Uporabnik:Brita Bautin

Študentka Južnoslovanskih študijev in Slovenistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Slovenska proza 1900–1950[uredi]

Uvodna ura 4. 10. 2021[uredi]

Dr. Alenka Zupančič (del filozofske šole Žižek–Dolar–Zupančič), intervju 3. 10. 2021, SLO1
Ali bomo v spremembah preživeli ali ne?
Pandemija verjetno ni edini razlog, da smo se znašli med spremembami v ureditvi sveta. Če smo čreda, pazimo samo na čredno imunost, ne pa da se obnašamo kot ovce.
Ključna je kritična misel, zdrava pamet.
1938 - Bartol piše Alamuta z mislijo na prihajajočo drugo svetovno vojno.
Na kakšnih kretnicah so se znašli predniki in to reflektirali skozi literaturo?
Literatura - da vzpostavi slovenstvo.
Hiperprodukcija tekstov. Nezmožno vse prebrati. Opuščanje vrednosti kriterijev.
Slovenščina ni več predpogoj slovenske književnosti.
Interesent - drugo ime za uporabnika, državljana, občana.

Vsaka od interesentnih skupin ima pravico do lastnih interpretacij literature. Torej zadnjih 55 let nimamo enotne literarne zgodovine.

11. 10. 2021[uredi]

Na današnji dan: rojen Josip Wester (1874–1960), slavist in planinski publicist, rojen Kajetan Gantar (1930), grecist, rojen Jože Toporišič (1926–2014), slovenski jezikoslovec; umrl Jurij Japelj (1744–1807), prevajalec Svetega pisma, umrl Ferdo Kočevar (1833–1878), avtor Mlinarjevega Janeza (alternativa Martinu Krpanu), ena izmed bolj črno označenih kulturnozgodovinskih osebnosti. Valjavec mu je očital, da ne zna dobro slovensko, da se želi približati hrvaškemu jeziku. Njegov jezik naj bi bil prežet z nemško kulturo razmišljanja. Kočevar - računovodja, glavni tajnik na akademiji in univerzi, skrbel za slovenščino, slovenski jezik v gledališču. Dejaven v Zagrebu, kjer je izšel tudi Mlinarjev Janez. Umrl Frank Saleški Tauchar (1886–1945), ameriški pisatelj in politik, boril se je v Evropi. Nek drugi Tauchar je financiral Tavčarjev spomenik na Visokem. Umrl Anton Korošec, ki je leta 1918 izrekel znamenit stavek: "Prepozno je, vaše veličanstvo." Raje smo sprejeli novo upravno tvorbo, Jugoslavijo. Bil je katoliški politik, kar priča o tem, da je bilo Jugoslovanstvo tisti politični cilj, ki liberalnih in katoliških Slovencev ni delil.

Martina Krpana do ponatisov Levstikovih del ni bilo v zavesti slovenskih bralcev.
V 19. stoletju je Mlinarjev Janez imel veliko večjo publiko (opera, dramatizacija ...).
Krpan - problematičen junak, samodestruktiven odnos skoraj.
Teorija Martina Krpana kot trgovca z orožjem - začetek 90. let. Zadnje balkanske vojne.

Sprehod skozi avtorje in teme s seznama izpitnih vprašanj[uredi]

V prozi je največ trivialne literature. Literarna teorija se želi ukvarjati le z netrivialno literaturo.

Vprašanja o stroki, o medijih literature. V 19. stoletju knjiga ni bila medij, ki bi imel prednost; Ljubljanski zvon.
Primarni medij 19. stoletja je bila literarna revija (Ljubljanski zvon), za korekturo je bil zraven Dom in svet. Feljtonske objave v informativnem tisku - ogromne količine, še danes najdemo v delu.
Kolportažni roman; narečna književnost; rokopisi.
Prešeren (nekanoniziran, rokopisi).
Razmerje med slovensko literaturo in tujimi literaturami.
Nacionalnotvorni žanri: zgodovinski roman, kmečka povest.
Ivan Cankar: pisal kmečke povesti (Hlapec Jernej, Potepuh Marko in kralj Matjaž).
Vladimir Levstik, Tavčar, Finžgar, Bevk (Bevk zelo produktiven avtor, ogromen delež kmečke povesti).
Zgodovinski romani, Visoška kronika in Izza kongresa.
Prazgodovinski roman. Zgodovinski roman, ki se dogaja pred zgdovino.

