Uporabnik:Haris Agovic

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Slovarček[uredi]

  • korespodenca - vzdrževanje medsebojnih pismenih stikov, dopisovanje
  • kurziv - tiskana pisava s postrani oblikovanimi črkami
  • egalitarizem - nazor, da so ljudje enaki, enakopravni
  • srenja - ljudje, ki jih povezujejo skupni interesi, dejavnost, družbeni položaj
  • segment- del, odsek
  • akter - kdor odločilno vpliva na kako gibanje ali delovanje
  • frankirati - nalepiti znamko na poštno pošiljko kot dokaz plačane poštnine
  • pragmatičen - ki se podreja praktični uporabnosti, koristi
  • eksaminator - izpraševalec
  • generirati- povzročati nastanek česa
  • specialen - nenavaden, poseben
  • apel javen poziv, klic
  • kondukter uslužbenec, ki pregleduje ali prodaja vozovnice v železniškem ali cestnem prevoznem sredstvu; sprevodnik: kondukter na avtobusu, vlaku
  • paradigma vzorec, primer
  • emancipirati se - pridobiti si enakopraven položaj
  • kapriciozen - muhast
  • deklarativen - temelji na besedah, ne dejanjih
  • ekspertiza - izvedensko mnenje
  • atavizem - ponovitev lastnosti prednikov na potomce
  • obscen - nespodoben, opolzek
  • eskalirati - postopno se širiti
  • sublimen - vzvišen, plemenit
  • anahronizem - pojav, ki ni v skladu s časom/razmerami, v katerih nastopa
  • diseminacija - razširjanje bolezenskih klic po telesu
  • transparenten - prosojen

E-pošta[uredi]

Komentar[uredi]

Dandanes je uporaba spleta in njegovih storitev zelo razširjena in priljubljena. Tako ni presenetljivo, da je e-pošta zaradi svoje preprostosti in dostopnosti skoraj v celoti nadomestila navadno pošto, vendar nismo v celoti seznanjeni z njeno uporabo. Članek poda koristne napotke za njeno uporabo in kako biti kulturen uporabnik e-poštnih storitev.

Slovenistika in jaz[uredi]

Za študij slovenistike sem se odločil, ker je slovenščina lep in zanimiv jezik ter zaradi izbire dvopredmetnega študija. Menim, da mi bo slovenistika pomagali pri poklicni poti. Nekateri predmeti so bolj zanimivi drugi manj, vendar nikoli ne more biti vse popolno.

Nova pisarija[uredi]

Nova pisarija je učbenik, v katerem lahko najdemo koristne informacije na teme od e-knjig do zgodovine slovsta, čeprav se je do potrebnih informacij potrebno dokopati, saj se mi zdi, da so nekatera poglavja (pre)dolga.

Zanimivo je poglavje avtorske licence, kjer so le-te razložene in sedaj vem, kaj pomeni določena licenca in kako je označena. Določena poglavja v nas spodbudijo razmišljanja o različnih stvareh, npr. zakaj se avtor sploh odloči za pisanje itn.

Dandanes je objavljanje zaradi interneta lažje in viri so dostopni širši javnosti oz. so le klik stran in nam tako prihranijo obisk knjižnice ter nam omogočajo prost dostop do znanja, njegovega proizvajanja in širjenja, čeprav menim, da ima tiskana knjiga poseben čar in še dolgo ne bo izumrla. Vendar se moramo zavedati, da vse, kar piše na internetu, ni nujno res in moramo biti pozorni, komu verjamemo in komu ne.


Slavistična revija[uredi]

Revija je zanimiva, saj se lahko najde področje, ki te zanima. Obsega tako literarnovedno kot tudi jezikoslovno tematiko. Najbolj mi je bil všeč članek o primerjavi glagolskega vida v zahodnih in vzhodnih slovanskih jezikih, objavljen leta 2014 v 4. zvezku, in govori o tem, da je uporaba dovršnika v zahodni skupini slovanskih jezikov, v katero spada tudi slovenščina, manj omejena, kot pa uporaba dovršnika v zahodni skupini slovanskih jezikov.

O avtorici[uredi]

Aleksandra Derganc se je rodila 21. novembra 1948 v Mariboru in je slovenska jezikoslovka. Leta 1974 je diplomirala iz ruščine in angleščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani in se leto kasneje zaposlila na oddelku za slovanske jezike in književnost Filozofske fakultete v Ljubljani. Strokovno se je izpopolnjevala v Minsku, Sofiji, Celovcu, Moskvi ter na Dunaju. Posvečala se je predvsem ruskemu jeziku in njegovi zgodovini. Leta 1988 je postala sourednica Literarne revije.

