – za lastne potrebe
  • dovoljeno kopiranje za kritiko, komentar, poročilo, dokler se s tem ne služi denar.

Bralec[uredi]

Prosti dostop[uredi]
  • informacije vedno bolj dostopne
  • prost dostop doinformaciji v šolah in na spletu, izven tega pa je plačljivo (muzeji, galerije...)
  • oznake, gesla za dostopnost:

•Prosta dostopnost (OA open access) – razširjanje informacij, vendar ne dovoljuje poseganja v vsebino, •Prosta vsebina (free content) – vsebino lahko poljubno spreminjamo. •Odprti podatki (open data) – podatki na spletu, niso podrejeni copyrightu, •Odprti dostop (open access) – svobodna dosegljivost znanstvenih publikacij in podatkov na spletu, •Prosta vsebina (open content) – svobodna dosegljivost virov (literatura, fotografija, videi) za splošno publiko, •Prosto znanje (open knowledge) – na široko podatki in informacije, film, glasba, •Prosto izobraževanje (open education), •Odprta koda (open source) – programska oprema, •Odprta znanost (open research, open science) – podatki, metode, orodja za raziskovanje.

  • Prosti dostop (free OA) – brezplačna dostopnost besedila, avtor je pravice prenesel na založbo, opremljeno z licenco c na spletu
  • Odprti dostop (libre, open OA) – brezplačna dostopnost besedila na spletu. Avtor je obdržal materialne pravice, vendar opremil besedilo z eno od CC licenc.
  • Zlati prosti dostop – zagotovi založnik
  • Zeleni prosti dostop – zagotovi avtor s samoarhiviranjem objav
  • Sivi dostop – za dela do katerih je težko priti (diplome, doktorati, konferenčna poročila, izvlečki),
  • Hibridni dostop – poleg spletnega brezplačnega dostopa obstaja še plačljiva tiskana verzija,
  • Zakasnjeni prosti dostop – po določenem času,
  • Platinasti prosti dostop – s publikacijami avtorji nimajo stroškov (kriti s strani inštitucij, države, mecen).
  • repozitoriji
    • razlika med citiranostjo in branostjo nekega članka
    • vpliv na širšo javnost → poudarek na branost
    • strokovno publiko → citiranost
    • prosta dostopnost objav → večja branost, večji vpliv, boljša izmenjava znanstvenih ugotovitev
    • nacionalni portal odprte znanosti.
    • literarnovedne revije: Slavistična revija, Jezik in slovstvo in Primerjalna književnost (takoj po tisku dostopne tudi na spletu)
    • Slovlit
Varovanje zasebnosti[uredi]
  • marsikdo vidi le slabe stvari in ne pozitivnih
  • nezaupanje, zlorabe, konkurenca, strah
  • zakon o varovanju osebnih podatkov

Kredibilnost[uredi]

  • Danes lahko objavi skorajda vsak
  • Moramo premisliti o stopnji kredibilnosti objav
  • Preden objavljeno informacijo vzamemo kot resnično, moramo preveritio:
    • Avtorja
    • Inštitucijo/medij, v okviru katerega je informacija objavljena,
    • Starost dokumenta,
    • Odmev v javnosti,
    • sklice.

Avtorstvo[uredi]

  • Inštitucionalna vezanost avtorja
  • Starost dokumenta
  • presoja o kredibilnosti

Strokovno recenziranje[uredi]

  • Angl. peer reviewing
  • Postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih
  • recenzent: strokovnjak, ki so mu priznali kompentenco za recenziranje in ki v skupnosti uživa ugled (redniki časopisov, revij ...)
  • postalo aktualno šele v zadnjih desetletjih
  • urednik lahko presodi ali bo upošteval mnenje recenzenta ali ne
  • prepričevalo naj bi objavljanje nepravilnih in neprimernih razprav
  • Javno recenziranje: pogosta pristranskosti
  • slepa recenzija: ko avtor ne ve, kdo ocenjuje njegov izdelek
  • dvojna slepa recenzija: kadar tudi recenzent ne ve čigav izdelek ocenjuje
  • anonimno recenziranje varuje recenzente
  • možni izidi po recenzijskem postopku:
    • Sprejem članka,
    • Zavrnitev članka,
    • Pogojni sprejem (avtor naj upošteva komentarje).

