Uporabnik:Doradoszpot

Iz Wikiverza

Uvod v študij slovenske književnosti 2022/23

Domača naloga[uredi]

2. domača naloga[uredi]

Nacija-Kultura[uredi]

Razstava z naslovom Nacija minus kultura se odvija v Muzeju sodobne umetnosti na Metelkovi od 13.10.2022 do 15.1.2023. Izvirna različica tega projekta je nastala že v letu 2000 in sicer ob dvestoti obletnici Prešernovega rojstva, ko je Narodni muzej pripravil razstavo Pevec, ne bogat al sloveč. Po 22 letih so na pobudo Moderne galerijie projekt znova obudili. Razstava "Nacija minus kultura" se mi zdi zelo zanimiva in v njej lahko opazim ohranjanje kulture naroda.

3.domača naloga[uredi]

Slavistična revija[uredi]

Slavistična revija sprejema izvirne in še neobjavljene znanstvene in strokovne članke s področij slovenističnega oz. slavističnega jezikoslovja in literarne vede ter iz sorodnih strok, ki niso v uredniški presoji za nobeno drugo publikacijo. Članki so v slovenščini, izjemoma tudi v drugih slovanskih in svetovnih jezikih. objavlja po načelih odprtega dostopa, kar pomeni, da so vsi članki takoj po objavi dostopni na spletu vsem uporabnikom. Prosta raba in distribucija v medijih sta dovoljeni pod pogojem, da sta avtor in revija ustrezno navedena.

Ko sem prvič pogledala revijo, sem mislila, da bom v njem lahko videla različne fotografije, kot to pogosto lahko opazimo v drugi reviji, toda v njem so samo besedila. Kljub temu mi je všeč kazalo, s katerim je revija bolj pregledna, ljudje dobijo informacijo o tem, kaj revija pravzaprav vsebuje. Zanimivo se mi zdi tudi to, da je po vsem članku vsebina napisana v angleškem jeziku, da jo lahko razumejo tudi drugi ljudje.

4. domača naloga[uredi]

Trubarjevanju in drugim kulturnim mašam na rob[uredi]

Menim, da Slovenci spoštujemo svojo zgodovino in kulturo. Ponosni smo na to kar imamo in si prizadevamo to tudi ohraniti. Pomembno je, da upoštevamo preteklost, s pomočjo katere smo izoblikovali našo zgodovino in kulturo, vendar mislim, da moramo nameniti več pozornosti prihodnosti, saj se svet razvija iz dneva v dan, mi pa moramo biti v koraku z razvojem.

5. domača naloga[uredi]

Popravljalci sveta[uredi]

Na svetu je okrog 7000 jezikov. 1000 od teh ima manj kot 100 govorcev in izumira. Mogoče je, da bo v nekaj desetletih obstalo samo 200-300 jezikov, to so tisti z dovolj uporabniki in ki bodo ustrezno opremljeni za funkcioniranje v digitalni eri. Wikipedija je pogoj in jamstvo jezikovnega in kulturnega preživetja. Trenutno je nanjo 286 jezikov. Je neodvisna, nas nagovanja, da informacije samo prispevamo in je izrazito skupinsko medmrežje, saj je vsako geslo delo več piscev. Zaradi teh stvari sem proti prepovedi Wikipedije, saj lahko z njo razvijamo več stvari (kot tudi jezik). Svet lahko izboljšujemo na veliko različnih načinov, pod to spada urejanje Wikipedijskih člankov in gesel.

6. domača naloga[uredi]

Geopedia[uredi]

Na spletnem zemljevidu Geopedija sem našla 3 književnike blizu svojega kraja. Rudolf Cipot (1825―1901) je bil ogrskoslovenski evangeličanski duhovnik in pisatelj. Ustanovil je več vaških protestanskih osnovnih šol in pobudil ter ustanovil evangeličansko cerkveno občino v Murski Soboti in Moravcih. Lojze Kozar (1910―1999) je bil slovenski rimskokatoliški duhovnik, pisatelj in prevajalec. Rodil se je na Ogrskem, v Slovenski krajini. Delal je kot duhovnik v raznih krajih po Prekmurju in Goričkem. Uvedel je v slovensko liteturo prekmursko-goričko pokrajino s Porabjem. Franc (Feri) Lainšček (1959―) je slovenski pisatelj, pesnik, scenarist in dramatik, ki se je rodil v Dolencih na Goričkem blizu madžarske meje. On je avtor, ki piše tako za odrasle, kot za mladino in otroke. Za svoje literarno delo je prejel več nagrad (npr. Kajuhovo nagrado za roman Raza ali Večernico za zbirko pravljic Mislice). Brskanje po Geopediji je bilo enostavno, jasno in malo zabavno.

7. domača naloga[uredi]

Popravljanje[uredi]

Jaz sem izbrala članek z naslovom Bonton.

  • Bonton zajema pravila spodobnega vedenja v družbi.
  • Gre za splošne konvencionalne oblike obnašanja, ki veljajo v določenem okolju.--> Gre za splošno konvencionalne oblike obnašanja, ki veljajo v določenem okolju.
  • Pravil spodobnega vedenja ni mogoče vsesplošno definirati, ker so odvisna od kulture, časa, družbenega sloja … --> Pravil spodobnega vedenja ni mogoče vsesplošno definirati, saj so odvisna od kulture, časa, družbenega sloja …
  • Zato z načinom obnašanja človek veliko pove o svojem statusu. --> Z načinom obnašanja človek veliko pove o svojem statusu.
  • Človek veliko teh pravil osvoji že tekom odraščanja; učenje spodobnega vedenja je element vzgoje otroka. --> Človek veliko pravil bontona osvoji že tekom odraščanja; učenje spodobnega vedenja je eden izmed elementov vzgoje otroka.
  • Pravila spodobnega vedenja opisujejo tako imenovano »knjige o bontonu«. --> Pravila spodobnega vedenja so zapisana v tako imenovani »knjigi o bontonu«.
  • Besede ’bontona’ so: prosim, hvala, oprostite, izvolite in podobno. --> Nekatere izmed besed ’bontona’ so npr.: prosim, hvala, oprostite, izvolite in podobno.

8. in 9. domača naloga[uredi]

Register kulturne dediščine[uredi]

Komehejeva kapelica

Nova pisarija[uredi]

Uvod[uredi]

  • nadaljuje in dopolnjuje šest natisov literarnovednega priročnika Praktični spisovnik ali Šola strokovnega ubesedovanja
  • izhajali so med letoma 1990 in 2002 in skrbeli za standardiziranje strokovnega pisanja med slovenisti, literarnimi zgodovinarji, humanisti in pri še kom
  • sprva je bil v načrtu naslov Nova pismenost, ki se je hotel asociativno navezovati na pionirska gramatikalna podjetja Valentina Vodnika na začetku 19.stoletja
  • spisovnik se je navezoval na popularne priročnike ženitnih, poslovnih in drugačnih pisem in na priročnike za opravljanje različnih poklicev
  • Pridevnik nova namiguje na t.i. nove medije, a se tudi tu trezno omejuje na tiste s tejnešjo navezavo na tradicionalne oblike pismenosti
  • v igri je bil tudi zaslonska pismenost, ki pa je izgubil, ker mu manjka tista dodatna asociativna teža, ki diči druge domače izraze s tega področja, kot npr. spletne dveri
  • Wikimedijna spletišča so z izjemo Wikivira namenjena gojenju skupinskega avtorstva
  • to je bil tudi glavni razlog za rahel dvom in odlašanje z odločitvijo, novo knjigo zastaviti v tem mediju, saj gre še vedno za delo, ki je avtorsko individualno
  • wikiknjige niso zaključene enote, ni mogoče govoriti o njihovem izidu kot dogodku, ampak jih je treba razumeti kot proces, kot dobesedno >>rastočo knjigo<<
  • sklicevanje na Franceta Prešerna ni nikoli od več naslov knjige paratizira na naslovu njegove satirične pesnitve s prvotnim naslovom Kranjska pisarija, objavljene v drugem zvezku zbornika Kranjska čbelica leta 1831
  • v Poezijah 1847 je pesnitev Nova pisarija natisnjena v razdelku Različne poezije obsega 47 tercin (142 veznikov)

Pismenost[uredi]

  • ’znati brati in pisati’ je preveč enostavna definicija pismenosti biti pismen pomeni obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo
  • danes je biti nepismen ali polpismen sramotno in družba z opaznim odstotkom nepismenosti velja za nerazvito
  • nekoč je pisati pomenilo pisati z roko, zdaj to tudi pomeni za pisanje via telefonu/računalniku
  • če bi mlajše spopad z očitarji zanimal, bi najbrž odgovorili, da so nespismeni le oni, ker ne obvladajo osnov sodobne komunikacije: ne znajo poiskati informacij na internetu, ne znajo napisati navadne e-pošte
  • pismenost po tradiciji razumemo kot dvojno sposobnost
  • sposobnost sprejemanja (razumevanja) zapisanih informacij
  • sposobnost njihovega tvorjenja in posredovanja
  • pismenost ni brez aktivne udeležbe v komunikaciji
  • več jezikov ko znam, več veljam, bolje se znajdem v svetu
  • vsaka znanstvena disciplina ima svoj jezik, vsaka religija svoje izrazne formule, po svoje komunicirajo med seboj nadzorniki poletov, vohuni, tatovi…
  • samoumevna in obvezna je le splošna pismenost, ki vključuje spretnosti za znajdenje v vsakdanji komunikaciji
  • pismeni ljudje so bolj suvereni in z njimi je težje manipulirati
  • vsakdanja pisna sporočila danes tipkamo, največkrat menda v mobilje
  • bloge prebira 43% uporabnikov interneta, to je 417.000 Slovencev, in so zato relevanten medij, piše pa jih 6% internetnikov, kar spominja na odstotke pismenosti pred uvedbo obveznega šolanja
  • avtor, ki nima založnika, mora sam obvestiti bibliografsko inštitucijo o svoji objavi
  • če je pisanje neprimerno lažje kot nekdaj, saj so za majhen denar in zastonj na voljo orodja za pisanje, prostor za objavo pa je zastonj, se tega posla loti redko kdo

Informacijska družba[uredi]

  • je ime za socialno paradigmo današnjega časa, ki nadomešča starejšo industrijsko družbo
  • vsebuje koncepte, kot npr.: participativna kultúra, družbeni mediji, družabna omrežja, fanovska kultúra
  • nostalgično in fetišistično razmerje do natisnjene knjige dokazuje, da se kultúra tiskane knjige umika drugačnim informacijskim kanalom
  • ljubitelji se, pritisnjeni v kot, zarotniško pridušajo, da knjiga vendarle ne bo nikoli umrla
  • saj so rokopisne novice še dolgo po izumu tiska konkurirale časopisom

Wikiji[uredi]

