Uporabnik:GalViršekŽiger

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Domače naloge[uredi]

Slavistična revija – vtisi[uredi]

Revija se mi zdi zanimiva, saj ima pester nabor vsebin, ki jih avtorji posameznih člankov podrobno predstavijo. Natančneje sem preletel tiste, ki so pisani v slovenščini, med njimi pa me je vsebinsko najbolj pritegnilo obravnavanje pojava imenovanega nominalizacija.V reviji so uporabljene tudi slike, ki se navezujejo na besedila ter jih dopolnjujejo, za preglednejši prikaz podatkov pa so uporabljene še table in grafi.

Kot sem omenil že zgoraj, se mi je najbolj zanimiv zdel članek z naslovom Prikaz nominalizacije v razpoložljivih korpusih slovenščine. Avtorica se osredotoča na raziskovanje nominalizacije v različnih vrstah diskurza, pri čemer je uporabila različne korpuse slovenskega jezika, kot so Gigafida, Kres, KoSinZ in Spook. Ta slovnični pojav je možno opaziti pri vseh tipih besedil, vendar pa se le-ta v pogostosti nominalizacije razlikujejo. Najmanjkrat se pojavlja v izvirnih slovenskih besedilih in leposlovnih knjigah, pravtako tudi v govoru. Veliko nominalizacije lahko opazimo v znanstvenih besedilih, še več pa v pravnih.

28. aprila ...[uredi]

... so se rodili:

  • Harper Lee, ameriška pisateljica
  • Roberto Bolaño, čilski pesnik in pisatelj
  • Jožef Baša Miroslav, slovenski pesnik


... so preminuli:

  • Sylvia Ashton-Warner, novozelandska pesnica in pisateljica
  • Jeremijaš Šoštarić hrvaški pisatelj
  • Johann Ludwig Tieck, nemški kritik, pesnik in pisatelj

SlovLit[uredi]

'28. aprila 2010'

Jaka Železnikar je obvestil, da je ustvaril novi delo e-literature, ki je v angleščini (študiral v Veliki Britaniji.

Spoznavni vikend slovenistov in slavistov[uredi]

Od petka, 27. oktobra, do nedelje, 29. oktobra

27. oktobra smo se nekateri, ki študiramo na Oddelku za slovenistiko in Oddelku za Slavistiko odpravili na spoznavni v Radence v Beli krajini. Vseh, študentov iz prvih in višjih letnikov, nas je bilo 19. Na programu smo imeli različne delavnice (npr. o VIS-u), pogovore (npr. o 1. letniku), predstavitev obeh oddelkov, ogled Župančičeve spominske hiše v Vinici, ogled Črnomlja ipd.

"Popotovanje iz Litije do Čateža"[uredi]

V petek, 10. 11. 2017

Okrog šeste ure zjutraj smo se phodniki in pohodnice zbrali na železniški postaji v Ljubljani. Kupili smo karte ter se vkrcali na vlak do Litije. Ko smo prispeli, smo si ogledali spomenik, ki ga je načrtoval arhitekt Jože Plečnik. Tam smo se dobili s kolegi in kolegicami iz Nove Gorice. Od tam smo se po približno triindvajset kilometrov dolgi poti odpravili do Čateža. Med pohodom smo se večkrat vstavili, da smo se odžejali in okrepčali s sendviči ter prebrali nekaj odlomkov Levstikovega Popotovanja iz Litije do Čateža, ki smo ga popestrili s pogovornim jezikom oziroma narečju.

Povzetek Nove pisarije[uredi]

PISMENOST[uredi]

Skozi stoletja človeškega razvoja, ob tem pa prav tako razvoja jezika, je nastalo mnogo novih besed, mnoge so tudi izginile ali pa s časoma izgubile svoj prvoten pomen in dobile novega, ki je ustrezal času, v katerem so se uporabljale. Takisto se dogaja še danes. Dober primer je beseda pismenost, ki jo v sodobnosti razumemo in dojemamo drugače kot so jo nekoč. Prav na to in na še nekatere druge teme se osredotoča tudi Nova pisarija.

