Uporabnik:Horvathzala

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Domače naloge:[uredi]

1. Tipkanje[uredi]

Jutranja cigareta

2. Soočenje s Slavistično revijo[uredi]

V samem začetku predavanj profesorja Hladnika smo, kakor pri ostalih predmetih, dobili študijsko gradivo. Knjigo - pravzaprav revijo. Grde rdeče barve, ki je - dvomim, da komu -privlačna. V moji sobi je ležala nekaj dni preden sem jo odprla in začela prebirati. Totalna zmeda! Napisano v ne samo enem jeziku in v ne samo eni pisavi. Še začne se ne s prvo stranjo. Iskreno... Nisem še prišla do te točke (strani?, poglavja?, teme?), da bi mi revija postala zanimivo čtivo. ... Ali pa se moram pač privaditi na ta slog?

Posodobitev zapisa izpred dveh let

Tista prva knjiga, ki sem jo dobila v roke pred dvema letoma, je še danes del moje (zdaj že precej bogate) zbirke strokovnih del in člankov. Ko sem jo lani ponovno začela prebirati, mi je postala zanimiva, navadila sem se na ta "nov slog", ki ga čtivo pred faksom ni imelo. Nekateri članki v tej izdaji revije so mi prišli celo prav pri študiju nekaterih predmetov še v drugem letniku slovenistike. Skratka, hvaležna sama sebi (in profesorju M. Hladniku), da sem jo dobila in tudi obdržala vse do zdaj. Z veseljem jo bom še kdaj prebrala.

3. Tipkarija[uredi]

Že sam izraz tipkarija mi je bil nekaj neznanega in tujega, a sedaj, ko vem kaj stoji za to besedo, sem radovedna, navdušena ter hkrati ponosna, ker sem del nje. :) Všeč mi je ideja, da vsak študent oziroma katerikoli posameznik natipka/pretipka neko literarno delo slovenskih avtorjev in tako prispeva k širjenju slovenske književnosti ter hkrati samemu razvoju le-te. Zdi se mi zelo pomembno, da tudi na sodobnejši način prikazujemo književnost in - kakor pravi Miran Hladnik v Novi pisariji: "Kdo še piše danes z roko?"

4. Literatura v mojem vsakdanu[uredi]

Prvo uro Tolstoj, slikanice pri mladinski,

pri Bjelčeviču Deseti brat ni tako zverinski...

Na polici, kjer Nova pisarija leži,

Slavistična revija družbo dela ji.


Mine teden, domov gremo,

za vikend se v kinu družimo.

V ponedeljek zjutraj — pravljica na radiu.


Takó literatura nam sledi,

kakorkoli se ji izmikamo,

nikoli 'z nas ne izpuhti,

je vsepovsod, kjer se potikamo.

5. Srfanje po SlovLitu[uredi]

Prvi vtisi so bili, kako prekleto težko se dá priti do tega foruma na SlovLitu.

...No, tako težko spet ni, a zmotil me je sam izgled spletne strani in zato sem koooomaj našla ta forum. Kliknem Arhiv 2018, scrollam in hitro prebiram naslove mejlov in nekateri kar izstopajo (BÔŽIČ, Beseda leta, LGBTQ+ književnosti iz Vzhodne Evrope, Rasizem v ameriški literaturi,...). Vseh ne odpiram, če pa že, jih preberem nekje do polovice in zaprem... ... Nekje vmes sem našla mejl, kjer je tekla debata o spremembi samega izgleda spletne strani in ni mi jasno, kako da se nekateri skorajda "borijo" za obstoj sedanjega videza SlovLita. Ne vem.. Mogoče pa to moti samo nas, milenijce, ki smo se rodili v obdobju velike modernizacije na področju tehnologije in tako nismo navajeni t.i. "tehnične pisave", ki kar bode v oči.

...

https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2018/thread.html

37. Simpozij Obdobja[uredi]

Na simpoziju obdobja, ki je potekal na Univerzi v Ljubljani, so v petek, 16. novembra dopoldan potekala tri predavanja različnih tem. Kot prva predavateljica se je predstavila ga. Marija Stanonik, slovenska literarna zgodovinarka, etnologinja in redna profesorica za slovensko književnost. Predavanje se je glasilo Dijaška rokopisna glasila iz NUK 1861–1960. Za tem je sledila predstavitev rokopisa najstarejšega doktorata v slovenščini gospoda Toneta Smoleja, komparativista, francista in literarnega zgodovinarja. Zadnja beseda pa je tekla o vlogi perioh ali sinops za rekonstrukcijo dramske ustvarjalnosti ljubljanskih jezuitov v zgodnjem novem veku. Vodila jo je Monika Deželak Trojar, ki se ukvarja s slovenskim slovstvom 17. in 18. stoletja ter zgodovinopisjem 17. stoletja.

