Uporabnik:Ina Poteko

Iz Wikiverza


Puščam sled.

Simpozij Toporišičeva Obdobja (10.—12. 11. 2016)[uredi]

9.00 Marja Bešter Turk: Toporišičev pogled na poučevanje slovenskega jezika v šoli in današnje stanje

9.20 Nataša Pirih Svetina: Od kod sintetična metoda poučevanja slovenščine?

9.40 Ina Ferbežar: Kako realno je idealno? O konceptu avtentičnosti pri pouku slovenščine ob Toporišičevem Zakaj ne po slovensko

Novica (Slovlit) (4. 11. 2016)[uredi]

(Novice Oddelka za slovanske jezike in književnosti ali Kronika ljubljanske slavistike za študijski leti 1996/97 in 1997/98, ko je bil predstojnik Miran Hladnik)

3. april 1997[uredi]

V četrtek, 3. aprila (9.00, predavalnica 209a) je prof. František Štraus z univerze v Bratislavi predaval o verznih sistemih v slovaški poeziji (v slovaščini).

Ob prelistavanju Slavistične revije[uredi]

Prebiranje članka (21. 10. 2016)[uredi]

Lev Tolstoj in Edvard Munch v kontekstu dobe in kulture – slogovne vzporednice (Julija V. Arhangelska)

Dostopno: Slavistična revija 63/3 (2015). 319–326. dLib 63


Kot študentka, ki ima na svojem osebnem dokumentu v razdelku rojstni datum zapisano letnico 1997, sem imela to čast (ali prekletstvo), da me je na maturi doletelo obsežno delo Ana Karenina, moja splošna razgledanost s področja umetnosti pa sega tudi do Edvarda Muncha in njegovih umetnin (še posebej popularno je njegovo delo Krik, ki se na spletu pogosto pojavlja v karikiranih oblikah). Torej se je moj pogled kar hitro ustavil na članku, ki poteguje slogovne vzporednice med Tolstojem in Munchom.
Pričakovanjem navkljub imata umetnika več skupnega, kot bi morda pričakovali. Namen izbranega članka je predstaviti, kako sta doživljala življenje, smrt, ljubezen, strah, vero in ženske ter kako se to odraža v njunih delih.
Lev Tolstoj je predstavnik ruske književnosti 19. stoletja in klasik realizma, Edvard Munch pa norveški ekspresionist, ki je zaznamoval slikarstvo 20. stoletja. Oba sta bila uspešna že v mladosti, navdih sta črpala iz lastnih dogodkov in zgodaj osirotela. Zato nas niti ne bi smelo presenetiti, da je glavna tema njunih del smrt. Tolstoj je celo verjel v zmago duhovnega življenja nad smrtjo, zato je smrt povezal s tem, kako pravično je živel človek.
Največ je razmišljal in pisal, ko je bil v neposrednem stiku z naravo. In to je še ena skupna točka, oba sta namreč želela priti bliže naravi. Kar me je presenetilo, je, da sta oba doživela nekakšen prelomni dogodek, do katerega je po mojem mnenju prišlo precej naključno in nepričakovano. Tolstoj je doživel napad strahu in tesnobe ter razmišljal o smrti, od takrat pa se je v njegovi družini kot simbol za neumirjeno duševno stanje uporabljal izraz "arzamaška groza". Munch pa je svoj pretres doživel zunaj, ko je naključno začutil tesnobo in zaslišal krik narave, in to ga je močno pretreslo. Tolstoj je o svojih občutkih pisal, Munch pa jih je upodobil v delu, ki mu je prineslo svetovno slavo - Krik, ki odseva samoto, obup, odtujenost in tegobe svetovnega (in ne le osebnega) formata (vojno, revolucije).
Mračne misli so spremljale oba umetnika, lahko bi celo rekli, da sta imela samomorilska nagnjenja. V Ani Karenini se ta izrazijo skozi lik Konstantina, vendar ta tesnobo premaga. Zanimivo je Tolstoj na svoj način bil tudi globoko veren.
Da sta resnično vrhunska na svojih področjih priča tudi, da sta nenehno izpopolnjevala svoja dela. Verjela sta, da mora umetnost posredovati čustva enega človeka drugim, razlikujeta pa se v tem, da je Tolstoj skušal pojasniti vse, medtem ko je Munch ostal nekoliko skrivnostnejši.