  • Wikipedija in sestrska spletišča pod streho neprofitne organizacije Wikimedias o metafora nove družbene paradigme, poznane pod imenom informacijska družba
  • Wikiji so žargonski izraz za skupek spletišč, ki so se z Wikipedijo v jedru pojavila 2001 in so vzročna oblika sodobne pismenosti
  • spleta ne vidijo le kot vira informacij, ampak kot prostor, kjer informacije oblikujemo in objavljamo sami, brez želje v zaslužku, v sodelovanju z drugimi in zunaj inštitucij
  1. Wikipedija - za pojmovnik strok, popis leposlovnih in strokovnih avtorjev, inštitucij, dogodkov, besedil
  2. Wikivir – za stara besedila v javni lasti
  3. Wikiknjige – za naše knjige in priročnike
  4. Wikiverza – za seminarje, projekte, predavanja
  5. Zbirka – za slikovno gradivo
  6. Wikislovar – slovar
  • druga spletišča npr.: Butalopedija, Koropedija, Karl-May-Wiki
  • wikiji so spletna računalniška tehnologija druge generacije
  • družbo jim delajo blogi in drugi programi, ki jih uporabljajo socialna omrežja
  • Wikipedija nas nagovarja k sodelovanju
  • na Wikipediji je 290 jezikov
  • Slovenska Wikipedija, ki obstaja od leta 2002, eno leto angleško, je leta 2016 presegla 150.000gesel, to pomeni 0,5-odstotno udeležbo slovenščine pri akumuliranem znanju
  • v dobrem desetletju se je registriralo 125.000 slovenskih uporabnikov, tj. takih, ki so želeli Wikipedijo urejati (6% populacije)
  • na vrhu vsake strani so štirje zavihki:
  1. Članek (Stran, Preberi)
  2. Pogovor (diskuzija o uredniških dilemah)
  3. Uredi oz. Uredi kodo
  4. Zgodovina
  5. objave na Wikipediji kontrolirajo zavzeti posamezniki, ki tvorijo wikispunost in niso nujno eksperti za kontrolrana področja
  6. Wikipedija je zelo povečala dostopnost znanstvenih informacij, spremenila pa je tudi odnos skupnosti do strokovne verododstojnosti
  7. ljudje so radi informirani in Wikipedija je vstopna točka v svet informacij
  8. je nekakšen ljudski muzej znanja, repozitorij vsega, kar se zdi vredno spomina
  • za delo na njej ni predvidena nikakršna materialna nagrada, ob praksi, da je glavnina pripevkokv objavljena pod šiframi, za katerimi ni vedno mogoče najti avtorjevega pravega imena, pa umanjka celo simbolni kapital v obliki družbenegaugleda in vpliva
  • Wikipedija se razlikuje od drugih publikacijskih možnosti, ker
  1. za njo ne stoji ne država ne mednarodne profitne družbe
  2. piscem ni za zaščito svojih avtorskih pravic
  3. prispeva lahko vsakdo (odgovornost)
  4. uveljavlja sodelovanje namesto tekmovalosti
  5. so objave neposredno mednarodno primerljive
  6. je samorefleksivna, k čemur prispevajo pogovorne strani člankov in možnost ogleda historiata gesel
  7. pozitivno vpliva
  8. s principom dejanja
  9. s principom pomoči namesto privoščljivosti
  10. s prostovoljnim zastonjkarstvom
  11. z vpetostjo v svet
  12. z naslonitvijo na lastno pamet
  13. s pluralnostjo
  14. s potrpežljivostjo
  15. z zavestjo o nedokončnosti in spreminjavem značaju znanja
  • Wikipedije ne bi bilo brez optimističnega prepričanja, da so človekova dejanja v glavnem dobronamerna in da je rezultat človeškega mujanja po svetu ob vseh zdrsih,dvomih, napakah,…, tj. postopno boljšanje življenja posameznika in skupnosti
Wikiji in šola[uredi]
  • Wikipedija in sestrska spletišča, zlasti Wikiverza, so močno pedagoško orodje
  • leta 2004 se je na slovenski Wikipediji pojavila potreba po popisu skupinskih projektov
  • leta 2007 so študentski wikiprojekti dobili na seznamu projektov svoje poglavje
  • če Wikipedijo kontaminiramo z atributi prisile (šolskim unrikom, izpitnimi obvezami), ogrozimo njeno privlačnost in svoje veselje z njo
  • uporabiti v šoli Wikipedijo pomeni izstopiti iz varnega zavetja „šole zaradi šole same” v svet realne strokovne komunikacije, pomeni soočenje z realnim svetom
  • Wikipedija vendarle ni nikakršen nadomestek za spletno učilnico
  • to je lahko kvečjemu Wikiverza, ki jo lahko razumemo kot nekakšen peskovnik ali pripravljavalnico za vstop v vedno zahtevnejšo Wikipedijo
  • negativnih izkušenj s študentskimdelom na wikijih nimamo
  • 22.januarja 2014 ob 13.21 se je anonimni uporabnik duševno pripravljal na praznovanje kulturnega praznika z vandaliziranjem gesla o Francetu Prešernu

Avtor[uredi]

  • literarni zgodovinarji v skladu z duhom časa naklanjajo svojo pozornost enkrat enemu drugič drugemu členu komunikacije
  • do nastopa t.i. interpretacijske šole v 60. letih 20. stoletja je bila veda večidel usmerjena k avtorju
  • od tod avtorska biografija kot eminenten literarnovedni žanr, raziskovanje ustvarjalnih vzgibov in postopkov
  • ilustrativen naslov raziskave iz te faze je Duševni profili slovenskih preporoditeljev (Ivan Prijatelj) ali Levstikov duševni obraz (Anton Ocvirk)
  • naslednja generacija literarnih zgodovinarjev je pozornost z avtorja preusmerila k besedilu
  • demostrativna publikacija te faze je knjiga Lirika, epika, dramatika, ki so jo napisali Matjaž Kmecl, Helga Glušič, Franc Zadravec in drugi, večji projekt pa je bila serija zbornikov Obdobja, slogovne, verzološke in naratološke razprave in knjige
  • v 80.letih se je pozornost usmerila k bralcu in njegovim kulturnim interesom, potrebam in obzorju
Motivacija za psianje[uredi]
  • pisanja se lotimo v grobem zaradi predmeta, ki je vreden ubesedovanja, zaradi samega sebe oz. za katero od socialnih skupin, ki jih pripadamo
  • odpor do izpostavljanja etične problematike v humanistiki, odpor, ki ima korenine v namenoma naivnem prepričanju, da humanistike brez etike sploh ni, ker je etičnost privzeta lastnost humanističnega odnosa do sveta
  • odpoved dvignjenemu kazalcu in moralni zaskrbljenosti seveda ne pomeni, da etična problematika ne obstaja
  • obstaja celo v zaskrbljujoči količini in je skorajda samoumevni spremljevalec vse naše strokovne dejavnosti
  • znanost je po definiciji v iskanju primerne teorije, ki naj pomaga razumeti delovanje nekega segmenta sveta
  • znanstvenik na tej podlagi oblikuje določena predvidevanja, ki jih z eksperimentom ali opazovanjem preveri
  • leposlovje nastaja zato, ker se avtorjem mudi o nečem poročati, vendar se zdi, da je pri leposlovju večji poudarek na načinu, kako je nekaj sporočeno, in ne toliko na vsebini poročila
  • upoštevanje namembnika je ena od izhodiščnih zahtev vsakršnega pisanja, misel na bralca je pogoj za to, da sporočilo doseže svoj cilj
  • v skladu s teorijo funkcijskih zvrsti jezika smo lahko pismeni na štirih področjih: za vsakdanje sporazumevanje, leposlovno, strokovno in znanstveno ter publicistično oz. novinarsko
Izbira jezika[uredi]
  • če pišemo za globalno javnost, jo bomo nagovorili v lingui franci angleščini, če pišemo za domačo publiko, potem v slovenščini
  • naša naloga je, da spoznanja in vednost o slovenističnih rečeh razširjamo preko meja nacionalne filologije in preko meja jezika
  • Slavistična revija je objavljala tujejezične povzetke od 1950 dalje, 1970 so se jim pridružili še drugojezični izvlečki
  • Slovenska Wikipedija je zaživela z namenom, da se vanjo pretočijo strokovna spoznanja slovenskih raziskovalcev in inštitucij v slovenščini, hkrati pa je omogočila primerjavo tega znanja s tistim v drugih jezikih in spodbudila k vzajemnenu poseganju
Izbira teme[uredi]
  • število izbirnih možnosti je kazalec razvitosti sistema, za človeka pa kazalec življenjskega standarda
  • številne izbire so le navidezne in vzbujajo lažne občutke, da je naše življenje vedno bolj kvalitetno
  • človek se je odločal med dvema radikalno različnima možnostima in odločitev je zato dobila status usodne odločitve: levo-desno, dom-pot…
  • literarno naslovi dovolj razločno odslikavajo to logiko: Setev in žetev (1875); Zmota in povrat (1892)…
  • pravilne izbire nam pomagajo preživeti, nepravilne izbire ogrožajo našo eksistenco, nerealizne izbire imajo neugledni status kislega grozdja
  • Slovenija spada med države z najvišjo stopnjo blagostanja
  • ljudje smo pač taki, da bolj cenime tiste svoje izbire, v katere smo investirali več časa in energije
  • izbirnih možnosti je skratka tudi v literarni zgodovini in v njenem akademskem segmentu vedno več, tako med temami kot med orodji
  • o strokovnem odnosu lahko govorimo šele takrat, ko ni pod vplivom publicističnega forsiranja enkrat ene drugič druge teme
Vaje v psianju[uredi]
  • pisanje je veščina, spretnost, ki se je treba naučiti
  • sama digitalizacija in korektura nista dovolj, biti morajo tudi javno dostopna
  • obema nemanoma, skupaj z našo namero, da kvalificiramo čim več komptetentih piscev, najbolj ustreza spletišče Wikivir, ki je od leta 2006, ki smo ga dobili, postalo zajetno skladišče slovenske literarne klasike v javni lasti
  • slovenščina je eden od trenutno 114 jezikov s takim repozitorijem oz. spletno digitalno knjižnico
  • študentski projekti, ki tečejo na Wikiviru: projekt Slovenska leposlovna klasika; peskovnik
Usoda avtosrtva[uredi]
  • besedila nimajo svojega zakonskega poglavja, ki bi urejalo in sankcioniralo ravnanje z njimi
  • avtorji imajo svojo zakonodajo, ki se celo razrašča
  • avtorji združujejo v močne skupnosti, kot Društvo pisateljev, prevajalcev, Avtrosko agencijo
  • biti avtor/avtorica je pomenilo pripadati ustvarjalni eliti, kreativni smetani skupnosti, prinašalo je družbeni ugled in osebno zadovoljstvo
  • avtorjev s premočnim egom ne bomo moledovali, naj odstopijo svoja besedila za objavo na Wikiviru, saj preradi ob prvi slabi volji priložnost kapriciozno zlorabijo za umik teksta
Soavtorstvo[uredi]
  • Wikiknjige deklarativno odpirajo prostor skupinskemu avtorstvu, sodelovanju avtorjev za skupni cilj, in se z vprašanjem avtorske lastnine nočejo ubadati
  • nekaj pravil morajo upoštevati
  1. vprašanje delitve dela in zaslug za delo postavi v oklepaj
  2. bodi odprt za spremembe in usklajevanje načrtov
  3. zatri ego v korist dobrih medsebojnih odnosov in stvari same
  4. zaupaj sodelavcem in njihovi ekspertizi, v sili angažiraj nevrtalne arbitre
  5. soavtorji imajo pravico veta na vsebine, s katerimi se ne strinjajo
  6. ne poizveduj za avtorjem posega; ni namreč važno, kdo je prispeval spremebo, važna je presoja, ali koristi spisu
Objavljanje[uredi]
  • koncept avtosrtva ni povezan toliko s priložnostjo za pisanje kot z objavljanjem
  • danes pot do objave v reviji ali knjigi ni kaj dosti drugačna, le stroški tiska so za tiste, ki niso pripravljeni čakati v vrsti na negotovo državno subvencijo
  • z internetom se je rodil nov pomen izraza „postaviti besedilo”
  • 1963 je bila v Ljubljani postavljena in natisnjena Balantičeva zbirka Muževna stebilka, ki je šla v razrez in papirni mlin zaradi politične spornosti pesnika
  • danes postaviti besedilo pomeni naložiti besedilo na kak strežnik oz. na kako spletno mesto
  • v spletnem okolju objaviti besedilo pomeni postaviti dokument z namenom, da ga najde in prebere čim več ljudi
Množični um ali pametna množica[uredi]
  • izmenjava množične vednosti deluje proti hierarhiji, avtoriteti in privilegijem, je egalitaristična, brez kontrole, ki je značilna za množične medije, je samokreativna in se sama promovira
  • Wikipedija je po eni strani metafora novodobne, po drugi strani pa jo lahko razumemo le kot zadnje v vrsti prizadevanj človeštva za enciklopedični, globalni, totalni zajem človeškega znanja
  • Wikipedija s svojimi 300 jeziki spominja na babilonski stolp
  • abecedna razporeditev je pomenila osvoboditev od hierarhičnega dojemanja znanja in je asociirala na mozaik, kalejdoskop ali krpanko
  • verbalne in vizualne informacije so v geslih vključene v okolico preko dveh poglavij:
  1. preko kategorizacije v Kategorijah se določa njihovo mesto v hierarhiji znanja
  2. v poglavju Glej tudi pa so nanizana sorodna gesla po asociativnem principu
  • novejša, postliberalna socialna teorija iz drugačnega ideološkega izhodišča raje uporablja politično korektnejši izraz multitude
  • slikovno mišljenje blokira kritično mišljenje in kadar posameznik stopi v množico, pomeni to njegov sestop na civilizacijski lestvici
  • množica se ne ukvarja več s fizično raboto, ampak s storitvenimi dejavnostmi in z duhovnim delom
  • množica ima v sodobni socialni teoriji pozitivno konotacijo
Avtorkse licence[uredi]
  • rezultat pisanja je besedilo
  • specifična zakonodaja, poznana pod imenom copyright oz. avtorske pravice
  • koncept je poznan pod imenom creative commons
Creative commons[uredi]
  • je avtorska licenca, ki za razliko od kulture dovoljevanja, v kateri temelji copyright, izhaja iz svobodne kulture
  • copyright bralcu dovoljuje samo določeno rabo
  • licence cc redno uporablja medijska hiša Al Jazeera, PLOS, Bela hiša, Videolectures, Culture.si
  • opremo revij z licenco cc zahteva direktorij prostodostopnostih znanstvenih revij DOAJ, med katerimi je npr. Slavistična revija
  • najsodobnejša med licencami cc ima oznako Creative Commons Attribution 4.0 International license
Copyright[uredi]
  • avtorksa zakonodaja ščiti izvirna avtorska dela, fiksirana v katerem koli mediju: literarna, glasbena, dramska, …
  • copyright ne upošteva specifične lastnosti produktov človeškega uma
  • specifični status informacij danes kliče po radikalno drugačni zakonodaji
  • bibliografski podatki niso zaščiteni, lahko pa je zaščitena njihova posebna ureditev
  • zakon velja tudi za dela, ki niso izrecno opremljena z znakom avtorske zaščite
  • anonimna in psevdonimna dela stopijo v javno last 70 let po objavi
  • najtežji problem v avtorskem parvus o izvedena dela, npr. film po romanu ali elektronska verzija knjige
  • med avtorske pravice gre pravice razmnoževanja in razpečavanja
  • delo razmnožujemo s tiskanjem, fotokopiranjem, citiranjem, digitaliziranjem…
  • razpečavanje ali distribucija je, kadar delo damo na razpolago v razredu, na spletni strani, ko posodimo komu knjigo
  • ločiti je treba prodajo dela od prodaje avtorskih pravic
  • poštena raba je skratka neprofitna (nepridobitna) raba
  • avtorji, ki ne bodo na spletu, bodo slej ko prej pristali v gluhi lozi