Zatem je sledila diskusija.

Predavanja so se mi zdela pomembna, zanimiva ter kratka in jedrnata. Kar se mi je še posebej vtisnilo v spomin pri posameznih temah oz. kar bi rada izpostavila, je sledeče:

Pri dijaških rokopisnih glasilih:

  • to, kar je izpostavil g. Miran Hladnik, da se izraz "list" ne uporablja oziroma se redko uporablja za določena občila, in da ta izraz v primerjavi z "glasilom" ni v enakovrednem razmerju.
  • vidne razlike v primerjavi med pisanjem glasil dijakov in študentov samih ter njihovo pisanje skupaj z mentorji

Pri rokopisu najstarejšega doktorata:

  • prvo dizertacijo v slovenščini je napisal Požar, ki je študiral na Dunaju ter sodeloval z drugimi znanimi literarnimi umetniki in znanstveniki
  • Požar bil kritičen do Prešerna, zagovarjal Koseskega

Pri vlogi perioh/sinops za rekonstrukcijo dram ljubljanskih jezuitov:

  • pisali periohe v nemščini, nikjer pa ni bilo mogoče zaslediti česa v slovenskem jeziku

Besedni priročnik[uredi]

• lamentácija — tožba, tarnanje: ne maram njegovih lamentacij; lamentacije nad težavami

• marginaliziranost — socialna izključitev

• fluidnost — spremenljivost, nestalnost

• revidiranje — pregledati kak dokument, besedilo, da se ugotovi pravilnost, ustreznost

• inertnost — lenobnost, nedelavnost

• (no)emancipacije — "nepridobitev" enakopravnega položaja

• (formalni) volontarizem — organizirano vključevanje prostovoljcev v izvajanje dejavnosti organizacij; neformalni ~ — medsebojna pomoč med sorodniki, sosedi in prijatelji (Zinka Kolarič, http://dk.fdv.uni-lj.si/db/pdfs/tip20031kolaric.pdf)

• licenca CC (creative commons) = licenca ustvarjalnega ljudstva, "ustvarjalna gmajna"

• etatizem — sistem, v katerem si država lasti monopol odločanja v vsem družbenem življenju

• merkantilizem — političnoekonomski nauk od 16. do 18. stoletja, ki trdi, da temelji blaginja države na zunanji trgovini in obilju žlahtnih kovin

• peer reviewing — strokovni pregled, ocenjevanje dela enega ali več ljudi s podobnimi pristojnostmi kot proizvajalci dela

• Moodle, MOOC — orodja za učenje

• diletantizem — začetništvo

• trivialna literatura — literatura za bralca

• elitna literatura — avtorska literatura

• skriboman — oseba, ki trpi zaradi skribomanije/grafomanije (scribomania/graphomania), duševne bolezni, ki se kaže s stalno potrebo, da napiše nekaj: knjigo, pesem, misel,...

• hermetizem — značilnost umetnosti, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi

• inferiornost — manjvrednost

• lingui franci — mednarodni govorci (angl.)

• sinopsisi — kratka vsebina, zgoščeno literarno delo

• altruizem — nesebičnost

• apriornost — samovoljnost, neutemeljenost


Izpitna vprašanja[uredi]

→ Slovenski literarni zgodovinarji

→ Kako dobiti pomišljaj? CTRL in numerični minus.

→ Literarne revije

→ Filozofska razdiranja pravopisne idile

→ Kaj je IF? Faktor vpliva (impact factor). https://sl.wikipedia.org/wiki/Faktor_vpliva

→ Kaj je Elsevier, kakšna je časopisna etika?

KRATICI V ZVEZI S CITIRANJEM:

→ SNIP

→ SJR

→ Kopija (definicija): Copia; 'obilje', 'blagostanje'


Opombe[uredi]

  • dvojni oglati oklepaji in navpičnica-> povezave znotraj spletišča Wiki
  • enojni oglati oklepaji in presledek za linkom-> zunanje povezave