Prvi vtis (14. 10. 2016)[uredi]

Splošno znano je, da smo študentje vse prej kot ljubitelji zgodnjih jutranjih ur. Z bolestjo vstajanja so primerljivi samo še glavoboli, ki nam jih povzročajo naložene naloge, ki se jih seveda ne lotimo do zadnjega trenutka. Posledično je tudi naš entuziazem nad vsem, kar se prične pred poldnevom, bolj ubog. Zato ni čudno, da smo Slavistično revijo na zgodnjih predavanjih večinoma "vrgli" v torbo, kjer je čakala na lepše čase, ko jo bo zagrizeni študent vzel v roke in odkril njeno lepoto. Tudi ta dan je prišel.
Ko sem pozno ponoči vzela v roke ta rdeči zvezek, ki je do takrat potrpežljivo štrlel iz torbe, so se strani pred mano odprle v pisavi, ki so jo moja skromna opažanja določila za cirilico. Cimro, ki ji je kljub mojemu ropotanju že uspelo skoraj zaspati, sem vrgla pokonci. Natančneje so bile moje besede: "A js to prav gledam?" Ko je sostanovalka potrdila, da zaenkrat še nimam blodenj, je informacija, da imam v rokah revijo, ki je slavistična in ne slovenistična, počasi prikapljala v zavest.
Ker je bila sostanovalka - sicer bodoča pravnica, kar je v smislu študiranja precej oddaljeno od študija jezika - ravno pokonci (po moji krivdi), sva se skupaj lotili listanja Slavistične revije. Kar je na prvi pogled delovalo vse prej kot zanimivo večerno oziroma nočno branje - na to je nakazoval prvi del naslova naključno odprtega odstavka: Konektorsko-kohezivna sredstva v televizijskih soočenjih in predvolilnih govorih - se je izkazalo za precej zabaven krajši "skoraj-recital" v sodelovanju s sostanovalko.
Ker pa je to vseeno moja naloga, sem cimro pustila pri miru in se sama lotila listanja Slavistične revije. Mir pa ni trajal dolgo, saj sem se preizkusila v branju hrvaščine (seveda na glas). Prišla sem do spoznanja, da sem bom raje držala slovenščine, bom pa morda prihodnje leto na morju samozavestneje naročila kakšno pijačo ali dve.
Moje prvo srečanje s Slavistično revijo je bilo podobno spoznavanju ljudi na zabavi, ko izmenjaš le nekaj besed in si ustvariš prvi vtis, da bi jih spoznal bolje, pa bi se z njimi moral dobiti na kavi. Na kavo s Slavistično revijo še čakam, vendar pa s prvim vtisom ni razočarala.
Dodatna opomba: Našla sem tudi pesem o Jagi Babi, ki kuha kosilo. Zelo všeč. Lajkam.

Ob Novi pisariji[uredi]

Uvod[uredi]

  • pismenost na začetku 19. stoletja pomenila slovnico
  • danes znanje branja in pisanja
  • Wikimedijina spletišča namenjena skupnemu avtorstvu (izjema Wikivir)
  • Nova pisarija se bo dopolnjevala
  • vpogled v nastajanje

Kam z avtorjem

  • Cobiss
  • dopolnila?

Prešernova Nova pisarija

  • satirična pesnitev
  • "Da zdéj — ko že na Kranjskem vsak pisari, / že bukve vsak šušmär dajè med ljúdi"

Pismenost[uredi]

  • biti pismen = obvladovati znakovni sistem za komunikacijo
  • izražanje elitizma
  • konec 18. stoletja uvedba obveznega šolanja
  • Kdo sploh še piše z roko?
  • pismenost sposobnost sprejemanja in razumevanja zapisanih informacij in sposobnost tvorjenja in posredovanja
  • aktivna udeležba v komunikaciji!
  • komunikacijska enosmernost
  • pismenosti je več
  • pojmu pismenosti bomo dodali elektronsko pismenost
  • obrnimo tehnologijo sebi v prid
  • sporočilo brez bralca je mrtvo in ne šteje
  • aktivno pismeni so manjšina
  • pomembnost pisanja?

Informacijska družba[uredi]

  • informacijska družba ime za socialno paradigmo današnjega časa
  • tiskana knjiga : e-knjiga
  • tehnološke spremembe še vedno veljajo za slabe

Slovarček[uredi]

B[uredi]

  • bibliofíl -a m (ȋ) ljubitelj in zbiralec knjig, zlasti starih in dragocenih

K[uredi]

  • kód -a m (ọ̑) teh. dogovorjen znak, sestavljen iz enega ali več znakov, ki predstavlja določen podatek, informacijo

M[uredi]

  • marginalizácija -e ž (á) odrivanje, potiskanje na rob, obrobje družbenega dogajanja, življenja

P[uredi]

  • paradígma -e ž (ȋ) knjiž. vzorec, primer