Bralec[uredi]

Prosti dostop[uredi]
  • skupnost z željo po trajni in kvalitetni eksistenci je močno zainteresirana za čim višjo izobrazbo svojih članov
  • inetrenet je razširil prostor svobodnega pretoka informacij in postopoma krepi pričakovanja njihove lahke dostopnosti in neplačljivosti
  • internet ukinja staro slovensko izkušnjo, da je treba biti nezaupljiv do vsega, kar prihaja od zunaj, in da se je najbolje zanesti na svoje domače
  • vključenost slovenščine in lokalnih kulturnih posebnosti simbolizirajo pri Googlu npr. dudli s slovenskimi motivi
  • najbolj infrmacijsko zaprta in zaščitena področja človeškega delovanja so vera, vojska, trgovina, uradovanje in industrija
  • v „besedno umetnost”, ki je predmet strokovne komunikacije, vstopajo internetne prakse zadržano in z zamudo, tako tudi pričakovanje njene zastonjske dostopnosti
  • znanstevna revija mora biti spletno dostopna in po možnosti zastonj
  • Prosta ali odprta dostopnost (OA open access) je geslo današnjega časa in od 90. let 20. stoletja dalje pojem, ki se nanaša na diseminacijo znanstvenih informacij
  • razlikovati je treba med prostim dostopom in prosto vsebino (free content)
  1. odprti podatki (open data, večinoma podatki na internetu,ki niso podrejeni restiktivnemu copyrightu)
  2. odprti dostop (open access, kako doseči svobodno dosegljivost znanstvenih publikacij in podatkov na spletu)
  3. prosta vsebina (open content, kako doseči svobodno dosegljivost virov)
  4. prosto znanje (open knowledge, podobno kot odprti podatki, vendar širše)
  5. prosto izobraževanje (open education)
  6. odprta koda (open source, se nanaša na programsko opremo in tako licenciranje, ki omogoča njeno svobodno razširjanje)
  7. odprto raziskovanje (open research)
  8. odprta znanost ( open science, ta zajema poleg podatkov tudi metode in orodja, ki omogočajo transparentno, reproduktibilno in interdisciplinarno raziskovanje)
  • prosti dostopnost pomeni v praksi časovno in krajevno neomejeno in brezpogojno spletno dostopnost, kar pomeni, da do informacije lahko pristopi kdor koli, kjer koli in kadar koli
  • dokument izgubi status proste dostopnosti, če moramo za njegovo uporabo plačati
  • sivi dostop poimenuje spletno dosegljivost publikacij, do katerih je sicer težko priti: diplom, doktoratov, konferenčnih poročil in izvlečkov
  • hibridni dostop pomeni, da poleg zastonj spletnega dostopa obstaja še plačljiva tiskana verzija publikacije
  • zakasnjeni prosti dostop je ime za objave, ki pridejo v prosti dostop po omejenem obdobju embarga, recimo v zamiku enega leta po objavi
  • platinasti prosti dostop pa označuje publikacije, s katerimi avtorji nimajo stroškov, ker je stroške objave pokril nekdo tretji: inštitucija, država, mecen; ta oznaka se najbolje prilega značaju slovenskih znanstvenih objav na spletu
Založbe[uredi]
  • internetni genij Aarona Swartza, ki je z univerzitetnih strežnikov snel skladišče plačljivih znanstvenih člankov in po robinhoodovsko omogočil zastonj dostop do njih, so mladega entuziasta pritirale v stisko, ki se je končala s samomorom.
  • založbe so segment kulturne industrije, ki obravnava bralca kot potrošnika kulturnih dobrin v njeni proizvodnji in lasti, kar je daleč od vloge bralca
  • izraz založba pomeni, da so bile finančno in organizacijsko udeležene pri produkciji publikacij, za nastanek publikacij so založile denar, v izdaje so investirale in potem živele iz profita, ki ga je prinesla prodaja
  • nove izbirne možnosti znanstvenim piscem ponuja pojav „predatorskih založb”
  • Science Publishing Group postavlja revije na splet po principu zlatega prostega dostopa
Repozitorji[uredi]
  • najočitnejši dokaz o vplivnosti svojega znanstvenega objavljanja dobimo preko številk o citiranosti
  • projekt PKP (public knowledge project), v okviru katerega delujejo
  1. odprtokodni program OJS (open journal system) za izdajanje serijskih publikacij
  2. OCS (open conference system) za organiziranje konferenc
  3. OMP (open monograph press) za izdajanje monografij
  4. OHS (open harvester system) za indeksiranje vsega naštetega in drugih spletnih virov
  • slovenski akademski repozitorji so združeni na spletišču Nacionalni portal odprte znanosti
  • glavni namen repozitorjev je za zdaj arhiviranje diplom, maisterijev in doktoratov
  • objavljanje na spletu do neke mere spreminja slog pisanja
  • spletni forum SlovLit, ki z blizu 800 informacijami letno in enim sporočilom dnevno kontinuirano skrbi za strokovno komunikacijo v 1650-članski slovenski literarnovedni in jezikoslovni skupnosti
Varovanje zasebnosti[uredi]
  • slovenska avtorksa zakonodaja in zakon o varstvu osebnih podatkov
  • kritiki vidijo najprej možnosti zlorabe in spregledajo deklarativne cilje digitalizacije, ki naj pomaga globalizacijskim prizadevanjem
  • najbolj nevarna je politična zloraba osebnih podatkov, ki si jo včasih privoščijo državni organi, ko silijo komunikacijske velikane v izročitev podatkovnih zbirk

Kredibilnost[uredi]

  • ovire nastopijo samo, kadar imamo ambicijo objaviti na t.i. osrednjih mestih, v dnevnem časopisju, strokovnih revijah, nastopiti v osrednjih informativnih oddajah na TV ipd., kjer uredniki izbirajo in odločajo med informacijsko ponudbo
  • avtorju smemo zaupati, če gre za uveljavljenega strokovnjaka, čigar stališča so v javnosti poznana in za katerega domnevamo, da si ne more privoščiti zavajanja bralcev
  • piščev status preverimo v bibliografiji, njegovo mesto v znanstveni skupnosti pa na spletišču Sicris
  • Vladimir Pavšič je bil v mladih letih odličen literarni kritik, potem pomemben pesnik, na stara leta pa je postal vročičen zagovornik venetske teorije
  • Alan Sokal je poznan fizik in matematik
  • za pisca, ki v stroki ni doma oz. ni doma na profesionalen način, rečemo, da je amater ali diletant

Aktivizem[uredi]

  • raziskovanje redkega jezika je zares smiselno le, kadar se hkrati zavzame za kulturno preživetje skupnosti njegovih govorcev
  • literarna besedila so uporabile samo za zgled in pisci niso bili v prvi vrsti literarni zgodovinarji, ampak filozofi, sociologi, psihoanalitiki itd.
  • aktivizem je socialni koncept, ki ga dokumentirajo slovarske sintagme kulturni, mladinski, partijski, sindikalni aktivist
  • aktivizem povezujemo z levimi in liberalnimi nazori in gibanji
  • aktivizem ne pomeni nujno, da imamo opraviti z naprednimi družbenimi gibanji
  • aktivizem pograbi posamezen fakt, ga posploši in izpusti vsa tista dejstva, ki ne ustrezajo njegovi inetnci
  • aktivizem ne mara statističnih podatkov, češ da je statistiko vedno mogoče zlorabiti
  • kritična refleksija pomeni odmik od predmeta opazovanja, top a je ravno tisto, česar si aktivizem ne sme privoščiti
  • kritična distanca nas odpira za stališča in interese drugega in blokira akcijo, ki je mogoča le iz prepričanosti v svoj prav
  • kritično mišljenje je pesimistično mišljenje, ki dvomi v človekovo naturno zmožnost in pripravljenost za popravljanje sveta na boljše
  • socialnih omrežij ne moremo počez označiti za artikulacijo socialne enakosti