Informacijaska družba[uredi]

Z razvojem informacijske tehnologije se je razširila uporaba tovrstnih elektronskih orodij, kar je postopoma pripeljalo do nastanka t.i. informacijeske družbe, katere del predstavljamo ljudje sami. To se seveda odraža v vsakdanjem življenju, tudi na področju literature in vsakršnih drugih besedil. Pri tem se poraja vprašanje, ali bodo digitalna sredstva izpodrinila klasično tiskano knjigo. Kot prof. Miran Hladnik navaja v svojem delu, se bo to prej ali slej zgodilo.

Wikiji[uredi]

Wikiji je žargonsko poimenovanje spletišč, ki so dobila svoj prepoznavnejši pomen okoli leta 2001. Po havajsko "wikiwiki" pomeni "hitro", od to tako ime, saj poudarja novodobni način pridobivanja informacij - le z nekaj kliki lahko poiščemo informacije, ki jih potrebujemo, povrh tega pa nam je zagotovljena tudi pestrost le-teh. Članki na Wikipediji imajo licenco cc (creative commons), kar pomeni, da je avtorstvo kolektivno, zaradi česa se posameznika ne izpostavlja.

Wikimedijina spletišča so:

  • Wikipedia
  • Wikivir
  • Wikiknjige
  • Wikiverza
  • Zbirka
  • Wikislovar
  • idr.

Wikiji in šola[uredi]

Dandanes se Wikiverza in druga sestrska spletišča uporabljajo tudi v pedagoške namene. Pri tem je pomembno poudariti, da morda študentsko urejanje člankov, virov ipd. deluje kot prisila, vendar temu ni tako, saj je vse, kar je na wikijih objavljeno, namenjeno skupnosti. Resda prost dostop omogoča vsakemu praktično neomejeno poseganje v kateregakoli izmed člankov, kar lahko povzroči nejevoljo pri avtorjih, vendar pa imajo wikiji posebno funkcijo, s katero je mogoče vsebino posameznega članka vrniti v prvotno obliko.

Avtor[uredi]

Nekdaj je literarna teorija pozornost posvečala predvsem avtorjem, v 60. letih prejšnjega stoletja pa se je tovrsten pogled začel spreminjati, preusmeril se je na besedilo.Pozornost se je nato preusmerila še k bralcem.Zelo pomembno je postalo tudi razmerje besedilo – bralec.

Motivacija za pisanje[uredi]

Pomembno je, da motivacija za pisanje izvira iz avtorjevega zanimanja za temo samo, ne pa iz želje po samopromociji ter manipulaciji bralcev. Podobno je tudi v beletristiki, ko je zaradi umetniških sredstev uporabljenih pri pisanju širši javnosti ovirano razumevanje. Zaradi tega bi morala dela biti pisana v bolj razumljivem, ljudskem jeziku. Vendar pa se s tem ne strinjam, saj menim, da bi tovrstno prilagajanje sloga nevarno zmanjšalo pomen literature, ki je sicer tako izredna in sublimna oblika človeškega dela.

Izbira jezika[uredi]

Kadar nagovarjamo globalno javnost, uporabljamo angleški jezik, kadar pa nagovarjamo domačo, pišemo v slovenščini. Pri tem izvlečke seveda lahko zapišemo tudi v tujem jeziku – linguli franci, ki je angleščina.

Izbira teme[uredi]

Tem, ki jih lahko izberemo za pisanje, je neskončno mnogo.

Vaje v pisanju[uredi]

Pisanje je veščina, ki se je moramo priučiti, za to pa moramo najprej znati uporabljati orodje. Najprej smo se naučili v roki držati svinčnik, nato nalivno pero, zdaj pa pišemo predvsem s pretipkavanjem na računalnik, kar bomo oz. že počnemo pri tem predmetu z objavljanjem na Wikiverzi. To poglavje nam predstavi osnove urejanja besedil na strani in ko imamo nekaj znanja o tem orodju, bo zdaj tudi sestavljanje novih besedil lažje.

Usoda avtorstva in soavtorstvo[uredi]

Včasih so avtorji pripadali ustvarjalni eliti, imeli družben ugled in osebno zadovoljstvo. S svojimi deli so konstituirali in kulturno emancipirali skupnost, njihov ugled pa se danes izraža s tem, da lektorji in uredniki ne posegajo v njihova dela. Tujih posegov v besedilo (npr. z Wikivirjem) moramo razumeti kot sodelovanje. S spodbujanjem soavtorstva preženemo avtorski napuh.

