Uporabnik:Enja8

Domače naloge

O Slavistični reviji

V slavistični reviji najdemo članke raznovrstnih tem, ki se vežejo na slavistiko in slovenistiko. Preberemo si lahko razprave različnih avtorjev, ki pa so težje razumljive in berljive zaradi strokovnosti, v kateri so napisane, zato je za razumevanje potrebno nekaj več znanja slovenščine in seveda tudi zanimanje za to področje. Zasledila sem tudi nekaj člankov, napisanih v drugih jezikih, na primer angleščini in hrvaščini.

Članek iz slavistične revije

Izbrala sem si članek avtorja Mirana Hladnika z naslovom Raziskovalna izhodišča besedilnofonetične analize slovenskega medijskega govora (na primeru besednovrstne predvidljivosti poudarkov). Članek je zelo obsežen in težje berljiv, izbrala pa sem si ga zato, ker imam pri študiju slovenščine predmet fonetika in fonologija ter sem menila, da bi bilo najbolje, če preberem tak članek, ki mi je dokaj blizu in ki bi mi lahko kaj koristil. Poleg vsega pa je avtor, Miran Hladnik, profesor, ki me poučuje in nisem mogla premagati radovednosti, da ne bi pogledala kaj piše v svojih člankih.

Uporaba IKT v razredu

Anketa, ki sem jo izpolnila je bila na temo uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v razredu. Sama se ne spoznam kaj dosti na to moderno tehnologijo in me iskreno tudi ne zanima, raje listam po knjigi, kot klikam po računalniku. Mi je pa zadnjič rekel gospod, ki dela v fotokopirnici tole: "Škoda, ker te ne zanimajo računalniki in te zadeve, glede na to, da smo v 21. stoletju." Odločila sem se, da ne grem več tja.

Na moj rojstni dan

Na 11. januar je bil v zgodovini le en literarni dogodek, in sicer je Bertolt Brecht, ob uprizoritvi drame Mati Korajža in njeni otroci, ustanovi svoje gledališče Berliner Ensemble, leta 1949. Na ta dan se ni rodil nobeden od znanih literatov, mi je pa bil zanimiv podatek, da se je točno na moj rojstni dan ameriška sonda Lunar Prospector vtirila v Lunino orbito in pričela z raziskavami površine.

Na moj rojstni dan so bili na forumu SlovLit objavljeni dve objavi: Lingvistični krožek in Poziv na seminar "Analiza podataka u istraživanju jezika (2).

Ob branju nove pisarije

Nova pisarija je zelo posebna knjiga. Pravzaprav mi je kar všeč, čeprav tega nisem pričakovala, glede na to, da nisem ravno navdušena nad novodobno tehnologijo, računalniki in vsem kar spada poleg (priznam pa, da veliko uporabljam splet in si življenja brez interneta skoraj ne morem predstavljati), ampak veliko rajši primem v roke navadno knjigo. Nova pisarija ima veliko posebnosti, po katerih se loči od ostalih knjig in je hkrati zelo inovativna ideja pisanja, ki jo vsekakor spodbujam. Ni le knjiga izdana v tiskani obliki, ampak je dostopna tudi na spletu, na Wikimedijinem spletišču, ima pa tudi več avtorjev in je možno popravljanje ali dodajanje besedila sproti. Branje zna biti zelo zanimivo, če te zanimajo takšne stvari, ki so povezane s slovenščino, jezikom nasploh, pisanjem na spletu in podobnim.