Avtorstvo[uredi]

  • inštitucionalna vezanost avtorja je podatek z dvojno valenco
  • besedilo ni šlo skozi uredniški ali recenzijski postopek, je treba še vedno biti previden in njihovo zanesljivost preverjati na drugih ravneh
  • tudi starost dokumenta ima svoje dobre in slabe strani
  • literarni zgodovinar France Kidrič
  • članek z naslovom Cankarjeva smrt je bila političen umor je objavil Dimitrij Kebe na spletišču Hervardi
  • Dimitrij Kebe je sin narodnega heroja Lojzeta Kebeta Štefana
  • zgodovinarji in literarni zgodovinarji naj bi ljudem prikrivali pravo resnico o zgodovini in z njo manipulirali

Strokovno recenziranje[uredi]

  • je v znanosti utečen postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih
  • recenzenti so strokovnjaki, ki jim je znanstvena srenja priznala kompetenco za področje recenziranja in ki v skupnosti uživajo ugled
  • strokovno recenziranje je oblika samoregulacije znanstvene skupnosti, s katero ta vzdružuje standardne kvalitete
  • formaliziran recenzijski postopek je prvi od pogojev za pridobitev statusa znanstvene revije
  • o slepi recenziji govorimo, kadar avtor ne ve, kdo je ocenjevalec njegovega izdelka, o dvojno slepi recenziji, kadar tudi recenzment nima podatka, kdo je avtor razprave, ki jo ocenjuje
  • besedilo anoniziramo tako, da gremo na ime datoteke v seznamu, s klikom na desno miškino tipko odpremo lastnosti dokumenta in tam izberemo možnost Briši lastnosti dokumenta
  • recenzejski postopek ima tri možne izide: sprejem članka, njegovo zavrnitev ali pogojni sprejem
  • recenzent obkroži eno imed ponujenih možnosti:
  • članek je primeren za takojšnjo objavo
  • članek je primeren za objavo, vendar ob preobilju ponudbe lahko počaka na eno izmed naslednjih številk
  • članek je pogojno primeren za objavo

Pravopis[uredi]

Ločila[uredi]
  • indikator piščeve pravopisne kompetence je, ali pozna razliko med vezajem, pomišljajem in dolgim pomišljajem in če ve, kdaj jih zapisovati stično in kdaj nestično
  • pomišljaj dobimo na zaslon s kombinacijo tip <Ctrl> in < - > na numeričnem delu tipkovnice
  • dolgi pomišljaj dobimo s kombinacijo tipk <Ctrl> + <Alt> + < - > na numeričnem delu tipkovnice
  • zaimek le-ta je papirnat, značilen samo za pisna besedila, in da ga raje izpustimo, če ne želimo večati razpoke med govorjenim in zapisanim sporočilom
  • nestični dolgi pomišljaj stoji samo med povedmi, ne pa znotraj povedi
  • drugi tak indikator so narekovaji
  • Slovenska Wikipedija priporoča rabo srednjih narekovajev, ki jih je treba najti v orojarni med simboli
  • vejični narekovaji spodaj/zgoraj, značilni so za tradicionalne tiske, pozna pa jih tudi nemški pravopis
  • Cobiss uporablja dvopičje kot separator med polji bibliografskega kataložnega zapisa in ga stavi nestično za razliko od pravopisa, ki uči, da je dvopičje levostično ločilo
  • pred tropičjem ni vejice
  • tropičje je nestično ločilo
  • podpičje uporabljamo pred pojasnjevalnimi deli povedi, kadar se zdi pika na tem mestu premočna, vejica pa prešibka
Velike začetnice[uredi]
  • v alinejah pri navpičnem naštevalnem seznamu uporabimo veliko začetnico le takrat, kadar alineje prinašajo daljše in stavčno oblikovano besedilo
  • v nasprotnem primeru, kadar je stavčne narave samo posamezna alineja, se iz zadrege rešujemo z uporabo podpičij med povedmi, namesto da bi uporabili piko
Drugo[uredi]
  • ’Kjer je bil osrednja figura moški: Kjer je bila osrednja figura moški’
  • komentar
  • spol se po pravilu veže na osebek, tu pa je določitev osebka dvoumna
  • v dvomu je izbira moškega spola nevtralnejša

Digitalna pismenost[uredi]

  • danes mora znati besedilo do konca pripraviti avtor sam
  • to pomeni, da brez računalnika ne bo šlo
Formati besedil[uredi]
  • pisec mora poznati razlike med računalniškimi formati besedil
  1. txt pomeni golo besedilo
  2. doc, docx, rtf, odt pomeni obogateno besedilo
  3. htm ali html je spletno besedilo
  4. pdf je natisljivo besedilo
  5. besedila na wikijih, v repozitoriju spletišča Academica.edu in še kje nimajo končnic
  • avtorji, ki se bojijo, da jim bo kdo besedilo v Wordu spremenil in zlorabil, se radi odločajo za format pdf, ki je namenjen oddaji v tiskarno
Besedilo v wikijih[uredi]
  • v wikijih lahko delamo tabele, uporabljamo matematične formule, rišemo grafe, vstavljamo slike, za osnovno oblikovanje pa potrebujemo zelo malo znanja
  • najbolj preprosto se je oblikovanja besedil na wikijih učiti ob zgledih
Vaje v wikijih[uredi]
  • nekaj napotkov za pridružitev pišoči wikimnožici so zapisali že v poglavju Napotki za udeležbo na Wikiviru
  • besedila v wikijih se znajdejo v privzetem formatu
  • napako v zgodovini strani odpravi z enim klikom na možnost razveljavi na koncu vrstice s svojim ponesrečenim vnosom
Sporočanje popravkov in komentarjev[uredi]
  • uredniki, mentorji, recenzenti in drugi bralci avtorju sporočijo svoje pripombe ustno, v samostojnem besedilu ali pa kar neposredno v besedilu, na katerega se pripombe nanašajo
  • besedilo, ki ga želimo komentirati, označimo z miško, potem pa z desno miškino tipko ali preko menija odpremo okence za vnos pripomb
  • posegov v besedila, ki so na spletu izpostavljena skupinskemu urejanju, ni treba posebej označevati
  • naloga lektorja, urednika ali mentorja je, da svoje posege v besedilo jasno označijo
  • avtorji in uredniki, ne uporabljajte za vnos popravkov formata pdf!

Navajanje[uredi]

