Uporabnik:Domen Rob

Kratka predstavitev

Jaz sem Domen Rob, študent drugega letnika slovenistike in prvega italijanistike.

Domače naloge

Sodobnost

Negotove poti slovenskega založništva, dr. Samo Rugelj

Prijatelj mu je iz Beograda prinesel knjigo Paula Austerja "Zimski dnevnik", ki so jo prevedli pri neki srbski založbi. Ko je knjigo dobil, se mu je zahvalil in pripomnil, da bi v Sloveniji zanjo dal vsaj trikrat več. Ta zanimiva in nelogična primerjava je prijatelja, neveščega v slovenskem knjižnem poslu zelo pritegnila. Zastavil mu je vprašanje: Kako je to mogoče? In tako se je s poskusom odgovora na to vprašanje odprl dolg razmislek o slovenski založniški sceni zadnjih 25 let, od scene pred četrt stoletja do današnje.

Slovenska knjižna panoga pred četrt stoletja: Knjižna dela se prodajajo v velikih nakladah, živi veliko število založb, večina knjig se proda individualnim kupcem. Knjiga je vrednota, še posebej trda vezava, mehka vezava velja za nekaj nespodobnega. Leta 1988 se zgodi prelom, Zakon o podjetjih odpre vrata kapitalizmu, manjše, nekonkurenčne založbe propadejo, začnejo se med sabo kupovati, požirati. Do konca devetdesetih let se slovenski knjižni trg in slovenska knjižna kultura razcepita. V novem obdobju se uspešno znajdejo le tri velike založbe: Cankarjeva založba, Mladinska knjiga in Državna založba Slovenije, kmalu samo še zadnji dve. Nasproti založbam se okrepi vloga javnih knjižnic. Te so se razširile in modernizirale. Močno se je dvignil njihov obisk, povečalo število izposoj.

Slovenska knjižna panoga v tretjem tisočletju: Vloga knjižnic vse bolj rase, nakupovanje knjig pada. Marsikje so knjižnice knjige izposojale tudi brez vpisnine, založbe zahajajo v vse večjo krizo. Ena izmed treh velikih založb, Državna založba Slovenije se preusmeri k izdajanju učbenikov, tako založbe ostanejo brez velike verige knjigarn, v katerih so prej prodajale. V novem tisočletju je bilo storjenih nekaj korakov za izboljšanje založniških razmer s strani države, a je bil uspeh le kratkotrajen.

Slovenska knjižna panoga po letu 2010: Z letom 2009 je nastopila dolgoletna gospodarska kriza, Mladinska knjiga je ostala edina veriga knjigarn, tista, kjer se opravi največ individualnih nakupov knjig, pa tudi program Mladinske knjige ni vedno osredotočen na kakovostno leposlovje in neleposlovje.

Slavistična revija

K izbranim problemom narodnega preroda, Miloš Zelenka

Članek govori o procesu narodnega preporoda, oblikovanju narodne skupnosti v času nacionalnega oblikovanja evropskih narodov v 19. stoletju ter o vlogi literature, besedne umetnosti pri tem. Za oblikovanje naroda, torej zavedanje ljudi kot pripadnikov neke etnične skupine je bil ključen prehod iz dobe fevdalizma v dobo kapitalizma. Pri tem zgodovinarji in sociologi ločijo dva tipa oblikovanja evropskih narodov. Prvi tip je značilen za zahodnoevropske narode, primer je francoski model: To je model državnega naroda, ki ga zaznamuje kontinuirana, nepretrgana tradicija kulture v lastnem literarnem jeziku. Nacionalno oblikovanje v 19. stoletju ni prebujenje naroda, marveč prehod v novo obdobje z reformami in revolucijami. Drugi tip je značilen za srednjeevropske narode, tudi za Slovence, članek pa se je posvetil češkemu modelu: Gre za majhen narod, ki je izvajal nacionalno oblikovanje še celo v okviru fevdalne družbene ureditve (poznofevdalna družba). Preko izobražencev in zavednih narodnjakov se začne narod oblikovati, prebujati skozi jezikovno-politične zahteve in pospešeno ustvarjanje lastne literature.