Uvod

• Nova pisarija nadaljuje in dopolnjuje šest natisov literarnovednega priročnika Praktični spisovnik (Šola strokovnega ubesedovanja: Vademekum za študente slovenske književnosti, zlasti za predmet Uvod v študij slovenske književnosti)-skrbeli za standardiziranje strokovnega pisanja med slovenisti, literarnimi zgodovinarji, humanisti
• Sprva bil v načrtu naslov Nova pismenost (navezovanje na Vodnika)
• Pismenost ni vedno pomenila istega kar angleški izraz literacy, ampak je v naslovu Vodnikovih knjig na začetku 19. stoletja pomenila slovnico
• današnji slovarji pa nič več. Namesto njega navajajo na prvem mestu 'znanje branja in pisanja', ki pa se tudi že umika sodobnemu širšemu pomenu 'znanje, poznavanje česa sploh'
• Pridevnik nova namiguje na t. i. nove medije z besedilom na zaslonu
• V igri je bil tudi izraz zaslonska pismenost
• Wikimedijina spletišča so z izjemo Wikivira (vsaj kar zadeva slovensko prakso) namenjena gojenju skupinskega avtorstva
• Nova pisarija prav rada izpostavila dopolnjevanju s strani uporabnikov, s to razliko, da so dopolnila šla v prvem primeru preko avtorja, tule pa so mogoči (čeprav malo verjetni) tudi neposredni posegi. Drugi odločilni moment je vpogled v historiat nastajanja, ki wikipisanje odlikuje od drugih tehničnih možnosti. Tretji moment je princip sprotnega nastajanja, ki omogoča tudi neposredno sprotno uporabnost koncipiranih ali pa že dokončanih poglavij in spodbuja beročo skupnost k oblikovanju povratne informacije in k popravljanju in dopolnjevanju. Četrti razlog je eksperiment z genezo besedila: ogledovanje sprememb, skozi katere je šlo/gre besedilo, odpira prostor samorefleksije. In ne nazadnje: gre za eksperiment z medijem, s simpatičnim novim orodjem, ki šele z rabo odkriva svoje neslutene možnosti in se osvobaja vzorcev obnašanja v kulturi natisnjene knjige
• Wikiknjige niso zaključene enote, ni mogoče govoriti o njihovem izidu kot dogodku, ampak jih je treba razumeti kot proces, kot dobesedno »rastočo knjigo«

Prešernova Nova Pisarija

• njegove satirične pesnitve s prvotnim naslovom Kranjska pisarija, objavljene v drugem zvezku zbornika Krajnska čbelica leta 1831, s katero je Prešeren karikiral ideal ljudskega jezika in nabožnega utilitarnega pisanja kot primerne podlage za slovensko besedno umetnost.
• pogovor med učencem, ki sprašuje, in učiteljem (pisarjem), ki odgovarja. Z nesimpatičnim pisarjevim stališčem je Prešeren ironiziral nasprotnike svoje poetike, slovničarja Jerneja Kopitarja in Franca Serafina Metelka, škofa in nabožnega pisca Matevža Ravnikarja[7] ter cenzorja Jurija Pauška
• novodobne kulturpesimistične tožbe vseh, ki so zaskrbljeni zaradi nekontroliranega in količinsko neobvladljivega porasta pisanja