  • srce humanistične znanosti je 'citat', reprodukcija plus navedba vira
  • reprodukcija nam pomaga usmeriti pozornost na predmet študija
  • citiranje je ob povzemanju in parafraziranju osrednja oblika kulturnega spominjanja in glavna strategija za reprezentacijo tega spomina
Čemu sploh citiramo[uredi]
  • strokovni pisec ali govorec brez sklicevanja na druge skoraj ne more
  • najbolj zaleže navajanje izjav splošno poznanih in cenjenih avtoritet, toliko bolj, če so retorično všečne, zapomnljive, pregnante
  • pogoj za znanstveno besedilo je prispevek novega spoznanja v skladišče vednosti
  • sklicevanje na druge pisce je na daleč prepoznavno zunanje znamenje strokovnega pisanja
  • priznavanja avtorstva posameznikom je ena najobčutljivejših točk naše civilizacije
  • odpor do skupinskega in bolj ali manj anonimnega objavljanja je obremenjen z dvoličnostjo
  • leta 2014 so proslavljali odprtje opusa Josipa Vandota za javni dostop, 70 let po avtorjevi smrti
Prepisovanje[uredi]
  • o plagiatu govorimo takrat, kadar se tuje znanje uporablja kot lastno, ne da bi navedli, od kod smo dobesedno prepisali ali povzeli izjave
  • pri plonkanju je narobe že, če brez narekovajev in navedbe vira uporabimo en stavek, in toliko bolj narobe je, če je takih stavkov več ali če se nanizajo v sklenjen odstavek ali celo poglave
  • plagiatorji so preleni, da bi plonkali iz natisnjenih knjig in so preleni, da bi najbolj zaznamovane besede zamenjali z drugimi
  • ne plonkanje, ingnorance je najhujša hiba domačega strokovnega angažmaja
Citatna industrija[uredi]
Citatni indeksi[uredi]
  • citiranost je pomemben mehanizem za oblikovanje hierarhije v stroki
  • Citation index je bibliografska podatkovna zbirka, ki iz znanstvenih revij izpisuje klice za predhodne objave
  • na Slovenskem upoštevajo splošna citatna indeksa Scopus in Web of Science
  • Pri WoS sta za nas zanimivi bazi SSCI in AHCI
  • poleg citatov indeksirata še izvlečke
  • h-indeks – je razmerje med številom največkrat citiranih del in številom citatov
  • i10-indeks – število objav, ki so bile vsaj desetkrat citirane
  • Slavistična revija je zaradi necitiranosti izpadla s seznama domačih revij, ki jih indeksirata SSCI in AHCI, in s tem nezasluženo izgubila na svojem strokovnem ugledu
Faktor vpliva[uredi]
  • Faktor vpliva (IF impact factor) je številka, ki kaže stopnjo uglednosti, tj. vplivnosti zanstvene revije
  • SNIP – meri vpliv v kontekstu celotnega števila citatov na določenem področju, tako da je citatu s področja, kjer je teh manj, pripisana večja teža
  • SJR – omogoča primerjavo med sorodnimi revijami
  • spremebo težišča naj bi podpiral sistem ORCID
  • sl v ukaznem nizu pomeni ’slovenski’, v ’Wikiverza’, b ’Wikiknjige, s ’Wikivir’
Slovenske znanstvene revije[uredi]
  • Slavistična revija je bila npr. v naslednjih bibliografskih zbirkah: Arts and Humanities Citation Index (AHCI), Social Sciences Citation Index (SSCI), Bibliographie Linguistique (BL)
Citatni slogi[uredi]
  • Glavni citatni stli naj bi bili
  1. APA (psihologija, vzgoja, družbene vede)
  2. MLA (jezikoslovje, literarna veda, humanistika)
  3. AMA (medicina, biologija)
  4. čikaški (naravoslovje, splošno)
  5. wikipedijski
  • poznani pa so še: Bluebook, ALWD, ASA, Vancouver, Turabian, MHRA
  • največja težava vseh je inertnost, tj. tendenca, da vztrajajo pri sprejetih pravilih, tudi če so se razmere na referenčnem trgu medtem tako spremenile, da jim pravila ne ustrezajo več najbolje
  • Nova pisarija lovi srednjo pot med navdušenim forsiranjem novih možnosti strokovnega izražanja in upoštevanjem domačih in tujih pisnih navad
Tehnika citiranja[uredi]
  • citat ali navedek je iz dveh delov, iz navedenega besedila samega in iz navedbe vira citata:
  1. dobesedni navedek tujega besedila pisec loči od lastnega z narekovaji ali ga postavi v samostojen, grafično drugačen odstavek
  2. vir citata je lahko v celoti naveden v oklepaju na koncu citiranega besedila ali pa je na konci citiranega besedila samo kazalka na bibliografske podatke oz. na tekst, iz katerega smo citirali
Opombe[uredi]
  • kolikor spadajo enciklopedični članki v strokovno pisanje, poopombljanja pravzaprav ne potrebujejo, kakor tudi ne dobesednega navajanja izjav
  • dejstvo, da boljši članki na Wikipediji obilno posegajo po možnotih natančnega pripisovanja izjav, dobesednih ali povzetih, govori o tem, da preraščajo status strokovnih publikacij in se spogledujejo z znanstvenimi oziroma že spadajo mednje
  • v Novi pisariji so opombe čisto na koncu; tam je njihovo standardno mesto v vseh wikijih
Kratki sklici[uredi]
  • pri kratkih sklicih včasih nekoliko odstopamo od pravopisa
  • pisci so se nekdaj izogibali ponavljanju avtorjevega priimka v kratkih sklicih z besedami ibidem, prav tam, op.cit., n.d 'navedeno delo'
Označevanje navedkov[uredi]
  1. narekovaji
  2. odstavek in drugačen črkovni rez
  3. izpuščanje iz navedkov in vrivanje svojega teksta vanje
Od kod vse citiramo[uredi]
  • največkrat se sklicujemo na besedilo oz. del besedila, pa tudi na sliko, tabelo, grafikon, zvočni posnetek, rokopis
  • citiranje citatov iz drugih del pride v poštev le v sili, kadar prvotni vir ni dosegljiv
  • citiranje drugojezičnih prevodov tujih izvirnikov je neprimerno
Viri in literatura[uredi]
  • nesmiselno je ločeno navajanje virov, tj. posebej iz arhivov, posebej iz natisov in posebej s spleta
  • pri citiranju naletimo na opozicijo primarni: sekundarni, ki se enkrat nanaša na materialno podlago virov, drugič pa na način dostopa
Zaslon in papir[uredi]
  • trenutno slovenski literarni zgodovinar piše večinoma na zaslon vendar z mislijo na tiskano objavo
  • Nova pisarija spodbuja pisanje, ki bo prebirano na zaslonu
  • tehnologijo CTF je nadomestila tehnologij CTP in z izdelavo tipkarske plošče neposredno na računalniku, brez posredništva filma, skrajšala in pocenila postopek
  • Arhivska stran foruma SlovLit obsega strokovno komunikacijo literarnih zgodovinarjev in jezikoslovcev skozi ducat let
  • ne na zaslonu, ne na papirju navajanje celotnih URL-jev ne pride v poštev
Zgledi[uredi]
  • Cobiss ponuja tri oblike zapisov bibliografskih enot:
  1. polni
  2. ISBD
  3. COMARC
Knjiga[uredi]
  • izpustili smo glavo zapisa v krepkem tisku, ker se ime avtorja , ki si ga je Cobiss izbral za glavo, v zapisu ponovi, izpustili vezaje, ki ločujejo polja zapisa, izbrisali podatek o kraju in imenu tiskarne, obsegu v straneh, o ovitku, o formatu, nakladi in univerzalni decimalni klasifikaciji
= Knjiga na bralniku =[uredi]
  • citirajmo raje z dLiba ali Wikivira kot s Kindla ali drugih bralnikov
  • ker elektronske izdaje zajemajo iz tiskanih, je nujno navesti tudi podatke o natisu, ki je bil predloga elektronski izdaji, če so le poznani
Članek v zborniku[uredi]
  • treba bo v Cobissu odpreti dva zapisa, zapis o članku in zapis o zborniku, kamor nas prinese klik na povezavo Glej publikacijo na dnu zapisa o članku
Poglavje[uredi]
  • v Praktičnem spisovniku je sicer zgled za citiranje poglavja iz knjige, manjka pa pojasnilo, da potreba po citiranju poglavja iz knjige nastopi večinoma takrat, kadar je avtorjev knjige več
  • navajanje poglavja enega od avtorjev je enako navajanju članka v zborniku
Razprava v reviji[uredi]
  • če želimo izpostaviti dejstvo, da je bil članek arhiviran na dLib, povezavo s pojasnilom dodamo na konec navedbe
  • če bodo bralci iz stroke, lahko revijo navedemo s kartico, drugače s polnim naslovom
Članek v časniku[uredi]
  • pri člankih iz dnevnega časopisja letnika in številke ne zapisujemo, pomembna sta datum in stran
  • pred datumom ni ločil, nadnaslov napišemo za naslovom (enako to kot podnaslov, opombe v oglatih oklepajih)
Članek na dLibu[uredi]
  • dve vrsti zapisov: na posamično avtorjevo objavo (imajo urejene metapodatke), na celo številko v časopisu (je treba posamezna avtorska besedila v številki najti)
Enciklopedijsko geslo[uredi]
  • viri, ki jih na Cobissu ali dLibu večinoma ni - gre za vire brez urejenih metapodatkov
  • avtorstva pri Wikipediji ne navajamo, nujno podatki so samo naslov gesla, naslov spletišča in datum
  • zunaj wikijev je datacija včasih potrebna (dan, mesec, leto)
  • gesla iz leksikonov Slovenska književnost (moramo poiskati razvezavo okratičenega avtorja) in Literatura (ni navedenega avtorja) navajamo, ko obsežnejše informacije drugod ne najdemo
Forum[uredi]
  • rubrika knjižni molji na Med.Over.Net hitro zamenjamo za časopis (v tiskani obliki treba navesti, da gre za splet)
Spletni tečaj[uredi]
  • Courseri podobno spletišče s prosto dostopnimi predavanji je edX
Blog[uredi]
  • blogi so lahko zahtevni, ker manjka ime avtorja in zaradi ugnezdenih sporočil in naslovov rubrik, datum ogleda ni potreben, če je stran datirana in ni verjetno, da bi se spreminjala
Članek na spletišču[uredi]
  • strokovni članki, objavljeni zgolj na spletu, so redki
Zapis v podatkovni zbirki[uredi]
  • zbirke se spreminjajo in je zato smiselno navesti še datum dostopa
  • oglati oklepaji nakazujejo, da podatka nismo pridobili s spletne strani, na wikijih jih raje ne uporabljamo (rezervirani za nekaj drugega)
Diplomska naloga[uredi]
  • če je diplomska naloga vpisana v Cobiss, dodamo še klic nanj
  • vrsta oznaka Diplomsko delo je v oklepaju, lahko navedemo tudi mentorja
Prosojince, video predavanja, animacija[uredi]
  • ko prosojnice spremljajo objavljena predavanja ali video, podatek o lokaciji prosojnic navademo ob drugih podatkih
  • povezavo na prosojnice opremimo z oznako ppt, pptx, prosojnice ipd.
Zemljevid[uredi]
  • podobno kot slike opremljeni s podatki o viru neposredno pod zemljevidom
  • včasih bili avtorsko delo, zdaj pa produkt inštitucionalnega kolektivnega dela - navajanje avtorjev ali urednikov ne pride v poštev
Fotografija[uredi]
  • vire navajamo neposredno pod fotografijami za njihovo zaporedno številko
  • status fotografije imajo tabele in grafikoni (tudi tu vire navajamo neposredno pod njimi)
  • avtorja fotografije, ki je v prostem dostopu in opremljena za licenco cc, v vsakem primeru treba navesti
  • na Wikipediji in v Wikislovarju avtorstva ne navajamo, na Wikiviru in Wikiknjigah pa ja
  • v svoje lastno spletno besedilo lahko vključimo le posnetke, ki so označeni kot javna last ali smo prepričani, da z objavo ne povzročamo škode
Risba[uredi]
  • oprema kliparta z datumom postavitve ali datumom dostopa je odveč, ker se ne sklicujemo na podatke; če je spletišče zamre, link ne deluje in referenco izbrišemo
Glasbeno delo[uredi]
  • naslove glasbene klasike slovenimo (kot slovenimo naslove del klasičnega slikarstva)
Radijska, televizijska oddaja in film[uredi]
  • navedemo podatke, ki jih najdemo v napovedih programa ali v spletnem arhivu madijskih hiš ali jih razberemo z digitalnih posnetkov
  • ne navedemo režiserja ali novinarjev, ki sprašujejo, ker je njihovo besedilo močno selekcionirano in predelano; kot tvorca oddaje navedemo urednico, navedmo naslov oddaje, serije, katere del je oddaja, mesto in datum predvajanja in spletno lokacijo, na kateri je oddaja arhivirana
  • pri oddajah, kjer je očitno v osporedju novinar, ga navajamo namesto urednika
  • naslov filma pišemo ležeče
  • ko iz konteksta ni jasno, za kakšno vrsto dela gre, dopišemo za piko pojasnilo Film, Radijska oddaja ali TV-oddaja, za enigmatičnimi imeni pa v oklepaju režiser, urednik, novinar ipd.
Napake pri citiranju[uredi]
  • nepoznavanje temeljnic referenc ali poznavanje samo v enem jeziku ali znotraj ene šole
  • vključevanje ljudi med reference, čeprav za teme niso dovolj relevantni
  • nenavajanje konkurence, ker je ne maramo
  • samocitiranje ali citiranje zaradi citiranja samega
  • navajanje http-jev
  • nenavajanje podatkov o tiskani izdaji
  • navajanje samo naslova leksikona brez naslova gesel, iz katerih smo črpali
Navajanje na Wikipediji[uredi]
  • od 2004 se je z oblikovanjem pravil citiranja ukvarjalo 26 slovenskih wikipedistov (statistika strani Navajanje virov)
  • za zgled jim je več kot dve avtorski poli dolg članek v angleščini (2000 avtorjev s 5500 redakcijami, 85.000 ogledov na mesec)
  • med viri ne navajamo drugih člankov z Wikipedije (linki ja), poudarjena prepoved lastnega raziskovanja oziroma sklicevanja nanj, sprejema vse obstoječe stile citiranja, vendar morajo biti v članku poenoteni
  • slovenski napotki za razliko od ostalih postavljajo založbo pred kraj

Žanri[uredi]

  • v akademskem svetu izraz strokovni pomeni, da ne dosega visokih kriterijev znanstvenega (objave, ki niso recenzirane, nimajo UKD-vrstilca, tujejezičnega povzetka, seznama literature, sklicevanja)
  • včasih so to bili slovarji, bibliografije, enciklopedični prispevki, učbeniki, priročniki, antologije, kritične izdaje ipd.
  • izvirni znanstveni članek je prva objava raziskovalnih rezultatov v znanstveni reviji
  • strokovni članek predstavlja že objavljena spoznanja z mislijo na njihovo uporabnost in promocijo, objavljeni v strokovni ali znanstveni reviji (strokovna je Otrok in knjiga, znanstvena Primerjalna književnost)
  • še preprostejši so poljudni članki (popularizacija in družbeno osmišljanje raziskovalnih spoznanj; v časnikih, nespecializiranih revijah za najširšo publiko)
  • v humanistiki imajo najuglednejši status monografske publikacije (Cobiss tu šteje tudi diplome, magisterije, disertacije)in domače knjige (se ločijo na znanstvene, strokovne knjige, univerzitetne učbenike, učno gradivo, priporočnike, ...)
  • diplome večinoma spadajo med (kratke) strokovne prispevke
  • kot knjige se štejejo tudi samo na spletu objavljene monografije
  • promocija raziskovalnih rezultatov in objav: intervjuji, časopisni članki, predavanja, prezentacije, poljudnoznanstvene poenostavitve
  • če je bil tekst objavljen v znanstveni reviji, potem je znanstven
  • članki na Wikipediji imajo različen status: skrbine do 10.000 znakov oz. 1500 besed (1 točka), standardni članki do 25.000 oz. 3700 besed (4 točke), odlikovani 30.000 oz. 4400 besed (9 točke) ― pregledne znanstvene razprave
  • status strokovnega pisanja imajo žanri: podatkovna zbirka, poročilo o dogodku, povzetek, članek, kritika, enciklopedično geslo, esej, predavanje, kritična izdaja, učbenik, priročnik, navodila, razprava, pregledna/izvirna znanstvena razprava, strokovna recenzija

