Uporabnik:Derčar Špela

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

O Slavistični reviji[uredi]

Ko sem v roke prvič prijela Slavistično revijo, sem bila navdušena, saj nisem vedela, da ta revija izhaja štirikrat letno in vsebuje tako veliko število strani. A moje navdušenje je kmalu izginilo, saj sem ugotovila, da so članki zelo zahtevni in vsebujejo veliko strokovnih izrazov, ki jih še ne poznam. Od branja revije me je odvrnilo tudi dejstvo, da revija ne vsebuje slik, ampak zgolj besedilo. Kljub temu sem se branja Slavistične revije lotila, seveda nisem prebrala cele revije, in moram priznati, da so me posamezni članki zelo pritegnili. Članki so zelo zanimivi in izvedela sem marsikaj novega. Všeč mi je, da se v reviji ukvarjajo s problemi slovenskega jezika in poskušajo najti rešitve. Presenečena sem bila, da so povzetki nekaterih člankov zapisani v angleščini ali v nemščini. Zelo pomembno se mi zdi tudi, da lahko vse izdaje Slavistične revije najdemo na spletu in tako se lahko branja lotimo kadarkoli in kjerkoli. Vsi bi se morali zavedati, kako lep in edinstven je naš materni jezik.

Glede na to, da je Slavistična revija, ki smo jo dobili na prvem predavanju, stara že več kot 20 let, bom z navdušenjem prelistala kakšno novejšo izdajo. Po listanju Slavistične revije pa bom zagotovo segala tudi kasneje, saj mi bo koristila tako za študij, kot tudi za pridobivanje dodatnega strokovnega znanja. Cenim strokovnjake, ki obvladajo slovenski jezik in imajo toliko strokovnega znanja, da napišejo take članke. Upam, da bom nekega dne tudi jaz lahko napisala članek na takem nivoju.

Jezikovna analiza Svetega pisma Nove zaveze[uredi]

Članek Staneta Suhadolnika iz Slavistične revije (1993, 4.izdaja) o jezikovni analizi Svetega pisma Nove zaveze, me je zelo pritegnil. Članka preprosto nisem mogla izpustiti iz rok. Na začetku Suhadolnik pove, kako težek izziv je prevajanje Svetega pisma, saj mora biti čimbolj podoben izvirnemu grškemu oz. hebrejskemu besedilu, bralcu mora omogočiti, da vsebino dojame in razume in pa mora biti usklajen s knjižnim jezikom. Med prevajalci je že dalj časa zahteva, naj novejši prevodi Svetega pisma izhajajo iz prejšnjih prevodov, a naj bodo novejši usklajeni s sočasnim knjižnim jezikom. Prevodi Svetega pisma morajo biti napisani tako, da Sveto pismo ne izgubi prvotnega pomena. Suhadolnik nato v članku analizira jezik prevod Svetega pisma Izdaje 84. Ta prevod ima veliko pomanjkljivosti na stilnem področju in se na določenih področjih odmika od kvalitete prejšnjih prevodov. Suhadolnik loči dva vidika: a) spremembe, ki so nastale zaradi netočnosti prejšnjih prevodov, b) spremembe zaradi jezikovnega posodabljanja in pri tem poda številne primere. S primeri bralca seznani z jezikom v prejšnjem prevodu in z jezikom v prevodu Izdaje 84. Bralec na ta način dobi občutek, katere jezikovne pomanjkljivosti ima prejšnji prevod oz. kako se je jezik od prejšnjega do novega prevoda spremenil. Nova besedila so dosti bolj predstavljiva in logična kot prejšnja.

Zelo me je pritegnil tudi problem, da grški izvirnik uporablja oblike časov, ki jih v slovenščini ne poznamo. Ta problem so nekako uspeli rešiti, so pa nastali spodrsljaji pri tistih prevajalcih, ki so prevode posodabljali na osnovi Lutrovega prevoda. Izdaja 84 ni popravila oblike glagolskega vida, ampak je ostala pri stari obliki. Nepravilnosti so nastale tudi pri rabi tvornika in trpnike. Skratka Izdaja 84 je bralcu predstavila Sveto pismo bolj razumljivo, a je imela hkrati tudi številne jezikovne pomanjkljivosti. Menim, da bi ta članek moral prebrati vsak, ki ga zanima zgodovina prevajanja Svetega pisma.