Pismenost

• biti pismen pomeni obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo
• Konec 18. stol. pismenost začela izgubljati status spretnosti priviligirane manjšine; začela postajati nuja za vsakega
• Zloglasna komunikacijska enosmernost, ki je generirala tožbe o pasivizaciji in medijski manipulaciji sprejemnikov, se naglo razblinja.
• Pismenosti je več - specialne pismenosti (glasbena, kartografska, računalniška, strokovna pismenost)
• Specialna pismenost = sposobnost komunikacije v zaokroženih skupinah in specifičnih situacijah
• Samoumevna in obvezna je le splošna pismenost, ki vključuje spretnosti za znajdenje v vsakdanji komunikaciji; pismeni ljudje so bolj suvereni in z njimi je težje manipulirati
• Bralna oz. funkcionalna pismenost pomeni da smo izurjeni za pravilno razumevanje sporočil v kulturi, ki ji pripadamo, ni pa civilizacijski cilj, ker manjka še moment kreativnosti
• Ken Robinson: prizadevanje za kreativnost je pomembnejše od opismenjevanja (šole ubijajo kreativnost)
• Kreativnost ne postavlja v opozicijo pismenosti, ampak kot zadnji cilj opismenjevanja
• Komunikacija preko mobijev in računalnikov je že del splošne pismenosti
• Človek je zadovoljen, kadar ustvarjalno dela
• Novodobna elektronska pismenost je nujni del splošne pismenosti in bolj kot tradicionalna pismenost širi polje demokratičnega( med pisci blogov delež ženskih in moških prvič enak; med romanopisci je delež žensk 42%)
• Št. Publicistov, katerih knjige se izposojajo v knjižnicah je pribl. 16.000/18.000, kar je <1%
• Delež orojavljajočih v populaciji narašča po zaslugi družabnih omrežij na spletu
• Sporočilo brez bralca je mrtvo sporočilo
• Ocenjeni delež aktivno pišočih med prebivalstvom ni večji od 4%
• Pisanje je neprimerno lažje kot nekdaj, vendar se tega posla loti redko kdo
• S pisanjem se ukvarja zelo majhen del populacije
• Družba kulturno raste, kadar se kriteriji za dejavno participacijo v kulturi dvigajo
• Podjeten – ki se pri svojem delu uspešno loteva več nalog, stvari (podjetno)
• Podjetništvo- prizadevanje za dosego čim večjega finančnega uspeha ob tveganju
• V informacijski družbi naj bi se podjetnost prednostno nanašala na udeležbo pri produkciji informacij, torej na vsakršno kulturno kreativnost: znanstveno, umetniško, izobraževalno, rekreativno, ne pa v smislu industrijske družbe na materialno produkcijo z namenom prodaje/potrošnje, akumulacije kapitala in družbenega ugleda
• Informacijska družba
• Informacijska družba/doba, digitalna/ računalniška -> ime za socialno paradigmo današnjega časa, ki nadomešča starejšo industrijsko družbo
• Predsodki in zavrnitve:

Prava knjiga je le tiskana knjig, ker na njej stoji naša kultura/ natisnjena knjiga je le stranski proizvod procesa, ki ne potrebuje papirja, itd.

• Civilizacijska vloga tiskane knjige se je marginilizirala
• Tiskana knjiga postaja butični estetski objekt in zbirateljski artikel za bibliofile
• Cobissova izposojna statistika govori, da si obvezno berilo sposodi samo 1/3 dijakov

Informacijska družba

• Je nadomestek industrijske družbe
• Natisnjena in elektronska knjiga
• Nespodobno je, kadar argumente za tiskano knjigo izrekajo ljudje, ki od tiskane knjige živijo: založniki, tiskarji, knjigarnarji, saj jim ne gre za vrednosti, ki jih knjige razširjajo, ampak za preživetje na knjižnem trgu

Wikiji

• Wikipedija in sestrska spletišča pod streho neprofitne organizacije Wikimedia so metafora nove družbene paradigme, poznane pod imenom informacijska družba
• Razlogi za predanost Wikipediji: lahka dostopnost, volontarizem, kooperativnost, tesnejši stik z realnostjo
• Nagovarja k jasnem in jedernatem, enciklopedičnem izražanju
• Wikiiji = žargonski izraz za skupek spletišč in vzorčna oblika sodobne pismenosti
• Prostor, kjer informacij oblikujemo in objavljamo sami, na svojo pobudo, brez želje po zaslužku
• Možnost uporabnikove neposredne udeležbe pri produkciji informacij; možnost poseganja v spletišče
• Wikipedija nagovarja k sodelovanju
• S kvaliteto člankov na W. se meri vitalnost jezikov in njihova sposobnost preživetja
• Po Kornalijevi kategorizaciji spada slovenščina v 2. skupino, vitalni jeziki
• Status člankov urejen z licenco creative commons (cc); dobesedno pomeni licenca ustvarjalnega ljudstva
• Avtorstvo je kolektivno
• Tradicionalna avtorska zakonodaja = copyright
• Vodilni gesli Wikiskupnosti: kreativnost in svoboda