Objavljanje[uredi]

Danes je objavljanje na spletu veliko lažje, edina ovira je obvladovanje orodij za pisanje in objavljanje na njem. Objavljanje na spletu pomeni postaviti dokument z namenom, da ga prebere čim več ljudi.

Množični um ali pametna množica[uredi]

Gre za način organizacije znanja v informacijski družbi, znanje pri katerem sodelujejo pogosto anonimni posamezniki, ki je javno dostopno in se stalno izpolnjuje, v korist vsakega člana skupnosti.

Creative commons in Copyright[uredi]

  • Ustvarjalna gmajna
  • Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah

Creative commons je avtorska licenca, ki izhaja iz svobodne kulture. Licence so spremenljive, avtor jih lahko spremeni kadarkoli. Dela z oznako cc 4.0 so dostopna le, če uporabnik navede avtorja. Avtor pri sklenjevanju pogodb prosi, če se ga citira.

Copyright ščiti izvirna avtorska dela. Lastnik avtorskih pravic je avtor, dokler jih ne proda ali odstopi.

Bralec[uredi]

Skupnost se čedalje bolj zanima za izobrazbo svojih članov. Internet je razširil prostor svobodnega toka informacij in njihovo lahko dostopnost ter neplačljivost. Najbolj informacijsko zaprta in zaščitena področja človeškega delovanja so vojska, vera, trgovina in industrija (skrivnost).

Založbe[uredi]

Vse, kar damo na splet je javna last (tudi članki na Wikiviru).

Založbe so segment kulturne industrije, ki bralca obravnava kot potrošnika kulturnih dobrin v njeni proizvodnji in lasti.

Repozitoriji[uredi]

Naš vpliv znanstvenega objavljanja kaže citiranost, kajti če nas je nekdo citiral, to pomeni, da mu je naše delo prišlo v pomoč. Svojo „popularnost“ lahko merimo na različne načine; najboljša je Googlava analiza obiska. Znanje se ne sme obravnavati enako kot materialne dobrine. Glavna naloga repozitorijev je arhiviranje diplom, magisterijev in doktoratov. Mednarodni repozitorij DRYAD ima objave za uporabnika v prostem dostopu, za objavljanje pa morajo avtorji plačati.

Objavljanje na spletu pa spreminja slog pisanja, saj se v ospredje postavlja bralčev interes, a s tem omejuje strogo strokovno izražanje. Individualne objave se opremlja s creative commons. Pri Slavistični reviji se povečujejo stroški prevajanja, ki jih avtorji krijejo sami.

Maksimalno dostopnost člankov zagotavlja tudi Wikipedija.

Varovanje zasebnosti[uredi]

Zasebnost pogosto varujemo, saj nas opredeljuje kot posameznika. Slovenska avtorska zakonodaja in zakon o varstvu zasebnih podatkov še najbolj sabotirata sodobno informacijsko družbo. Skupno ni enako javno. Javno se artikulira preko revij, knjig, strokovnih institucij in forumov. Za skupno dobro si lahko prizadeva tudi posameznik, včasih še bolj kot sama skupnost.

KREDIBILNOST[uredi]

Tako kot za tiskane, kot tudi za spletne objave, danes naletimo na veliko manj ovir kot nekoč. Ovire nastopijo praktično samo takrat, ko gre za odločanje med informacijsko ponudbo. Vendar pa nam objave brez uredniškega filtra vzbujajo dvom o njihovi kredibilnosti, a smo v današnjem svetu prisiljeni sami presoditi o verodostojnosti nečesa. Povsem človeško pa je, da se lahko v svoji presoji tudi zmotimo, predvsem, če gre za kakšnega priznanega avtorja. Če je nekdo priznan v svoji stroki, to ne pomeni, da bo tako tudi v drugi. Do mlajših avtorjev smo praviloma bolj nezaupljivi z vidika, da še nimajo toliko izkušenj, imajo pa zato boljše vedenje o spletu, kar jim pomaga v današnjem času. Dobro pa je, da se pred branjem dela kateregakoli avtorja, pozanimamo o njem samem; tako bomo lažje razumeli njegova stališča in lažje presodili o kredibilnosti njegovega dela.