Aleksandra Derganc. Še o razliki med vzhodnim in zahodnim tipom delovanja glagolskega vida v slovanskih jezikih. Slavistična revija 62/4 (2014). 537−43. COBISS

Milena Mileva Blažić[uredi]

Rodila se je 12. septembra 1956 v Popužah v Bosni, kjer je končala osnovno šolo ter gimnazijo. Leta 1975 se je preselila v Ljubljano, kjer je je leta 1985 diplomirala na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti. Leta 1997 je pridobila naziv magistra slovenske književnosti in leta 2001 doktorirala na temo Vloga in pomen ustvarjalnega pisanja pri pouku književnosti v osnovni šoli. Trenutno je zaposlena na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani kot izredna profesorica za slovensko književnost.

Njeno raziskovanje obsega mladinsko književnost, večkulturno mladinsko književnost in teorijo mladinske književnosti.

Leta 1992 je izdala knjigo Kreativno pisanje: priročnik vesele znanosti od besede do besedila, nato so v letih 1995, 1996 in 1997 izšli trije delovni zvezki z istim naslovom. Vodila je številne seminarje za učitelje slovenščine in knjižničarje v Sloveniji, Italiji in Avstriji.

Slovlit[uredi]

Objava, objavljena 26. februarja 2015, obvešča o izidu nove številke revije Slovenščina 2.0, ki je posvečena leksikografiji. V reviji je objavljenih tudi šest tujih prispevkov, ki se osredotočajo na sodobne leksikografske trende in modernizacijo oz. digitalizacijo slovarjev.

Oznaka članka: izid revije Slovenščina 2.0

Slovlit

Vaja[uredi]

KRAJŠANJE NASLOVOV

  • Zgodnjesrednjeveška ljudstva in zgodnjesrednjeveška dramska publika = Zgodnjesrednjeveška ljudstva in dramska publika
  • Redakcija in literarna zgodovina: Interdisciplinarnost prakse in teorije pri redigiranju slovenskih knjig = Redakcija in literarna zgodovina na Slovenskem: interdisciplinarnost prakse in teorije
  • Literarni programi v letih 1919–1945 na območju nekdanje Dravske banovine = Literarni programi v letih 1919-1945 na območju nekdanje Dravske banovine
  • Literarne tendence slovenske in slovaške kratke pripovedne proze 1989 in 2000 = Slovenska in slovaška kratka pripovedna proza 1989 in 2000
  • »Cerkovna ordninga« - novo odkriti izvod knjige, njeno mesto v času in prostoru = Novo odkrit izvod Cerkvene "ordninge"
  • Socialne zaznave, reprezentacije in evalvacije različnih zvrsti in dinamike nasilja v žanru kriminalke = Socialne zaznave, reprezentacije in evalvacije v kriminalki
  • Značilnosti prevodov s področja migracij in azila iz slovenskega v makedonski jezik = Značilnosti prevodov iz slovenščine v makedonščino s področja migracij in azila
  • Primerjava vpliva različnih pristopov k nosilnim vsebinam v tujejezikovnem kurikulu na razvoj jezikovnih zmožnosti = Pristopi k nosilnim vsebinam v tujejezikovnem kurikulu in razvoj jezikovnih zmožnosti

IZVLEČEK

Sestavek opozarja na literarnovedne značilnosti umetne pravljice in literarno podobo s pomočjo razčlenjevanja vsebine in metodologije pravljic, izdanih 1900-1950.

Literarnovedni dogodek[uredi]

V četrtek, 1. oktobra 2015, je ob 19.00 v razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj potekala razstava o življenju in delu literarne zgodovinarke dr. Marje Boršnik.

Kritike[uredi]

D. Rupel: Maks[uredi]

  • Dimitrij Rupel. Maks: roman o maksizmu ali Boj med večino in veličino. Koper: Lipa, 1983. COBISS

KRITIKI:

  • Nina Belcijan. Vprašanje postmodernizma in zgodovine v dveh Ruplovih romanih Maks in Povabljeni pozabljeni.[: Diplomsko delo]. Ljubljana, 2003. COBISS
  • Drago Bajt. Dimitrij Rupel: Maks. Zapisi na robovih (1986). 93–96. COBISS

Ostali slovenski kritiki in dela=[uredi]

  • Filip Kalan, Boris Ziherl, Joža Mahnič, Niko Grafenauer, Andrej Inkret, Aleš Berger, Dimitrij Rupel, Aleksander Zorn, Tea Štoka, Matevž Kos, Brane Senegačnik...
  • Kritike del, izdanih pred drugo svetovno vojno najdemo v zagrebški Bibliografiji rasprava, članaka i književnih radova. Kritike, nastale po vojni najdemo v Slovenski bibliografiji, v nekaterih katalogih in tudi v NUK-U in na Cobissu.

Ivan Pregelj[uredi]

Ivan Pregelj. Mlada Breda. Celovec: Družba sv. Mohorja, 1913. COBISS

  • Kritika dela: France Vodnik. Mlada Breda; Povest. Ljubljana: Dom in svet 55/2. 1943. 122–24. dLib