Avtor

• Na začetku je bila pozornost usmerjena k avtorju, potem od avtorja k besedilu, kasneje pa k bralcu, njegovim kulturnim interesom, potrebam in obzorju
• Trivialna literatura = lit. za bralca
• Elitna literatura = avtorska lit.
• Ni več pomembno besedilo kot tako, ampak se njegova teža določa v razmerju do bralca

Motivacija za pisanje

• Pisanja se lotimo zaradi predmeta, ki je vreden ubesedovanja in zaradi samega sebe
• Etično sprejemljivo je samo tisto pisanje, ki izvira iz zanimanja za temo, ne pa z namenom samopromocije, manipulacije rezultatov ali bralcev
• Pri leposlovju večji poudarek na načinu, kako je nekaj sporočeno, ne toliko na vsebini sporočila
• V splošnem velja, da je pisanje, ki se na sposobnost dojemanja, interese in želje publike ne ozira, neprofesionalno in nepotrebno
• Upoštevanje namembnika je ena izhodiščnih zahtev pisanja, misel na bralca je pogoj, da sporočilo doseže svoj cilj
• Funkcijske zvrsti jezika - lahko smo pismeni la štirih področjih: za vsakdanje razumevanje, leposlovno, strokovno in znanstveno, publicistično oz. novinarsko
• meja med zvrstmi glede na prostor objave in glede na namembnika
• Znanstvene objave: revije, zborniki, knjige in spletišča, ki imajo status znanstvene publikacije
• Strokovne objave = objave, ki znanstvena spoznanja prenašajo k širšemu uporabniku in jih popularizirajo; učbeniki, enciklopedije, leksikoni, slovarji
• Publicistična besedila: objave v dnevnih časopisih, blogih

Izbira jezika

• Upoštevanje namembnika
• Zadeve slovenskega jezika in literature težko vzpodbudijo mednarodno zanimanje
• Angleške objave v svetu privilegiranem položaju

Izbira teme

• Št. izbirnih možnosti je kazalec razvitosti sistema, za človeka kazalec življenjskega standarda
• Živimo v svetu, v katerem št. možnih izbir raste
• Številne izbire le navidezne in nam dajejo lažen občutek, da je naše življenje bolj kvalitetno
• V preteklosti se je človek odločal med dvema radikalno različnima možnostima, zato je bila odločitev usodna
• Pravilne izbire nam pomagajo preživeti, nepravilne ogrožajo našo eksistenco
• Za dosego užitja se je treba odpovedati potrošniškemu razmišljanju in izstopiti iz vloge konzumenta
• Izbira enega ne pomeni prikrajšanje drugega
• Naklonjenost temi ni nujno izhodišče dobrega raziskovalnega dela, ljubezen do izbrane teme se rodi ob intenzivnem ukvarjanju z njo in je posledica zavzetega raziskovanja
• Posameznik postane osebnost, ko se uskladi z drugimi pri doseganju civilizacijskih ciljev (kvalitetno in trajno življenje, miroljubna koeksistenca)
• Ni dobrih in slabih tem
• Večina literarne produkcije spregledane
• Maksimalno relevantna tista literatura, ki je pomembna v nacionalnem smislu
• Status večje pomembnosti dobijo tiste teme, okoli katerih se zbira več piscev, česar za slovenske teme ni mogoče pričakovati
• O strokovnem odnosu lahko govorimo takrat, ko ni pod vplivom publicističnega forsiranja vsakič druge teme