Aktivizem[uredi]

Včasih so mislili, da je izvor akademskega dela temeljil na goli znanstveni radovednosti in njegov smoter. K spremembi takšnega mišljenja je prineslo prepričanje, da znanstveno raziskovanje ne more biti objektivno, saj ga vedno zmoti raziskovalčev interes in je tako manipulativno. A mnenje se je sedaj spremenilo; je preprosto socialni koncept za aktivno delovanje v kakšnem društvu ali gibanju. Aktivizem v ospredje podaja kritično refleksijo, odmik od predmeta opazovanja, a to je ravno to, kar si ne bi smel privoščiti. Izobraževanje je pomembno za oblikovanje kritične zavesti („Misli s svojo glavo!“)

Avtorstvo[uredi]

Inštitucije avtorjem po eni strani podeljuje legitimiteto, po drugi pa rade zavirajo novitete. Pri izbiranju legitimnih del nam pomaga tudi starost dokumentov, saj letnica objave usmerja bralčevo branje in pa mesto objave. Akademski prostor naj bi bil merilo zanesljivosti, ki ga Wikiji usmerjajo v smer javnega preverjanja.

Zgledi[uredi]

Cobiss ponuja tri oblike zapisov bibliografskih enot: polni, ISBD in COMARC. Knjige lahko beremo na bralnikih in iz njih celo citiramo. Pri člankih v zbornikih, moramo v Cobissu odpreti dva zapisa, o članku in zborniku (Glej publikacijo na dnu zapisa o članku). Pri člankih iz dnevnega časopisa sta pomembna datum in stran. Enciklopedijska gesla= viri, brez urejenih metapodatkov. Blogi so včasih zahtevni za citiranje. Zemljevidi so podobno kot slike opremljeni s podatki o viru neposredno pod zemljevidom. Pomembna je Geopedija. Vire fotografij običajno navajamo neposredno pod samo fotografijo, z njihovo zaporedno številko. Podobno je z grafikoni in tabelami; avtorjevo ime pa tradicionalno navajamo v obliki Foto tainta, če menimo, da gre za visoko stopnjo kreativnosti, kjer bi avtorja preprosto morali navesti. Pri tekstih na Wikipediji je ime avtorja ne navaja, pri Wikiknjigah pa. Vendar pa fotografij, ki niso označene kot javna last, ne smemo objavljati na svoji strani Wikipedije. Javno dostopne fotografije lahko najdemo na spletnih straneh, kot so: Flickr, Instagram, Panoramio, itd. Navajanje fotografskih reprodukcij umetnostih del, pa je kar zapleteno, saj gre za izvedena dela. Naslove glasbenih klasik slovenimo, tako kot naslove del klasičnega slikarstva. Problem radijskih in televizijskih oddaj je, da potekajo prehitro, da bi si lahko o njih kaj zapisali. Poleg tega, pa je podatkov preveč, zato se pri njihovem navajanju nanašamo na napovednike in digitalnih posnetkov.

Digitalna pismenost[uredi]

  • Danes mora znati besedilo do konca pripraviti avtor sam. To pomeni, da brez računalnika ne bo šlo. Če je naš cilj objava besedil v publikacijah, moramo urednike prepričati, da obvladamo, poleg slovnične, tudi tehnično plat (digitalnega) pisanja.


Formati besedil[uredi]

  • Pisec mora poznati razlike med računalniškimi formati besedil. Prepoznava jih po končnicah v naslovih dokumentov:

txt je golo besedilo

doc, docx, rtf, odt je obogateno besedilo

htm ali html je spletno besedilo

pdf je besedilo, ki je nared za natis Besedila na wikijih in nekaterih drugih repozitorjih pa (še) nimajo končnic.

  • Ozaveščeni uredniki naročajo avtorjem, naj tekste oddajajo v formatu rtf ali odt, ki je nekomercialna različica formata doc ali docx.
  • Avtorji se radi odločajo za format pdf, saj jim ga tako nihče ne more zlorabiti. Problem pa nastane, ko oziroma če v takšnem formatu dobi besedilo recenzent, ki ponavadi pripiše kakšne popravke ali pripombe. Zato je ta format močno odsvetovan, preden je recenziran.