Vsekakor pa vidimo, da je ustvarjanje literature pri obeh tipih ključno za narodni preporod. Tudi zgodovinski in literarnozgodovinski pogled na razvoj narodnega gibanja in njegove delitve na faze se marsikje prekrivata. Prva faza, ki jo zgodovinarji imenujejo faza znanstvenega raziskovanja naroda, se prekriva z literarnozgodovinskim obdobjem klasicizma (na Češkem približno 1770-1806), ko so izdajali poučno literaturo, narod in jezik so obravnavali nepristransko, objektivno, študijsko. V letih 1806-1830 se na Češkem govori o drugi fazi ali fazi narodne agitacije, ko se razvije narodna zavest kot ideologija, katere nosilci poleg znanstvenikov postanejo še narodnjaki, patrioti, ki postopoma širijo narodno idejo med ljudi. V literarnozgodovinskem pogledu se to pokriva s predromantičnim obdobjem, ki je prineslo tematsko in žanrsko diferenciacijo književnosti, nastanek moderne poezije, drame, proze. Tretja faza ali faza množičnosti pa je spet, čeprav je to nekoliko težje razložiti, primerljiva z literarnozgodovinskim obdobjem romantike, bidermajerja.

Sklep članka je, da je narodna zgodovina, nacionalno oblikovanje, neločljivo povezano z obdobji literarnega ustvarjanja, ki je bilo za narodni preporod ključno. Izkušnje srednjeevropskih narodov (drugi tip) pri nacionalnem oblikovanju so vzorčni primeri za primerjanje obdobij literarnega ustvarjanja.

Primerjava Sodobnosti in Slavistične revije

Sodobnost je nekoliko drugače brati kot Slavistično revijo, manj študijsko, manj strokovno. Pri Sodobnosti, če smo previdni, naletimo še na kakšno sliko, fotografijo avtorja, kar popestri papir. V Slavistični reviji se je treba bolj potruditi, da najdemo literarnozgodovinske prispevke, saj prevladuje jezikoslovje. Navadno je literaturi, literarni zgodovini posvečen krajši del ob koncu časopisa. Prispevki v Slavistični reviji so zanimivi, ker se ukvarjajo s področjem starejše literature, ki obravnava tipične značilnosti slovenske in slovanske literature, torej načeloma v povezavi z narodno kulturo. Obe vrsti literarnih časopisov pa sta potrebni za obravnavo literature in zanimivi za bralca, še posebej za študenta slovenistike.

Glasnik slovenske matice 1979

Prečudovito je bilo prijeti v roke ta glasnik izpred 40 let, Glasnik slovenske matice. Ta vsestranski časopis ima tudi članke s področja naravoslovja, večinoma pa seveda s področje literature, literarne zgodovine. Zanimivo je brati v nekoliko drugačnem slogu, kot ga poznamo danes, predvsem pa v drugačnem obdobju, ko je bila Slovenska matica središče slovenske kulture. Separat, točno, tako se imenuje ta izvleček iz glasnika, ki sem ga imel v rokah. Nisem se mogel spomniti ali je izroček, izvezek ali kako drugače. V mojem separatu ni bilo praktično nič literarnih prispevkov, večinoma o raznih dogodkih in jubilejih posameznih osebnosti. Sam sem si tako natančneje prebral članek O prevajalskem srečanju na Črnem Vrhu nad Idrijo Franeta Jermana, prevajalca. Zanimiv dogodek, o takšnih danes ne slišimo več. Slovenski ter tudi srbski, hrvaški in makedonski prevajalci književnosti so se zbrali na dokaj odmaknjenem kraju na letnem srečanju. Tema srečanja je bila Iz zgodovine prevajanja na Slovenskem in pogovarjali so se o različnih pogledih na začetek slovenskega prevajanja. Udeleženci so predstavljali izredno zanimive referate, tudi o poljubnih temah. Naj se takšni dogodki v domačem vzdušju izven največjih mestnih središč še dogajajo tudi danes, ko bi nekateri želeli vsa srečanja prenesti v virtualni svet! Še vedno smo narmreč potrebni takšnih majhnih dogodkov, malih sreč, ki gradijo življenje.