Pravopis[uredi]

  • če opazimo,da avtor ne pozna pravopisa, mormo dvomiti v njegovo kredibilnost in kredibilnost informaciji
Ločila[uredi]
  • razlika med vezajem (-), pomišljajem (—) in dolgim vezajem (—) stično ali nestično.
  • dolgi pomišljaj: členitev odstavkov, ki naj ne bi bili členjeni (opombe)
  • pogosta napačna raba zaimku le-ta
  • narekovaji (razlika med slovenskimi in angleškimi)
  • dvopičje je levostično (cobiss ga naprimer ločuje in piše nestično)
  • pred tropičjem ni vejice in je nestično ločilo
  • npr. in itd., itn., ipd., ne spadajo skupaj v isto poved,
  • podpičje se uporabi pred pojasnjevalnimi deli povedi (kadar je pika premočna in vejica prešibka)
Velike začetnice[uredi]
  • naslove kolon in vrstic v tabelah
    • celice z malo (izjeme so imena in začetek povedi)
  • v alinejah z veliko le kadar gre za daljše besedilo

Digitalna pismenost[uredi]

Formati besedil[uredi]
  • txt pomeni golo besedilo (forum)
  • doc, docx, rtf, odt pomeni obogateno besedilo
  • htm ali html je spletno besedilo
  • pdf je natisljivo besedilo
  • besedila na wikijih, v repozitoriju spletišča Academia.edu in še kje nimajo končnic.
Besedilo v wikijih[uredi]
  • odstavek: ena prazna vrstica
  • enota na začetku vrstice: *
  • naslov: z dvema enačajema (==xxxxx==)
    • podnaslove naredimo z enim enačajem več kot naslov
  • ležeči tisk: dva apostrofa
  • krepki tisk: trije apostrofi
  • sliko vstavimo preko menija
  • povezave naredimo z oglatim oklepajem
  • ukazi za format html: <br> za prelom vrstice, <hr> za vodoravno črto, <center> za centriranje besedila
  • <poem> uvaja pesemsko besedilo, </poem> ga zaključuje
Vaje v Wikijih[uredi]
  • pogoste napake začetnikov:
    • prepogosto členjenje na odstavke
    • pogosta mašila
    • prehajanje med preteklikom in sedanjikom ter prvo in tretjo osebo
    • dobesedno prevajanje iz tujihjezikov
  • pri pisanju odstavkov uporabimo
    • odstavčni razdmik
    • odstavčni umik
    • izognemo se prehodu v novo vrsto
Sporočanje popravkov in komentarjev[uredi]
  • popravke vnašamo neposredno
  • komentarji:
    • pogovorna stran ali avtorja ali besedila
    • znotraj besedila v obliki teksta, ki na zaslonu ni viden (<!-- komentar -->),
    • s predlogo {{redakcija|beseda z napako|beseda s popravljeno napako}}

Navajanje[uredi]

  • sklicevanje
  • izkazovanje načitanosti,
  • ustvarjanje referenčnih krogov (glede na stroko, temo, generacijo … ),
  • s sklicevanjem na staro znanje je razumevanje novega lažje,
Citatna industrija[uredi]
Citatni indeksi[uredi]
  • angl. Citation index
  • bibliografska podatkovna zbirka
  • iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave
  • Citation index, SCI, SSCI, AHCI, Scopus, WoS, Google Scholar
Faktor vpliva-IF (impact factor)[uredi]
    • številka, ki kaže stopnjo uglednosti oz. vplivnosti znanstvene revije.
    • meritve so kulturno pristranske
    • program ne razlikuje med izvirnimi znanstvenimi članki in znanstvenimi recenzijami.
  • predlog zamenjave z Googlovim algoritmom za rangiranje strani
Slovenske znanstvene revije[uredi]
  • Primerjalna književnost
  • Slavistična revija
  • Dve domovini
  • Jezik in slovstvo
  • Razprave SAZU
  • Studia mythologica Slavica
  • Knjižnica
  • Phainomena
  • Acta Neophilologica
  • Traditiones
  • Slavia Centralis (Maribor)
  • Verba Hispanica
  • tuje
    • Slovene Studies (ZDA)
    • Philological studies (Perm, Skopje, *Ljubljana)
    • Slavia Meridionales (Varšava)
    • Slavica tergestina
    • Slavistika (Beograd)
    • Pamiętnik Słowiański
    • Wiener Slavistisches Jahrbuch
Tehnika citiranja[uredi]
  • iz dveh delov
    • dobesedni navedek
    • vir citata
Opombe[uredi]
  • danes so večinoma nepotrebne
  • včasih:
    • pod čto na dnu strani ali na koncu članka
    • za navajanje literture, na katero se avtor navezuje
Označevanje navedkov[uredi]
  • narekovaji
  • odstavek in drugačen črkovni rez
  • izpuščanje iz navedkov in vrivanje svojega teksta vanje
  • navedek začnemo z veliko začetnico v oglatem oklepaju
  • končamo ga s končnim ločilom zunaj navedka
Viri in literatura[uredi]
  • ločeno navajanje virov je nesmiselno pri kratkih seznami
  • pri dolgih seznamih je delitev smiselna
    • viri: gradivo, kije predmet raziskave
    • literatura: pripomočki/orodja za raziskavo
Zaslon in papir[uredi]
  • pisanje na splet je vse pogostejše
    • tisk je še vedno cenjen, vendar je drag in dolg proces
    • objava na spletu je cenejša in hitrejša
    • splet omogoča takojšno dopolnjevanje, tisk pa ravno to preprečuje
  • zahteve za:
    • lažjo in takojšno možnost objavljanja
    • da je dostop zastonj
    • možnost popravljanja in komentiranja