Besedilo v wikijih[uredi]

  • Pišemo neposredno v okno, ki se odpre s pritiskom na zavihek Uredi, lahko pa tekst sestavljamo v urejevalniku, ki smo ga navajeni, in ga na koncu prenesemo na wikistran.
  • Najbolj preprosto se je oblikovanja besedil na wikijih učiti ob zgledih. Kadar mi je kakšna stran všeč, kliknem na zavihek Uredi, si ogledam, kako je narejena, in potrebne ukaze prekopiram v svoje besedilo.

Citatni slogi[uredi]

Znanstvene discipline po svetu uporabljajo različne citatne standarde. Glavni citatni stili naj bi bili:

  • APA (psihologija, vzgoja, družbene vede)
  • MLA (jezikoslovje, literarna veda, humanistka)
  • AMA (medicina, biologija)
  • čikaški (naravoslovje, splošno)
  • wikipedijski
  • poznani pa so še: Bluebook, ALWD, ASA, Vancouver, Turbian, MHRA itd.

Humanistični pisci in uredniki se po večini odločajo med čikaškim in MLA-jevim slogom. Čikaški letnico porine takoj za avtorjevo ime, MLA-jev pa po naslovu dela v kratkih sklicih.

MLA-slog: Perenič, Urška in Miran Hladnik. »Branje Jamnice v času socialnih sprememb«. Jezik in slovstvo 55.3–4 (2010): 5–15.Tisk.
kratki sklici: (Perenič in Hladnik, »Branje Jamnice« 7)

Čikaški slog: Perenič, Urška in Miran Hladnik. 2010. »Branje Jamnice v času socialnih sprememb«. Jezik in slovstvo 55 (3–4): 5–15.
kratki sklici: (Perenič in Hladnik 2010, 7)

Ne glede na to, kateri citatni stil si izberemo, dovolj navesti samo najpomembnejše dele bibliografske enote:

  • avtor
  • naslov

glede na vrsto objave še:

  • ime spletišča in datum pri spletni objavi
  • knjiga: kraj, založba, letnica in knjižna zbirka
  • članek v zborniku: naslov zbornika, kraj, založba, letnica, stran
  • članek v reviji: naslov revije, letnik, številka, letnica, stran
  • članek v časniku: naslov časnika, datum, stran

Nove besede[uredi]

  • kod – ogovorjen znak, sestavljen iz enega ali več znakov, ki predstavlja določen podatek, informacijo
  • malikovalec – kdor ima kaj za najvišji vzor, ideal / kdor časti malike
  • ámiševski – nanašajoč se na ámiše (ámiš je pripadnik protestantske verske sekte v ZDA, ki je znana po odpovedi sodobnemu načinu življenja)
  • fantazma – podoba, privid, ki nastane iz pretirane fantazije
  • analfabet – nepismena oseba
  • ad hoc – posebej za ta primer, v ta namen
  • paradigma – vzorec, primer
  • revialen – nanašajoč se na revijo
  • marginaliziran – ki je odrivan, potiskan na rob, obrobje družbenega dogajanja, življenja
  • kataklizma – dogodek v naravi, ki povzroči velike spremembe na zemeljski površini ali v vesolju
  • revidiranje – spreminjanje kakega dokumenta, besedila ali uveljavljanje novih pogledov na določen pojav / pregledovanje poslovanja, dokumentov zaradi ugotavljanja skladnosti s predpisi, zakoni
  • inerten – ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenoben, nedelaven
  • postulat – zahteva, nujnost
  • hermetizem – lastnost, značilnost umetnosti, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi
  • repozitorij – prostor na strežniku za shranjevanje in dostopanje do datotek
  • subverziven – prikrita dejavnost proti obstoječi družbeni, politični ureditvi, prevratno delovanje
  • etatističen – sistem, v katerem si država lasti monopol odločanja v vsem družbenem življenju
  • anarhija – stanje brez reda, brez organiziranosti, neurejenost
  • kredibilnost – verodostojnost, zanesljivost
  • postulat – zahteva, nujnost
  • lingua franca – jezik, v katerem se sporazumevajo govorci različnih jezikov

  • enter – vnašalka
  • deleat – brisanje
  • alt – izmenjalka
  • operacijski sistem Windows – operacijski sistem Okna
  • IKT – informacijsko-komunikacijska tehnologija