Šolsko pisanje[uredi]

  • žanri šolskega strokovnega pisanja: referat, esej, diplomska naloga (magisterij, doktorat)
  • namen izpolniti šolske obveznosti, ugodi mentorjevim pričakovanjem, drži se navodil, večji poudarek na izbiri referenc

Popravljanje[uredi]

  • popravljanje je prevladujoča oblika strokovne pisne dejavnosti
  • lektura je popravljanje besedila drugega pisca, da bi bilo sporočilo optimalno (zaposlujejo založbe, uredništva časopisov, knjig in spletišč)
  • avtorji se lahko sklicujejo na licentio poetico, če s pravopisnimi popravki lektorji pačijo slog, ga nivelizirajo, ukalupljajo
  • korektura ali korigiranje je odpravljanje napak, ki jih je v besedilu povzročil kdo drug (stavec ali stojno branje), korigirajo se besedila, pripravljena za objavo
  • korektor pomaga samo druge posege v avtorsko besedilo
  • uredništvo ali urednikovanje je ime za vrsto kompleksnejših opravkov z besedili, ki so jih napisali drugi
  • urednik je oseba, ki gre prva skozi besedilo in se odloči, a ga bo sprejel v objavo ali ne (lahko ga sprejme, kot je, ali da pogoje: skrajšanje, kompozijcijsko preureditev, vsebinske spremembe, upoštevanje slogovnih, pravopisnih in tehničnih pripomb)
  • nato gre besedilo lektorju in potem korektorju

Komunikacija v stroki[uredi]

E-pošta[uredi]
  • elektronsko pošto so izumili za potrebe znanstvene komunikacije na MIT leta 1961, za globalno dopisovanje je ppstala uporabna v 80-ih
  • pisanje z malimi začetnicami bi naj demonstriralo piščevo demokratično naziranje oz. egalitarizem, njegovo podpiranje neformalne komunikacije
  • pri naslavljanju sledimo načeloma: ime naj bo kratko, pomenljivo, enolično, namesto presledkov spodnja črta, brez strešic in velikih črk, zaporedno številčenje variant, popravljalec dokumenta na koncu dopiše svoje začetnice
Socialna omrežja[uredi]
  • družbena komunikacija, ki jo je primesla nova socialna paradigma, tj. informacijska družba s svojo participativno kulturo
  • aktualno slovensko literarno vedo oblikuje okrog 150 akterjev (učiteljev in raziskovalcev, ki objavljajo v strokovnem tisku)
  • Facebook je pomemben za promocijo znanstvenoraziskovalnih, strokovnih, pedagoških informacij
Tvit[uredi]
  • Twitter zaživi 2006, sporočila omejena na 140 znakov ― mikrobloganje
  • Tvitanje služi promociji in diseminaciji strokovnih objav
Drugo[uredi]
  • daljša strokovna besedila najdemo na družabnem omrežju Linkedln, tam so objavljeni razpisi za akademske službe in projekte (Digital Curation Groups ...)
  • komentatorske rubrike v časopisih ne spadajo v strokovno in večinoma tudi v publicistično pisanje (zaradi sovražnega, žaljivega, vulgarnega govora anonimnih prispevkov)
Zagovor[uredi]
  • dramske oblike strokovnega pogovarjanja: zagovori akademskih spisov (referatov, seminarskih nalog, diplom, magisterjev, doktoratov)

Literarna kritika[uredi]

  • Inštitucijo kritike poznajo samo demokratični sistemi, kritika je vedno subjektivna, reklamno pisanje ne spada med resne kritike, prepoznavna lastnost kritike je polemičnost, na kritična stališča vpliva čas, zato niso trajno veljavna
  • predmet literarne kritike je literarno delo (publicistično besedilo), predmet strokovne pa strokovno ali znanstveno delo (strokovno/znanstevno besedilo)
  • na spletu se pojavita parodična literarna in parodična strokovna kritika

Enciklopedični članek[uredi]

  • so bolj jedrnati od drugih vrst strokovnega pisanja
  • enciklopedični članki se odpovedujejo anekdotičnosti, izpuščajo podrobnosti, ki se nanašajo na druga kulturna okolja, črtajo se ponavljanja, fraze z nizko informativno vrednostjo in retorične figure
  • Wikipedija? soglastnost, sodelovanje, strpnost, vrednostna nevrtalnost (prepovedano pisanje gesel o samem sebi, odveč so opredeljevanje, zavzemanje ali aktivizem)
Biografski članek[uredi]
  • standardna poglavja biografskega članka so Življenje, Delo, Bibliografija, včasih tudi Nagrade in Poimenovanja po osebi, fotografija osebe, Glej tudi, Viri
  • realistično ― kritično in brez olepševanja
Članek o knjigi[uredi]
  • prej dobijo članke knjige bolj znanih avtorjev z več deli

Učbenik[uredi]

  • specifika učbeniškega pisanja: dialoškost (Vaje, Naloge, format delovnega zvezka), povzemanje in ponavljanje (Pomni, Povzetek), poenostavljanje, oblikovanje kratkih in zapomnljivih definicij in naštevalnih nizov, privlačna tipografija (barve, okvirčki, ozadja, ilustracije), skupinsko avtorstvo z urednikom, povezovanje učbenikov v serije
  • učbenik je vreden polovico znanstvene monografije ― načelno nezaupanje, ali je v akademskem okolju sploh potreben
  • Nova pisarija ni standardni primer učbenika (spletni format in slog)

Strokovni blog[uredi]

  • blog (spletnik) je skrajšana oblika angleške besede weblog – spletni dnevnik
  • blogarska orodja: Wordpress, Goolgov Blogger, Siolov Blogos
  • blog je primerna zvrst za politično diskusijo, za publiciste, estradnike in druge vidnejše javne osebnosti (slovenski literarni zgodovinar Aljoša Harlamov)
  • bloganje oddaljujejo od znanosti pogosto anonimne objave, avtorjev narcizem, obsedenost z medijem, prevelik poudarek na izrazu
  • blogarske objave se izogibajo intenzivni argumentaciji in citiranju in niso podvržene recenziranju – nimajo znanstvenega statusa
  • tiskane revije so omejene s prostorom – princip filtriraj, potem objavi, blogi – objavi, potem flitriraj (komentarji)

Spletni forum[uredi]

  • spletni forumi na strokovno ali znanstveno tematiko so pomembno orodje za konstituriranje in vzdrževanje strokovne oz. znanstvene skupnosti
  • nasledili elektronsko oglasno desko in poštni seznam
  • arhiviranje sporočil ločuje spletne forume od spletnih klepetalnic
  • spletni forum, elektronski seminar Humanist; domači spletni forum SlovLit (od 1999)

Slog[uredi]

  • družabna omrežja – spremenila način branja – najnovejše informacije na vrhu
  • besedilo:
  1. včasih – papir, pokončno
  2. danes – zaslon, ležeče
  • pisanje opremljeno s povezavami (pisanje za zaslon)

Sestavni deli[uredi]

  • kompozicijski elementi strokovnih besedil v Slavistični reviji: avtor, naslov, izvleček, ključne besede, povezave, kazalo, telo besedila, literatura, priloge
  • IMRAD (indruction, methods, results and discussion), UMRIS (uvod, metode, rezultati in sklep) – v veljavi za eksperimaentalne vede, deskriptivna področja pa mu ne sledijo
  • nekaterim sestavljenim delom strokovnega besedila se je posvečal Praktični spisovnik, ob avtorjem imenu se v revijalnih člankih pojavlja imena inštitucije in e-naslov, univerzalna številka raziskovalca/piščeva osebna spletna stran
Naslov[uredi]
  • je prva točka stika strokovne informacije z bralcem
  • naslov naj izraža temo natančno in jedrnato (do 10 besed), pravopisno brezhiben, ni v obliki stavka ali vprašanja, stvarni ima prednost pred metaforičnim/citatnim, ne vsebuje narekovajev za zaznamovanje posebnega pomena, ni z velikimi tiskanimi črkami, podnaslov ločen z dvopičjem in z veliko začetnico
  • UD-klasifikacijo članku priskrbijo bibliotekrji na urednikovo prošnjo
  • naslove prevajamo v angleščino, upoštevajo angleški pravopis
  • pri krajšanju so odveč izrazi: analiza, sinteza, primerjava, proces, povezanost, vpetost, vpliv, razširjenost, dinamika, dimenzije, dejavniki ...
Izvleček[uredi]
  • je krajša oblika povzetka, ki sklepa objavo
  • po Praktičnem spisovniku naj poroča samo o rezultatih razprave, uporabljenih metodah; današnja globalna praksa; predmet raiskave, metode, rezultati, sklep; največ 10 vrstic (100–150 besed), ni kratkih sklice/opomb
Ključne besede[uredi]
  • poimenujemo ožja predmetna področja, ki sestavljajo članek
  • paziti je treba, da so izrazi frekventni in imajo terminološko težo
Kazalo vsebine[uredi]
  • naslovi poglavij naj bodo kratki, pri standardiziranih žanrih se ravnajo po vzorcu, kratka besedila naj ne bodo pretirano členjena na poglavja, dolga poglavja naj bodo členjena v podpoglavja
  • pri oblikovanju kazala Nove pisarije so naslovni pojmi poenoteni v ednino, včasih je izognjeno ponavljanje izraza
Povezave[uredi]
  • ključni elementi, ki ločuje besedilo na papirju od besedila na zaslonu oz. tekst od hiperteksta

Napake[uredi]