Literarnovedni dogodek[uredi]

Ko sem se včeraj (7.11.2014) iz Ljubljane vračala v Novo mesto, sem poslušala radio Val 202 in izvedela za žalostno vest, da nas je v 84. letu starosti zapustil pesnik in pisatelj Kajetan Kovič. Novica me je pretresla, saj so mi njegove pesmi precej pri srcu. Všeč mi je njegovem pesniški opus, predvsem eksistencialistična tematika. Kovič je bil izjemen pesnik, ki je znal vsako besedo uporabiti na edinstven način. Meni najljubša je bila njegova pesem Južni otok. Tako jaz, kot moji vrstniki, si ga bomo za vedno zapomnili po otroških delih: Moj prijatelj Piki Jakob in Maček Muri. O njegovi smrti sem več prebrala tudi na portalu MMC.

Umrl je Kajetan Kovič MMC: Prvi interaktivni multimedijski portal RTV SLO. 7. novembra 2014.

Druženje s Cankarjevim člankom[uredi]

Ker sem zamudila s prepisom prve naloge, sem se za kratek čas družila še z enim člankom. Uredila sem Cankarjev članek z naslovom Uboge rože!, ki je izšel v reviji Slovenski narod, leta 1902 v 219. in 220. številki. Članek lahko najdete pod poglavjem "Za zamudnike".

Vaje v pisanju[uredi]

V Novi pisariji me je poglavje "Vaje v pisanju" zelo pritegnilo. Govori o tem, da je pisanje veščina, ki se jo mora vsak naučiti. Pisanja se naučimo tako, da prepisujemo besede. V današnjem svetu pa je vse večji vpliv tehnologije in posledično otroci več tipkajo na računalnik, tablico ali mobitel kot pa pišejo. Vendar pa je potrebno otroke spodbujati k pisanju, saj je to neke vrste ročna spretnost, s katero krepijo svojo inteligenco. Kot je povedal že profesor, bomo s pomočjo OCR besedila iz revij in knjig "spravili" v natipkano obliko in jih objavili na Wikiviru. Od leta 2006, ko smo dobili Wikivir, je ta postal obsežen zbirnik slovenske literarne klasike. To je zelo pomemben podatek, saj je Slovenija ena izmed 85 držav, ki imajo tako spletno digitalno knjižnico. Všeč mi je tudi, da je v tem poglavju natančno opisano, kako se vpisati na Wikivir in objavljati članke.

Zbornik 33. simpozija obdobja[uredi]