Nove besede iz Nove pisarije

• Amiši- pripadniki protestantske krščanske vere, znani po preprostem načinu oblačenja, življenja in zavračanja moderne tehnologije v vsakdanjem življenju
• Ludisti- iz protesta(protestirali proti tehnologiji) razbili stroj; verjeli, da jih bodo nadomestili stroji
• Paradigma- Vzorec, primer
• Fantazma/ fantazmogorija- podoba, privid, ki nastane iz pretirane fantazije
• Distribuirana kooperativna omrežna produkcija znanja- soc. termin za opis specifike novodobne pisne dejavnosti
• Distribuirati razdeljevati, razpošiljati
• Kooperativnen- pripravljen sodelovati
• Produkcija- proizvodnja
• Publicist- kdor ustvarja besedila, dela, katerih namen je obveščati, seznanjati javnost s čim
• Monografija- znanstveno delo, ki obravnava eno vprašanje ali eno temo
• Refleksija- premišljanje, razglabljanje
• Repertoar- količina, kakovost stvari iste vrste/ množica različnih stvari iste vrste
• Ah hoc= čez palec
• Artikulacija- govor, izgovor
• Habilitacija- pridobitev pravice predavati na visoki šoli
• Konzument- porabnik
• Fetiš-slepo oboževana stvar
• Nostalgija-močna, otožna želja po tem, kar je osebek v preteklosti čutil, imel
• Marginaliziran-ki je odrivan, potiskan ob rob družbenega dogajanja, življenja
• Bibliofil– ljubitelj in zbiralec knjig, zlasti starih in dragocenih
• Kataklizma- dogodek v naravi, ki povzroči velike spremembe na zemeljski površini ali v vesolju

ad hóc in ad hòc - posebej za ta primer, v ta namen

analfabét - kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek aspirácija - prizadevanje za kaj; težnja, želja

Back=vračalka

Creative commons CC=ustvarjalna gmajna

Delete=brisalka

eklatánten - očiten, jasen, prepričljiv

emancipácija - pridobitev enakopravnega položaja

Enter=vnašalka

habilitácija - pridobitev pravice predavati na visoki šoli

kooperácija - organizacija proizvodnje, navadno z delitvijo dela, pri kateri nastopa več članov, podjetij, poslovno sodelovanje

legalízem - dosledno, strogo upoštevanje pravne zakonodaje Disambvigacija=ločitev pomenov

ludíst - v Angliji pripadnik gibanja, ki se je v začetku 19. stoletja z uničevanjem tovarniških strojev borilo proti uvajanju strojnega dela

mántra -kratko izražena programska misel ali izjava, ki se pogosto ponavlja

Open access=prosti dostop

Open data=odprti podatki

paradígma - vzorec, primer

pismoúštvo - učenjaštvo, znanost

publicíst - kdor ustvarja besedila, dela, katerih namen je obveščati, seznanjati javnost s čim, navadno v časopisju, na radiu, televiziji

recenzíja - prikaz strokovnega mnenja, sodbe o (novem) znanstvenem ali umetniškem delu, zlasti glede na kakovost, ocena

sképsa - odnos do okolja, ki izključuje zanesljivo sklepanje o resničnosti česa; dvom

Wikiwiki=res hitro (havajsko)

Windows=operacijski sistem Okna

eminénten -. zaradi izrednih sposobnosti, dosežkov zelo cenjen, upoštevan; znamenit, odličen

kurzív - tiskana pisava s postrani oblikovanimi črkami

egalitáren - osnovan na enakosti, enakopravnosti

interpúnkcija - uporabljanje, postavljanje ločil

tavtologíja - opisovanje česa z različnimi besedami istega pomena, istorečje

malígen - nevaren, škodljiv, poguben

parafráza - nova, drugačna predstavitev ali razlaga že znane teme

embárgo - prepoved ali omejitev trgovine s kako državo, trgovinska zapora

kolonialízem - v kapitalizmu politika gospodarsko močnejših držav, ki temlji na osvajanju, gospodarskem izkoriščanju in političnem zatiranju drugih dežel

inêrcija - stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenobnost, nedelavnost

elaborát - izčrpen, strokovno dokumentiran spis o kaki stvari ekspertíza -. izvedensko mnenje, poročilo

koncízen - jasen, natančno izoblikovan, jedrnat, zgoščen

korigírati - ugotavljati in odpravljati jezikovne, stilistične napake v tekstu, popravljati

frankírati - nalepiti znamko na poštno pošiljko kot dokaz plačane poštnine

eskalácija - načrtno, postopno širjenje vojne na omejenem področju, stopnjevanje vojne

konotácija - pojav, da dobi beseda drug, zlasti čustveno, osebnostno obarvan pomen