  • poglavitne hibe humanističnega pisanja: gostobesednost, nerazumljivost, pomanjkanje konteksta, slogovni manierizem, slogovna puščobnost, pristranskost, nasilna terminologizacija, terminološka ignoranca, skrivanje za znanstveni plural, zadrege s spolom, mentalno brambovstvo/servilnost
Gostobesednost[uredi]
  • črtanje manj informativnih pasosov – "prevajamo" v strokovni jezik; ponavljanja in mašila so včasih dobra pri govorni izvedbi
  • brez škode lahko črtamo številne besede, ki jih nehote kopičimo (tudi, še, predvsem, nedvomno, pravzaprav, za ta del, razmeroma, relativno, malo, bolj ali manj, okrog, specifičen, sam, razni ... )
Nerazumljivost[uredi]
  • zapletanje enostavnih stvari je slogovna napaka
  • nerazumljivost –zaradi površnosti; hotena
  • zapleten jezik (strokovni izrazi) – utemeljen z zapletenostjo problematike (skriva meglenost sporočil)
  • danes – potreba po prezentaciji znanstvenega dela širši javnosti-besedilo bolj razumljivo; nasprotje ustvarjanju samozadostnih elit
  • dobra znanost – veščina preprostega izražanja zapletenih spoznanj.
Pomanjkanje konteksta[uredi]
  • posploševanje je mogoče le ob zajemu statistično relevantne količine vsebin
  • odsvetovana raba izrazov, kar, samo, celo, že, šele
Manierizem[uredi]
  • besedilo sklenjeno, kompaktno, lepo vezano; ponekod potreba nasprotna (naštevanja)
  • strokovno pisanje – brez slogovnih sredstev (sodijo v leposlovje); lektorji popravljajo
  • retorična figura ponavljanja – nima mesta v strokovnem pisanju
  • hiperkorektnost
  • uporabljanje arhaičnih besed
Slogovna ubornost[uredi]
  • pretirano ponavljanje posameznih izrazov
  • to se zgodi pri povzemanju prebranih strokovnih del, kjer bodejo v oči formulacije, da avtor ugotavlja, poudarja, opozarja, trdi, navaja, citira, vztraja
  • pomaga variiranje naštetih izrazov, še bolje pa je da se pri izvaja sklicujemo naravnost na avtorja
  • zmanjšamo pojav besed kot sta npr. predstavlja in je prisoten
Pristranskost[uredi]
  • pisanje tudi priložnost za uveljavljanje osebnega interesa
  • znanstvena besedila pišemo zato, da oblikujemo kolikor mogoče objektivne in nepristranske oblike
  • pri tem nam je v pomoč avtorsko sodelovanje, kolektivno avtorstvo, ki uravna ambicije posameznika
  • pisec do ljubljenega predmeta razvije zaščitniški odnos
  • slaba pristranskost je tista, ki je ideološke narave
  • ideološko obarvani deli strokovnih besedil so prepoznavni po intenzivni uporabi narekovajev, s katerimi pisci opremljajo besede, ki jim želijo dati ironičen pomen
Terminologizacija[uredi]
  • imena posledica družbenega dogovora in prakse
  • imena in termini si lahko jezikovno ustreznejši ali manj ustreznejši, ne morejo biti vnaprej pravi ali napačni
  • obsesvine terminološke debate izraz trdožive razpravne tradicije, da obvlada tudi predmet, ki ga termin označuje
  • če je za termin več sinonimov, v strokovnem besedilu rabo poenotimo
Spol in število[uredi]
  • feminizem prinesel zahtevo po popravljanju spolno krivičnega jezika
  • razprava v 1. os. ed. zna v bralcu vzbuditi občutek, da se hvalimo, zna postati moteča
  • občutek nevrtalnosti daje 1. os. množ. znanstveni plural, deluje potrjevalno, objektivizirajoče
Mentalno brambovstvo in servilnost[uredi]
  • razmerje med domačim in tujim (prevzetim) na več nivojih strokovnega pisanja
  • nobenega od skrajnih drž ni produktivna, vprašanja iz katerih virov in literature bomo črpali, po katerih metodoloških vzorcih se bomo ravnali, bomo uporabljali domačo ali prevzeto terminologijo

Govorna prezentacija[uredi]

  • status objav dobijo le če so prezentacije posnete in shranjene ter vpisane v Cobiss ali kako drugo javno dostopno bibliografijo (sem spadajo tudi diskujski prispevki, komentarji, replike)
  • 1 "zračno" natisnjena stran beseidla vzame lagodnemu bralcu 3 minute časa
  • hitrost tihega branja je večja: 250 besed/minuto
  • 16 strani teksta je dolžina razpravnega članka, ki traja v govorni izvedbi 1 uro
  • po zapiskih je nastala 1. slovenska literarna zgodovina – Slovensko Slovstvo (1873) Frana Levca (manj pismeni predavatelji so si pri sestavljanju knjig pomagali kar z zapiski študentov)
  • pisna besedila niso najbolj primera za zvesto govorno produkcijo
  • govorna izvedba je tolerantnejša do slogovnih posebnosti govorcev in jih dopušča v večji meri
  • nepredvidljivost govorčevega obnašanja drži publiko v budnosti
  • publika si velikokrat zapomni samo anekdotične podrobnosti, s katerimi je želel predavatelj pritegniti zanimanje, prva vsebina ostane spregledana
  • jamstvo govorčeve uspešnosti je, da natančno ve, kaj želi sporočiti, in da je svojemu predmetu predan, posvečen, prepričan v sporočilo in da je njegova želja, prepričati publiko v svoje razumevanje močna
  • informativna vrednost predavanja je manjša od informativne vrednosti prebranega besedila
  • za lažjo zapomnitev priporočljiva uporaba prosojnic
Prosojnice[uredi]
  • predavatelju pomagajo pri prevajanju objavljenega članka v predvajansko obliko, pomagajo retorično zaokrožiti in povzeti glavne točke ter sporočilo, govorca tudi disciplinirajo, da se zaide v stranske teme
  • poleg PowerPointa poznamo še druga orodja kot Google Slides, Prezi
  • predavanje lahko hitro postane samo prebiranje alinej in prosojnicah, poslušalca zavedejo v poenostavljeno predstavo
  • prosojnice so koncipirane za seznamsko podajanje informacij, privzeta oblika besedila je seznam
  • prosojnice naj vsebujejo naslove in podnaslove, slike in grafike, mogoče še kratke definicje ali citate
  • do daljših tekstov naj vodijo povezave, kakor tudi do zvočnih posnetkov – ali videa
  • prezentacije znajo hitro postati dolgočasne – iznajdba prezentacijskega modela z japonskim imenom pechakucha
  • cca. 6 minut dolgih predstavitev z 20 prosojnicami, ki si slede v ritmu 20 sekund

Vizualizacija[uredi]

  • prosojnice so ena izmed oblik vizualizacije strokovnih informacij, gre za vizualizacijo govorjenega
  • z besedilom na prosojnicah ravnamo na drugače kot v spletnih ali natisnjenih objavah
  • z barvo poudarjamo njegove dele, dodajamo slikovno gradivo, tabele, grafikone, zemljevide
  • besedilo na spletu je slikovitejše od natisnjenih besedil
  • predstavitev alternativnih prezentacijskih oblik strokovnih informacij
  • visual thinking
Fotografije[uredi]
  • mišljenje se dogaja v jeziku, ke po svoji naturi verbalno (druge oblike mišljenja: matematično, glasbeno, kinestetično ...)
  • prevlada slikovne informacije nad besedilu naj bi se dogajala zaradi manjšega napora, ki ga zahteva dekordiranje besedilnih informacij, in naj bi zmanjševala posameznikovo sposobnost samostojnega tvorjenja predstav
  • za razmah fotografije je zaslužna digitalizacja
  • prepoznavanje teksta (OCR) pri besedilih z akcenti ali s slabim odtisom še vedno delujo slabo
  • avtorsko fotografij je še vedno strogo individualno
  • licenca cc ohranja kategorijo individualnega avtorstva z atributom by
  • obe licenci, c in cc, zahtevata navedbo avtorja fotografije
  • ime fotografa lahko izpustimo, kadar se te podpiše z vzdevkom
  • fotografija običajno ni objavljena samostojno, ampak v kombinaciji z besedilom
  • kadar delež fotografije prevladuje, govorimo o fotoreportaži
  • fotografska ustreznica stripu se imenuje fotoroman
  • izrecno je bil fotografijam pisateljev namenjen Album slovenskih književnikov iz 1928
  • zavest o možnosti intenzivnejše fotografske opreme litzgo. publikacij se je pojavila s spletnimi objavami od 1994 dalje
  • zanesljivo mesto za hrambo posameznikovih fotografij za javno namembnostjo: Picasa Web Albums, Yahoojev Flickr, Facebookov Instagram, Googlov Panoramio
  • iskanje fotografij na Googlu – večina fotografij nima licence proste dostopnosti
  • enako je s slikami na Geopediji
  • zbirka fotografiji, zanimivih za domačo kulturno zgodovino in večinoma v prostem dostopu je v Digitalni knjižnici Slovenije
  • najuporabnejše so fotografije v Wikimedijni Zbirki (Commons)
  • opremljene so z licenco cc, so prosto uporabne tudi za potrebe naših objav
  • z licenco proste uporabnosti (cc) so opremljene privzeto že z našo odločitvijo, da jih postavimo na to mesto
Licenciranje fotografije[uredi]
  • ne dovoli nam objave kiparskih ali slikarskih upodobitev avtorjev niti knjižnih ilustracij, razen v primerih ko je od smrti avtorja minilo 70 let
  • prepovedana tudi objava fotografij stavb, katerih avtorji še niso pokojni 70 let
  • določilo "svobode panorame" omogoča objavo fotografij tistih del, ki stojijo na javnih mestih ali ponekod tudi v notranjščini javnih stavb, ne da bi bilo treba umetnila za to prositi
  • ker so fotografije um. izdelkov za Wikimedijo problematične, jih nalagamo na alternativna mesta in na Wikipediji objavimo zgolj povezavo nanje
  • Wikimedija želi obiti obstoječe profesionalne fotografije, ki so posnetke spravili pod licenco copyright in čuvajo njihove izvirnike, da jih ne bi kdo nepooblaščeno prekopiral
  • svobodna kulturna izmenjava (free culture movement)
  • na Geopedijo lahko naložimo posnetke kipov na javnih prostorih
  • pismouštvo
Fotografije kulturne dediščine[uredi]
  • za uporabo fotografije spomenika zahteva soglasje lastnika.
  • zaščiteni vsi spomeniki vpisani v Register nepremične kulturne dediščine
  • bizarni primer-grafit v Ljubljani-vpisan v register-objava na Wikipediji ni dovoljena
  • fotografija kipa na Wikipediji-ni dovoljeno kopirati v Wikimedijino zbirko
  • objava na Wikipediji dovoljena z načelom poštene rabe-dovoljena fotografska reprodukcija v omejeni ločljivosti
  • slovenska Wikipedija objavlja avtorsko zaščitena dela, ker so njeni strežniki v ZDA (druga zakonodaja)
  • uradno stališče Wikimedijine zbirke: da so reprodukcije v javni lasti-preganjanje takih fotografij nasprotno duhu svobodne kulture
  • Creative Commons Slovenija (oz. ustvarjalna gmajna) že dolgo ni več aktivna
Nalagajanje na wikije[uredi]
  • včasih: nalaganje na Wikiverzo ali Wikiknjige preko menijskih izbir
  • danes: Nalaganje na Wikimedia commons
  • kratica <ovl>=opis, viri, licenca- za slabo opisane slike
  • licence: licenca poštene rabe (npr. predstavitvena slika)
Infografika[uredi]
  • informacijska grafika (18. stol.): oblika vizualizacije podatkov; vizualna predstavitev podatkov-hitrejše dojetje s pomočjo vida
  • spodbuda: prostodostopna orodja, količina podatkov
  • spletni zemljevidi (Geopedija, Google Earth, Google Maps, Street View-del GIS-geografski informacijski sistem), oblikovanje fotografij-spletišča vgrajujejo grafične prikaze
  • infografika-prikaz velike količine podatkov na preprost način
  • infografika v humanistiki: predstavljanje podatkovnih zbirk
Tabele[uredi]
  • oblika predstavitve podatkov iz podatkovne zbirke
  • tabele-posebna vrsta računalniškega programja
  • naslov tabele spada pod tabelo; besedilo poravnano na levo, Naslovna okenca z veliko začetnico
Grafikoni[uredi]
  • za razumevanje potrebna legenda
  • največ informacij dobimo prek vida
  • grafikon (histogram, črtni, stolpčni, palični, tortni, graf raztrosa, statistična distribucija, graf funkcije)
  • diagram (časovni ali kronološki (časovne vrste), drevesni=dendrogram, omrežni, organizacijski, diagram poteka, genealoški, Vennov)
  • kartogram, shema, piktogram
  • naslov grafikon nad ali pod njim
  • graf iz Excela-kot sliko, povezavo nanj
  • nekaj grafov zna narisati Wikipedija
Zemljevidi[uredi]
  • zemljevid v literarni vedi – uvedla Marija Boršnika
  • sistematična raba-od zemljevidov na spletu – literarni sloji na Geopediji
  • o tem piše Urška Pereničvnos – literarnih točk voden z Wikiverze
Besedilni oblak[uredi]
  • Wordle in Voyant tools
Literarnovedna igra?[uredi]
  • to poglavje je škrbina

Iskanje[uredi]