  • Alenka Žbogar: Recepcija slovenske književnost (literarna veda)
  • Irena Avsenik Nabergoj: Podobe zapeljivca in ugrabitelja v slovenskem motivu Lepe Vide (literarna veda)
  • Saša Babič: Uganka v časovnem prerezu (literarna veda)
  • Matjaž Birk: Slovenska književnost v nemškem časopisju na Slovenskem: podobe in družbena funkcija (literarna veda)
  • Milena Mileva Blažić: Recepcija slovenske mladinske književnosti doma in v tujini (literarna veda)
  • Blanka Bošnjak: Recepcija slovstvenega dela Leopolda Volkmerja: pomen za vzhodnoštajersko književnost (literarna veda)
  • Zoran Božič: Problem interpretacije in recepcije Prešernove pesmi Pevcu (literarna veda)
  • Jadranka Cergol: K pojmovanju manjšinske literature: študija primera literarne produkcije dveh manjšinskih skupnosti (literarna veda)
  • Joanna Cieślar: Recepcja, historia, przekład: Naga wyspa Božidara Jezernika w polskim tłumaczeniu (literarna veda)
  • Renata Debeljak: Recepcija Potrčeve predvojne kratke proze (literarna veda)
  • Monika Deželak Trojar: J. L. Schönleben in njegov pogled na recepcijo slovenske retorske proze v 17. stoletju (literarna veda)
  • Ljudmil Dimitrov: Recepcija sodobne slovenske dramatike kot književnosti: refleksija prevajalca (literarna veda)
  • Marijan Dović: Tri obdobja slovenskega literarnega založništva: ekonomike, politike, ideologije (literarna veda)
  • Olena Dzjuba-Pogrebnjak: Словенська мова і література в Україні: словеністика у працях професора Т. Д. Флоринського
  • Tomaž Erjavec, Darja Fišer: Recepcija virov starejše slovenščine IMP (jezikoslovje)
  • Florence Gacoin-Marks: Francoska prevoda Alamuta (literarna veda)
  • Monika Gawlak: Prevodi slovenske proze na Poljskem po letu 1991 (literarna veda)
  • Dragica Haramija, Janja Batič: Recepcija postmodernih slikanic (literarna veda)
  • Robert Jereb: Slovenska literarna kritika v periodičnem tisku (1990–1999) (literarna veda)
  • Andraž Jež: Recepcija Stanka Vraza s stališča teorije ideologije (literarna veda)
  • Jožica Jožef Beg: Branje klasične slovenske poezije v gimnaziji (literarna veda)
  • Franci Just: Prevodna recepcija slovenskih pisateljev v prekmurskem časopisu Prijatel in tedniku Novine (literarna veda)
  • Marko Juvan: Kritika in prevod kot prostora medliterarnosti: Čop, Čelakovský in Prešeren (literarna veda)
  • Irma Kern: Posebnosti kritiškega odziva v medkulturnem posredovanju literarnih besedil (literarna veda)
  • Sanja Kostanjšek: Recepcija mladostnika po prvem branju Lainščkovega romana Skarabej in vestalka (literarna veda)
  • Erwin Köstler, Andrej Leben: Posredovanje slovenske literature v nemški govorni prostor in dvojezično založništvo na Koroškem (literarna veda)
  • Ana Košuta Skok: Recepcija slovenske književnosti v zadnjem triletju osnovne šole (literarna veda)
  • Zvonko Kovač: Međuknjiževna kritika (slovenske) književnosti (literarna veda)
  • Boža Krakar Vogel: Spodbujanje literarne recepcije v vzgoji in izobraževanju: didaktične ambicije in praktični učinki (literarna veda)
  • Ivana Latković: Prijevodi i odjeci suvremene slovenske proze u Hrvatskoj (literarna veda)
  • Marko Ljubešić, Mirjana Benjak: Kako recipirati nepročitano (literarna veda)
  • Laima Masytė: Nekaj posebnosti prevoda romana Berte Bojetu Filio ni doma v litovščino (literarna veda)
  • Maja Melinc Mlekuž: Vzgoja narodne pripadnosti pri književnem pouku (literarna veda)
  • Vesna Mikolič: Literarna perspektiva Šalamunovega pesniškega diskurza skozi slovensko in tujejezično leksiko (jezikoslovje)
  • Jun Mita: Recepcija slovenske književnosti na Japonskem (literarna veda)
  • Marija Mitrović: Edvard Kocbek v srbskih/hrvaških prevodih (literarna veda)
  • Mladen Pavičić: O pregledih zgodovine slovenske književnosti v madžarskem jeziku (literarna veda)
  • Katarina Podbevšek: Recepcija slovenskega postdramskega besedila (Simona Semenič: tisočdevetstoenainosemdeset) (literarna veda)
  • Timothy Pogačar: Slovenska proza v dveh slovensko-ameriških publikacijah: recepcija zgodnjega 20. stoletja (literarna veda)
  • Gizela Polanc Podpečan: Horizont pričakovanja v pripovedni prozi Florjana Lipuša (literarna veda)
  • Ivo Pospíšil: Nekaj vidikov češkega sprejema Matije Murka (literarna veda)
  • Barbara Pregelj, Moisés Selfa Sastre: Recepcija slovenske mladinske književnosti med špansko govorečimi (literarna veda)
  • Francka Premk, Eva Premk Bogataj: Refleksija in vrednotenje slovenske književnosti Marje Boršnik (literarna veda)
  • Urša Prša: Transformacija antične Medeje v operi Medeja: glasbena drama iz vsakdanjega življenja (literarna veda)
  • Vilma Purič: Sumljivo in abstraktno v poeziji Irene Žerjal (literarna veda)
  • Andrej Rozman: Žiga Herberstein in slovaški humanisti (literarna veda)
  • Megi Rožič: Transnacionalne in transkulturne prvine v poetiki Milene Merlak Detela (literarna veda)
  • Špela Sevšek Šramel: Kako berejo Slovence v tujini: študija recepcije na Slovaškem (literarna veda)
  • Tone Smolej: Molière v zgodnejšem dramskem opusu Andreja Rozmana (literarna veda)
  • Maja Smotlak: Slovenska literarna kritika o narodni identiteti v sodobnem slovenskem romanu v Italiji (literarna veda)
  • Julija A. Sozina: Temeljne raziskave slovenske književnosti v sodobni Rusiji (literarna veda)
  • Marija Stanonik: Vprašanje racionalizacije v slovenski slovstveni folklori (literarna veda)
  • Nadežda Starikova: Slovenska poezija 20. stoletja v ruskih prevodih (literarna veda)
  • Đurđa Strsoglavec: Stopnja prevedljivosti in stopnja recepcije (literarna veda)
  • Jana Šnytová: Prevodi slovenske književnosti v češčino od leta 1945 do sodobnosti (literarna veda)
  • Katarina Šrimpf: Butalci in Süha roba Frana Milčinskega med slovensko pripovedno tradicijo in avtorstvom (literarna veda)
  • Miran Štuhec: Esejistična recepcija slovenske književnosti (literarna veda)
  • Bożena Tokarz: Prevajalec v procesu literarne recepcije (literarna veda)
  • Loredana Umek: V literarnem Trstu: na meji med resničnostjo in njeno ubeseditvijo (literarna veda)
  • Jonatan Vinkler: Ustvarjanje Franceta Prešerna in František Ladislav Čelakovský (literarna veda)
  • Marijanca Ajša Vižintin: Kdo vse piše in (so)ustvarja slovensko književnost? (literarna veda)
  • Saša Vojtech Poklač: Recepcija slovenske književnosti na Slovaškem (literarna veda)
  • Janja Vollmaier Lubej: Kritiška recepcija zgodnejše proze Marjana Kolarja (literarna veda)
  • Janez Vrečko: Novo branje konsov (literarna veda)
  • Martin Vrtačnik: Kognitivni pristop k oblikovanju odrskega govora (Ivo Prijatelj: Totenbirt) (literarna veda)
  • Nina Žavbi Milojević: Uprizoritev dramskega besedila in njena recepcija (Ivan Cankar: Hlapci) (literarna veda)
  • Alenka Žbogar: Literarno branje in mladostniki (literarna veda)
  • Andreja Žele: Slovenska sodobna literarna ustvarjalnost tudi kot vir novih jezikovnih zmožnosti (jezikoslovje)
  • Janja Žitnik Serafin: Slovenske medkulturne vsebine v učnih gradivih za slovenski jezik in književnost (jezikoslovje)
  • Igor Žunkovič: Pomen sodobne fizike v poeziji Gregorja Strniše (literarna veda)