18. 10. 2021[uredi]

NDD: Etbin Henrik Costa, rojen na današnji dan, župan Ljubljane v 19. stoletju, pokopan na Navju, o Levstiku je povedal: Krepa naj pes. Slodnjakovo delo "Pogine naj pes" (o Levstiku) naj bi vsebovalo napako, saj v nemščini omenjena izjava ne nosi tako grobe teže.
umrl Simon Jenko, France Novšak (novinar, prvi homoseksualni avtor, prevajalec, slovaropisec), umrla Vida Taufer.

25. 10. 2021[uredi]

NDD: Anton Debeljak, rojen 25. 10. 1887, učitelj, romanist.
rojen 1946, Vitan Mal, 3 njegovi teksti so na Wikiviru (neobičajno za živega avtorja). Osebno življenje komplicirano, obsodbe. Filmar, fotograf in pisatelj. Ali je treba literaturo literatov opazovati glede na moralno držo njihovih avtorjev?
Umrl Jožef Muršec, 19. stoletje. Spogledoval se je z Vrazevo opcijo izbire hrvaščine kot knj. jezika okolja. Pripravljal pot jezikovno zedinjenemu slovenstvu. Obsežen članek v Slovenski biografiji.

Slovenska literarna zgodovina danes[uredi]

Literarna zgodovina je …

nacionalno zamejen pojem
strukturirana je kot velika razvojna zgodba,
urejena po periodizacijskih poglavjih

Slovenska literarna zgodovina – potrudimo se, da ozavestimo, da je to nacionalna reč. Ne pričakujmo, da bomo študirali Goetheja, Shakespearja … Zapremo se v okvire slovenske literature, izvirno v slovenščini. Tudi drugi narodi počnejo nekaj podobnega. To jemljemo kot nekaj normalnega. 19. stol. – literatura kot temelj nacije Slovencev. Literarna zgodovina servisirala, urejala, imela pomembno funkcijo za skupnost. Zakaj le izvirna slovenska literatura? Posledica spremenjenih razmer. Ker je ponudbe toliko, da si lahko zastavljamo taka nevarna vprašanja. Ne želimo podreti tega koncepta, se pa spreminja koncept pogleda na temo. Danes lahko premišljamo, ali je to še treba početi na isti način, kot je obstajal v 19. stoletju.

Literarna zgodovina – velika razvojna zgodba, ki še ni na vrhuncu, kaj šele, da bi govorili o njenem razpadu. Je v porastu. Količina tekstov prav tako še vedno narašča, katapultirala se je v nebo. Ker pa je to obsežno področje, več kot 1000 avtorjev je samo na koledarju pomembnih osebnosti za NDD, moramo imeti poglavja. Urejena so po periodah (protestantizem, realizem, modernizem, romantika …). Preglednost sveta, obvladljivost. Drugačna organizacija literarne zgodovine ni mogoča.

Literarna teorija v širšem pomenu zajema … … obravnavo večjega števila tekstov in avtorjev - v določenem obdobju - v določenem žanru - okrog specifičnega motiva - regije - ali kakšnega drugega dela literarnega sistema. Ožja interesna področja: spremljava kakšnega motiva ali ideje, regije.

V ožjem pomenu so to sintetične monografije z nekoč standardnim naslovom zgodovina slovenskega slovstva (ZSS):

Fran Levec, prvi po katerem je ostal rokopis slovenske lit. teorije, po zaslugi njegovih učencev ko je predaval na novogoriškem liceju
Karel Glaser, ZSS, 1-4 (1896-1900) /komentirana bibliografija slo knj- kritiki/
Ivan Grafenauer, Kratka ZSS (1919)
France Kidrič, ZSS od začetkov do Zoisove smrti (1929-38) – pozitivizem, ni pripeljal do konca, se naslanja na Glaserja v izčrpnosti. Očitek, da se je lit. izgubila iz središča pozornosti in da je v prvem planu kulturnopolitično ozadje.
Ivan Prijatelj, Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina 1848-1895, 1-6 (1955-85). Očitkov redukcije literarne dimenzije in pozitivizma ni bilo. Bil eden od članov modernistične ustvarjalne skupine.