Citatni slogi[uredi]

  • najpogostejša
    • MLA-slog
    • Čikaški slog
  • drugi:
    • APA (psihologija, vzgoja, družbene vede)
    • MLA (jezikoslovje, literarna veda, humanistika)
    • AMA (medicina, biologija)
  • vsi majo dobre in slabe lastnosti

Žanri[uredi]

  • veliko je možnosti za oblikovanje pisnih sporočil in komunikacije na spletu
  • meje med različnimi žanri niso ostre
  • pogosto je mešanje
  • razlike med:
    • znanstvenim pisanjem (objava raziskovalnih rezultatov v znanstvenih revijah)
    • strokovnim pisanjem (v učbenikih, enciklopedijah, kazalih, bibliografijah ...)
    • poljudnoznanstvenim pisanjem
  • poljudni članki
    • preprosti
    • namen je popularizacija in družbeno osmišljenje raziskovanih spoznanj
    • najdemo v časnikih in nespecializiranih revijah za širšo publiko
  • monografske publikacije=knjige
    • te imajo v humanistiki najuglednejši status
  • med akademskimi pisci je dvom v smiselnosti pisanja Wikipedije
  • status strokovnega pisanja imajo naslednji žanri:
    • podatkovna zbirka
    • poročilo o dogodku
    • povzetek
    • članek (nagovor, spremna beseda, jubilejni zapis, komentar, glosa, intervju, dnevniški zapis, (pismo), forumski in novičarski prispevek, blog)
    • kritika (polemika, strokovna ocena)
    • enciklopedijsko geslo
    • esej
    • predavanje (prosojnice)
    • kritična izdaja (uredništvo, redakcija)
    • učbenik
    • priročnik
    • navodila (tutorial)
    • razprava
    • pregledna znanstvena razprava
    • izvirna znanstvena razprava
    • strokovna recenzija

Šolsko pisanje[uredi]

  • referat
  • esej
  • diplomska, magistrska naloga in doktorat
  • namen: izpolniti študijske obveznosti za oceno ali doseg naziva
  • potrebni so napotki
  • potrebno je soglasje mentorjev
  • pogosto mentorji ne poznajo napotkov, ki jih dajejo (npr. ko rečejo, da mora študent pisati s presledkom 1,25 sam tega ne zna preveriti)

Popravljanje[uredi]

  • lektoriranje
    • lektura:popravljanje besedila drugega pisca
      • lektor v besedilu mora odpraviti zatipkanine, pravopisne napake in slogovne pomanjkljivosti, ki utegnejo ovirati sporočilo ali celo povzročiti komunikacijski nesporazum
    • besedila gredo v lekturo običajno pred objavo
    • na spletu pa se opravlja sproti
  • korigiranje
    • angl. proofreading
    • korektura: odpravljanje napak, ki jih je v besedilu povzročil kdo drug, ponavadi stavec ali strojno branje
    • korigirajo se besedila pripravljena za objavo
  • uredništvo: vrsta kompleksnejših opravkov z besedili, ki so jih napisali drugi
    • urednik: oseba, ki gre prva skozi besedilo in se odloči, ali ga bo sprejel v objavo ali ne - potem naprej lektor, nazadnje korektor

Sopomenke[uredi]

Shift → dvigalka Backspace → vračalka Delete → brisalka Insert → vrivalka Home → začetek
Escape → ubežnica Space → preslednica Ctrl → krmilka Alt → izmenjalka End → konec
Page Up → prejšnja stran Page Down → naslednja stran AltGr → desna izmenjalka Enter → vnašalka

Slovarček[uredi]

  • Vademekum-ponavadi majhna knjiga/publikacija z osnovnimi priporočili o nečem, priročnik
  • Historiat-potek, opis kakega dogajanja
  • Impresum/kolofon-podatki ponavadi na zadnji strani o avtorju, založbi, tisku knjige
  • Utilitaren-tak, ki v človekovem delovanju (pretirano) poudarja praktično uporabnost, koristnost, da se nečesa zave
  • Monografija-znanstveno delo, ki se ukavraja z eno temo ali vprašanjem
  • Korpus-zbirka besedil v elektronski obliki s podatki in standardno obliko
  • Lementacija-tožba
  • Lukrativen-donosen
  • Faksimile-ponatis, podoben originalu
  • Humanistika-nauk o kulturi in ima namen kulturne pojave opisati, klasificirati in razložiti, obenem pa vzgojiti kulturni okus
  • Sinopsis-izvleček, napove osrednjo temo obravnave
  • UDK-univerzalna decimalna klasifikacija
  • DOI-Digital Object Identifier; standard za označevanje spletnih objav
  • AHCI-publikacija NUK: Arts and humanities citation index
  • ZIFF-znanstveni inštitut FF
Pridobljeno iz »https://sl.wikiversity.org/w/index.php?title=Uporabnik:Ingrid_Gnus&oldid=60758«