  • Red: oblikovanje standardov popisa in podeljevanje številk (avtor, založba, objava)
  • ORCID (Open Researcher and Contributor ID)
  • identifikacija: knjižne objave-ISBN, periodika-ISSN, spletne objave-DOI
  • ISBN-13 mestna koda (da nacionalna bibliografska inštitucija-avtor/založba delo mora poslati)- v obliki črtne kode (EAN)
  • ISSN-8 mestna številka
  • Wikipedija ni ISBN
  • oznake na Wikipediji – Normativna kontrola (povezuje s sistemi CONOR, VIAF, ORCID, OVL)

UKD[uredi]

  • UDK – univerzalna decimalna klasifikacija-umeščenost objave na strokovno področje
  • UDK – ena od obstoječih klasifikacij
  • Slovenija z njo opremi vsako bibliografsko enoto v nacionalni bibliografiji
  • ARRS (Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije) – 7 področij: aravoslovje, tehnika, medicina, biotehnika, družboslovje, humanistika, interdisciplinarne raziskave
  • Frascatijska lestvica – FOS 2007 (Fields of Science)
  • literarnovedna področja: Klasika; Literarna teorija in kritika; Literarni pregledi; Književnost; Afriška, avstralska in kanadska književnost; Ameriška književnost; Književnost Britanskega otočja; Nemška, nizozemska in skandinavska književnost; Romanska književnost; Slovanska književnost; Poezija

DOI[uredi]

  • Digital Object Identifier=digitalni identifikator objekta – standard za označevanje spletnih objav
  • URL – spremenljiv, DOI – omogoča sledljivost
  • pridobitev DOI-ni zastonj-podeljujejo organizacije (mEDRA (Multilingual European DOI Registration Agency) in CrossRef)

COBISS ID[uredi]

  • na Slovenskem opremljena vsaka registrirana objava
  • dostop do vseh člankov – ukazno iskanje (predpona HI)
  • COBISS ponuja: iskanje, osebne bibliografije raziskovalcev (SICRIS), podatke o citiranosti (WoS in Scopus), sznam najbolj branih knjig, knjižnično nadomestilo

Podatki in podatkovne zbirke[uredi]

  • podatek – pojem iz znanstvenega sveta.
  • izraz zajemek – nadomestilo podatka (nekaj, kar smo izbrali, ne nekaj danega)
  • zajemek – podatek v znanstvenem raziskovanju
  • dokumenti – fizična reprezentacija informacije s komunikacijsko intenco in funkcijo (literarna veda – besedilo)
  • podatek – osnovni element informacije, pridobljen večinoma z meritvami in prikazan v formatiranih zapisih v podatkovni zbirki ali v obliki tabel in grafov
  • zbirke: dLIb, Nova beseda (primož Jakopin)
  • danes: prosto dostopne podatkovne zbirke (Razvezani jezik: Prosti slovar žive slovenščine, SSKJ, Besede slovenskega jezika, Fran, Nova beseda in Gigafida, slovenski vzajemni katalog Cobiss, Wikipedija, Slovenska biografija, Primorski slovenski biografski leksikon (PSBL))
Iskanje po dLibu[uredi]
  • dLib – zbirka besedil, slik in večpredstavnostnega gradiva
  • iskanje: po metapodatkih (avtor, naslov)
  • premalo: odkljukamo možnost išči tudi po celotnem besedilu; drugačni niz (lahko napake pri branju)
  • preveč: dodamo izraze, ki so v besedilu; niz besed med narekovaje; omejevanje virov v levem stolpcu

Seznami[uredi]

  • možnost členitev besedila
  • naštevanje serije elementov čim razločneje
  • oblike: neoštevilčeni seznam, oštevilčeni seznam
  • seznam danes naravna oblika, zamenjal zgodbo
  • naloga literarne zgodovine – večji poudarek na seznamih
  • seznam – definira pojave z naštevanjem njihovih lastnosti-implicitno: bistvo stvari je neizrekljivo; zgodba-definira pojave po njihovem bistvu
  • akumulacije – kopičenje
  • enumeracija – naštevanje.
  • literarni žanri – seznamska oblika (epizodična kompozicija): zbirke šal, pustolovski romani; bibliografije, cvetniki=antologije, leksikoni, enciklopedije

Digitalna humanistika[uredi]

  • digitalna humanistika: literarnovedni segment: empirična literarna veda; jezikoslovni segment: računalniško jezikoslovje
  • literarnovedni segment: empirična literarna veda s pomočjo računalnika-računalniška obdelava humanističnih podatkov
  • digitalna humanistika (izraz prvič 1997) – znanost + humanistika
  • kulturomika – kvantitativna analiza kulture s pomočjo podatkov o pogostnosti rabe besed ali besednih zvez v določenem prostoru in časovnem preseku. (Orodje: Googlov Ngram Viewer)
  • raziskovalne dejavnosti: zajem, obogatitev, analiza, interpretacija, razpečavanje in hranjenje, kolaboracija, meta DH-dejavnosti
  • digitalni humanisti: vizualno privlačni rezultati, globalno sodelovanje; kritika: empirično ukvarjanje-razvrednotilo humanistične vsebine
  • organizacije: ADHO (globalna), EADH (evropska); Slovenija vključena v mednaroden projekte
  • v SLoveniji: digitalizacija vsebin (dLib); objavljanje na Wikipediji, Gepedija
  • DH bo prinesla javno dostopnost uporabniku prijaznih orodij za analizo besedi

Empirične metode[uredi]

  • humanistika – opazovanje.
  • empirično: materialni podatki z opazovanjem, merjenje podatkov, preverljivost meritev
  • prakse – zbiranje podatkov o bralcih, naročnikih-brez vednosti + varovanje podatkov
  • empirične raziskave – preštevalna/kvanitativna literarna zgodovina
Programi[uredi]
  • TAPoR – obsežen seznam programov
Projekti, revije[uredi]
  • Seznam:
  1. Glottometrics. RAM-Verlag: Quantitative linguistics, 2001-
  2. Empirical Text – and Culture Research. RAM-Verlag: Quantitative linguistics
  3. German historical novel. Uni Innsbruck. Ur. Kurt Habitzel in Günter Mühlberger, 1997
  4. Literary Lab. Stanford University. Ur. Franco Moretti. 2010-
  5. Digital Studies / Le champ numérique. Kanada, 1992-
  6. TextGrid – virtualno raziskovalno okolje na univerzi v Göttingenu
  7. TUSTEP – programski sistem za obdelavo besedil na univerzi v Tübingenu
  8. Teresah: Tools E-Registry for E-Social science, Arts and Humanities
  9. DiRT – Digital research tools Directory
  10. TAPoR – spletišče za besedilno analizo, Univerza v Alberti, Kanada
  11. Europeana – evropska digitalna knjižnica (Europeana na Wikipediji)
  12. Gutenberg – najstarejša digitalna knjižnica (projekt Gutenberg)
  13. OpenLibrary – knjižnični projekt Aarona Swartza in Internet Archive (Open Library na Wikipediji)
  14. Perseus – projekt digitalne knjižnice antičnih besedil (ZDA)
Računalniško jezikoslovje[uredi]
  • ima terminološko težo.
  • zainteresirano za literarno vedo: iskanje po leposlovju, povzemanje zgodb, razlikovanje med literaturo in drugimi vrstami pisanja, identifikacija in analiza literarnih žanrov, oblikovanje priporočilnih seznamov ...
Orodja in korpusi[uredi]
  • Nova beseda, Ugotavljanje in pogostost besednih oblik (Primož Jakopin), Orodja podjetja Amebis-plačljiva, orodja v okviru spletišča www.slovenščina.eu, jezikovna orodja na Inštitutu Jožef Stefan.
  • korpusi: Gigafida, Kres, Gos (govorni korpus), Šolar (šolski pisni izdelki), Lektor

Slovar[uredi]

  • arhaizem: pojav, ki spominja na (daljno) preteklost ali ima značilnosti preteklosti
  • princip: kar kdo sprejme, določi za usmerjanje svojega ravnanja, mišljenja
  • samorefleksija: nanašanje česa na samega sebe
  • licenca: pooblastilo za izkoriščanje tujega patenta, modela, žiga
  • utilitaren: ki v človekovem delovanju (pretirano) poudarja praktično uporabnost, koristnost
  • strojepiska: ženska, ki se poklicno ukvarja s stenografskim zapisovanjem, urejanjem besede z računalnikom, pisalnim strojem
  • selekcionirati: izločati iz večje količine, množine po določenih kriterijih
  • nadpovprečen: ki po meri, stopnji presega večino istovrstnega
  • aspekt: izhodišče kriterija za presojanje česa
  • avtentičen: ki izvira od avtorja
  • štrbunk: slišen padec (v vodo)
  • apel: javen poziv, klic
  • ansambel: skupina ljudi, ki izvaja umetniška dela
  • brošura: broširana knjiga, navadno tanjša
  • samoumeven: razumljiv, umeven sam po sebi
  • emancipacija: pridobitev enakopravnega položaja
  • šifra: dogovorjen znak iz ene ali več črk, številk, besed
  • neoliberalizem: teorija in gospodarskopolitična smer, ki spodbuja prosto trgovino in nasprotuje posegom države v gospodarstvo
  • uzurpacija: nezakonita, nasilna prilastitev
  • angažma: nastavitev, zaposlitev, zlasti na umetniškem področju
  • atribut: značilen spremni pojav
  • grafomanija: bolezensko nagnjenje k čezmernemu pisanju
  • diletantizem: nestrokovno, površno opravljanje kakega dela
  • hermetizem: lastnost, značilnost umetnosti, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi
  • ekspertiza: izvedensko mnenje, poročilo
  • konotacija: pojav, da dobi beseda drug, zlasti čustveno, osebnostno obarvan pomen
  • bleščava: močna svetloba
  • totalitarizem: politična ureditev, v kateri se celotno družbeno in osebno življenje državljanov nasilno enoti in podreja ciljem državnega vodstva
  • BY: attribution
  • SA: share-alike
  • NC: non-commercial
  • ND: no derivative works
  • načitan: ki si je pridobil razgledanost, izobrazbo z branjem knjig
  • diseminacija: razširjenje bolezenskih klic po telesu
  • vsiljevati: prizadevati si doseči, dosegati pri kom, da kljub odporu kaj vzame, sprejme
  • restriktiven: omejitven, omejevalen
  • interdisciplinaren: nanašajoč se na več znanstvenih disciplin, ved
  • distriucija: organizirano razdeljevanje surovin, blaga
  • DPLA: Digital Public Library of America
  • DOAJ: Directory of Open Access Journals
  • ROARMAP: Registry of Open Access Repositories Mandatory Archiving Policies
  • diletant: kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim
  • trivialen: vsebinsko prazen, obrabljen, malovreden
  • izkopanina: izkopan predmet, zlasti iz starejših zgodovinskih obdobij
  • arbiter: razsodnik v nesodnih sporih, ki ga izbereta stranki
  • nepotizem: dajanje dobrih služb, družbenih položajev sorodnikom
  • nihilizem: nazor, ki zanikuje, odklanja splošno veljavne, priznane življenjske norme, vrednote
  • superiornost: stanje, lastnost superiornega; večja sposobnost, večvrednost
  • kršiti: delati drugače, kot zahtevajo predpisi, zakoni, načela
  • kleptomanija: bolezensko nagnjenje koga h kraji, zlasti manj vrednih, zanj nepotrebnih stvari
  • inertnost: lenobnost, nedelavnost
  • korespondenca: vzdrževanje medsebojnih pisnih stikov, dopisovanje; zveza, povezava