Najbolj v uporabi pa so:

Matičina ZSS (1956-71) + Slovenska književnost 1945-1965, 1-2 (1967) (dve debeli knjigi, obvladali 20 let po 2.sv, najbolj živahna leta, generacija učiteljev naših profesorjev) Boj konceptov ali boj regij?
Anton Slodnjak, Slovensko slovstvo (1968) – sodeloval pri Matici, izgleda ni bil zadovoljen, ker je v istih letih izdal lastno delo in sicer v Celovcu – spet regije?
Franc Zadravec in Jože Pogačnik, ZSS, 1-8 (1968-72) – selektivna in interpretativna, že pri Brižinskih! Svetel zgled sta imela pri Slodnjaku, ki je sodeloval že pri Matici (realizem in sorodne oblike literature).
Slovenska književnost, 1-3 (1998-2001)
Matjaž Kmecl, Tisoč let slovenske kulture (2004)

Velika podjetja – Matica 1967, Slodnjak 1968. Kaj se naprej pokaže? Mine 30 let da spet pride do poskusa nove literarne zgodovine – 1998 začne izhajati serija 3 knjig – Slovenska književnost 1-3. Urednik Jože Pogačnik, pribežal iz jugoslovanskega vojnega lonca. Delal na Univerzah v YU (Osijek, Novi Sad …), v vojnah se je umaknil domov. Bil tudi kandidat za FF, a zaradi rivalskih razmerij to ni bilo možno. Prišel je na Mariborsko univerzo.

Je danes mogoče sploh še napisati literarno zgodovino? Koncept nove literarne zgodovine: Slovenska književnost 1965–2015 (glej Wikiknjige)

To je samo koncept, ima le izdelano kazalo

Literarna zgodovina združuje …

Enciklopedični vidik (kjer se išče kompromis med željo po vseobsežnosti in nujno selektivnostjo) in
Sintetični vidik (ki prinaša reinterpretacijo in rekonceptualizacijo poznnih razvojnih zgodb).

Literarno zgodovino silijo v spremembe …

Virtualizacija življenja
Informatizacija družbe (odmiranje koncepta genialnega avtorstva oz. distribuirana kooperativna omrežna produkcija znanja)
Nove možnosti prezentacije oz. vizualizacije – nezanemarljive, nova pričakovanja v zvezi s prezentacijo. Špehov nihče več ne bere.

Kako so se spremenili pogoji za literarno zgodovino v zadnjih 10 letih?

Korpusi digitalno dostopnih besedil (dLib, Wikivir)
Spletna orodja za prezentacijo rezultatov (Wikipedija)

- Skupinsko avtorstvo (toda obenem priznavanje avtorstva) - Prostovoljstvo (neprofesionalnost) - Fragmentarnost, mozaičnost, nedokončanost

Koncept seznama

Nova pričakovanja v zvezi z literarno zgodovino

Enciklopedičnost (strokovni jezik namesto znanstvenega, splošni interesent namesto profesionalnega)
Vseobsežnost
Participativnost (demokratičnost) – odprtost za to, da sodelujejo ljudje od drugod, iz drugih strok (fizik Jure Zupan …). Nova ustvarjalna situacija. Ljudska, skupnostna znanost (citizen science). Odpiranje strok v smeri k uporbniku.
Kontekstualnost, ukvarjanje z lit. na ta način, da nista le tekst in avtor pomembna, ampak da nas zanima zraven, kako je sploh do teksta prišlo, kakšna je njegova funkcija, kakšna je recepcija besedil, kakšen je kulturni vtis. Gre lahko zelo stran od teksta (preštevanje referenc, preštevanje pojavitve imen).
Internacionalna primerljivost /početja/ (globalnost). Novi mediji omogočajo boljši pregled za primerjavo, kaj se dogaja pri drugih narodih. Kulturni odtis v družbi narodov.
Samorefleksivnost (npr. historiat in pogovorna stran na Wikipediji).
Inštitucionalna nevezanost (participativnost je vezana na to) – s tem ko puščamo akterje zraven,
Slikovitost

Wikimedijina spletišča Načrt slovenske literarne zgodovine v obliki Wikiknjige.