Najlepši dan v letu 2014[uredi]

Na moj rojstni dan, 3. aprila 2014, so bile na slavističnem portalu SlovLit objavljene štiri objave. Najprej je Kozma Ahačič povabil tiste, ki jih zanima pomen poznavanja svetopisemskih besedil in vsebin, na pogovor, kjer so imeli glavno besedo Silvin Kranjc, Igor Saksida, Matija Ogrin in Matjaž Črnivec. Pogovor, ki ga je vodil Kozma Ahačič, se je odvil 8. 4. 2014 v Atriju ZRC v Ljubljani. Nato je Mateja Čop objavila, da Filozofska fakulteta UL in Inštitut za narodnostna vprašanja vabita na srečanje s prof. dr. Rankom Bugarskim s Filološke fakultete Univerze v Beogradu, ki ga bo vodila prof. dr. Albina Nećak Lük. Srečanje je bilo 10. 4. 2014 v Mestnem muzeju, dan kasneje pa je imel prof. dr. Ranko Bugarski predavanje tudi na Filozofski fakulteti UL. Tretje obvestilo je objavila Megi Rožič. Objavila je, da bo ob 160. obletnici rojstva pisateljice in pesnice Pavline Pajk potekal simpozij, ki ga bo organizirala Univerza v Novi Gorici. Namen simpozija je bil predvsem poudariti vlogo ženske v literarnem ustvarjanju. Zadnjo objavo pa je na SlovLitu pustil Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in sicer da je pri založbi Peter Lang izšla monografija Kozma Ahačiča z naslovom The History of Linguistic Thought and Language Use in 16th Century Slovenia. Monografija obsega predvsem analizo prve slovenske slovnice Adama Bohoriča.

The History of Linguistic Thought -- Sveto pismo v šoli -- Pavlina Pajk -- Ranko Bugarski.SlovLit. 3. april 2014 --Derčar Špela (pogovor) 16:25, 16. januar 2015 (CET)