8. 11. 2021[uredi]

NDD: * 1817. leta se rodi Davorin Trstenjak, slovenski duhovnik, pedagog, pisatelj, bolj jezikoslovec, etimolog in zgodovinar. Prvi slovenski etimolog - pristaš teorije, da je slovenski živelj na tem teritoriju od nekdaj. Imamo pravico imeti samostojno kulturo. Pisal dolge in obsežne razprave, ima članek v SBL, pisal ga je Slodnjak. V Mariboru zasnoval literarni list Zora (1872–1878) in imel znanstveno prilogo Vestnik (koroško-štajerska opozicija ljubljanskim prizadevanjem). Sam je pisal zgodovinske članke in članke o položaju Slovencev. Leta 1847 se rodi Bram Stoker, avtor teksta Dracula (Gothic horror novel). Leta 397 je umrl Martin iz Toursa, eden redkih svetnikov, ki ni umrl nasilne smrti, eden najbolj popularnih svetnikov. Poznan po rezanju plašča za berača. Sprva vojak, kasneje je postal škof. V Sloveniji je okoli 80 cerkva poimenovanih po njem. Za Slovence pomemben, ker je mnogim literarnim likom nadel ime.

Odvije se bitka pri Beli Gori leta 1620, ki začne 30-letno vojno, 2-urna bitka. Iz 30-letne vojne je poznana figura vojskovodje Vallensteina, ki je Habsburžanom pomagal zmagati, priljubljen, užival hvalo pri ljudstvu in vladarjih. Pospravili so ga.

Nadaljevanje poglavja Slovenska literarna zgodovina danes[uredi]

Načrt slovenske literarne zgodovine v obliki Wikiknjige moteče:

- ni podvržena recenzijam ekspertov > ni točk
- ni odgovornega urednika ali glavnega avtorja
- izpostavljeno je posegom "od zunaj"

perspektivno:

- ni podvržena recenzijam ekspertov > ni točk
- ni odgovornega urednika ali glavnega avtorja
- izpostavljeno je posegom "od zunaj"

Literarni zgodovinarji se tega ne lotevajo, ker tako delovanje ne prinaša zaslužnosti, referenc. Ni v COBISS-u, ni ustreznih točk. Pod vprašanje se postavi akademska kariera teh ljudi. Ni osrednje vloge glavnega avtorja, ki bi zadeve uravnovešal, preverjal. Potrebno je medsebojno usklajevanje, uredniške avtoritete pa ni. Posegi zunanje javnosti brez kompetenc, referenc, ne spada v "družbo". Vdor nestrokovnosti, alternativnih pogledov v literarnozgodovinsko celico.

Glavna poglavja literarne zgodovine:

Včasih: od obdobja do obdobja

V bodoče: produkcija, distribucija, recepcija, besedila in obdelava

Nova poglavja literarne zgodovine: produkcija

- šole ustvarjalnega pisanja
- študij književnosti
- subvencije, štipendije, honorarji
- ponatisi
- književnost Slovencev, ki pišejo v španščini, nemščini, angleščini, italijanščini ... in obratno, književnost tujcev v slovenščini.
- Narečna književnost, književnost v slengu
- prevodi slovenske književnosti v druge jezike
- uredništvo
- kibertekst

15. 11. 2021[uredi]

Krpan je pomemben žanrski predhodnik slovenskega zgodovinskega romana.

Na izpitu tega vprašanja ni pogosto, redko pride na seznam.

NDD:

Rojena Lea Fatur (1865), ženska v literaturi, po produkciji znotraj zgodovinskega romana je okoli 25. mesta in redko pride v naš program. Žensko avtorstvo, katoliška avtorica zgodovinskih romanov. Iz Zagorja pri Pivki, umrla pa v Ljubljani. Živela pri bratu, bila je pisateljica, pisala za Dom in svet (v opoziciji avtorjem v Ljubljanskem zvonu). Pisala je pod vplivom velikih klasikov. Njeno prvo delo je Vilemir (1906), turška povest, ki jih je na slovenskem nekaj 10. Govori o beguncih, ki so pobegnili pred turškim nasiljem proti severu in se naselili v kraje, ki jih je Lea Fatur poznala. Objokuje izgubo samostojnosti slovanskih narodov na Balkanu. Pokazati je želela, kaj ovira Slovane na poti v uspešno politično eksistenco - nesloga, medsebojni prepiri, od zunaj pa nemška nevarnost. Evropo krivi za usodo jsl. življa. Evropa dvigne roke. Drugo delo je Za Adrijo (1909), z dogajanjem leta 1609. Srbski Uskoki v Senju živijo v precepu med turško in benečansko silo in nehvaležnim gospodarjem, nemškim cesarjem, ki jim ne daje redne plače, saj so neregularna vojska. Tudi ropati jim ne pusti. Prednost nacionalnega interesa pred ljubezensko srečo.
Rojen Ivan Čampa v Nemški vasi na Blokah. Ubit v talstvu. Med izpitnimi vprašanji ga najdemo znotraj idilične povesti.
Rojena Zdenka Žebre, pisateljica, ki jo je zanimala črnska afriška tematika. Danes o tem pišeta Gabriela Babnik, Benka Pulko. Noben moški ne piše o Afriki, pišejo potopise, ne pa romanov (razen Mate Dolenc). Spominja na motiv Lepe Vide.
Rojen Tone Svetina na Bledu. Kipar, zgodovinar, pisec vojnega romana, pisal partizanski roman (prevladujoč žanr v 70. letih), pobegnil je k partizanom, prej je bil mobiliziran v nemški vojski in poslan v Francijo. Imel je vpogled v dokumente partizanske obveščevalne službe, njegova dela se berejo kot kriminalke. Delo Ukana (trilogija?). Refleksija udeležencev 2. svetovne vojne. Svojo kariero je v 50. letih začel s kmečkimi in planinskimi povestmi, bil je tudi alpinist. Z Ivanom Bučarjem sta plezala v severni Triglavski steni, v času lakote in slabe fizične pripravljenosti, Bučar si je zlomil nogo, obtičal je tam 2 noči v dežju, 3. dan je na poti v bolnico umrl, ko so ga končno rešili. Svetina je Blejska literarna osebnost. Njegov kip na hiši, ki je služila kot obeležje, je bil odstranjen.
Umrl Friedrich Wilhelm Riese.
Umrl Wilhelm Raabe, nemški pisatelj, njegovo ime je povezano s Tavčarjem, ena njegova zgodba vplivala na Tavčarja. Je med romantiko in realizmom.
Umrl Henryk Sienkiewicz, poljski pisatelj, nobelovec, umrl 1916 v Švici. Pisec zgodovinskega romana.
Umrl Andrej Šavli, pravljičar in tigrovec (vodja!).

Slovenska literarna zgodovina danes (zadnje prosojnice)[uredi]

Velika razvojna zgodba je postala odveč, ker...

je bil njen cilj dosežen z udržavljanjem nacije
ni obvladala velikega porasta produkcije besedil (postal je problematičen problem razvoja)
je literarni sistem izgubil

Gre za radikalno spremembo, saj je razvoj v konceptualnem temelju literature in literarne zgodovine.

SloKNJ 1945 - 1965: "Razprava o povojni slovenski književnosti, obravnavani po literarnih zvrsteh, je prvi sistematični poskus, ugotoviti poglavitne razvojne smeri, značilnosti in vrednote novejše literarne dejavnosti na Slovenskem." --> začrtati razvojne smeri (postmodernize, modernizem ...)
SloKNJ3: "Pesništvo ima v slovenskem slovstvu najbolj sklenjen razvoj in razmeroma veliko umetniških uspehov."

Brez razvoja torej ni literarne zgodovine.

Informacijska družba ... ... razume razvoj v smislu večanja človeških informacijskih izbir (tj. znanja), to pa najlepše ilustrira stalno dopolnjujoči se seznam:

zgodba želi definirati bistvo, seznam pa definira pojave z naštevanjem njihovih lastnosti.

Izkušnja seznamskega dojemanja sveta ni čisto nova

literarni žanri z naštevalno kompozicijo
literarnovedni naštevalni diskurz
pomoč računalnika: close reading (poglobljeno branje) > distant reading (oddaljeno branje)
izguba avtonomnosti literarne vede > pa kaj?

Prve literarne zgodovine so bile bibliografsko zastavljene; naštevanje (Karel Glazer) knjig, ki so izšle.

Naloga literarne zgodovine: je zdaj namesto oblikovanja velike razvojne zgodbe, ki je uspešno organizirala samo literarno materijo preteklih obdobij > registriranje in katalogiziranje novih izbirnih možnosti (žanrskih, slogovnih, sporočilnih, avtorskih, medijskih itd.). Skrbništvo nad literarnimi seznami bo v prihodnosti zadostno osmišljalo njeno eksistenco.

Problem Krpanove soli[uredi]

sol (začimba, sredstvo za konzerviranje, pa tudi metafora za pamet, modrost, vrednost, bogastvo)

nima dosti soli - ni pameten njegovo govorjenje je brez soli - neumno, prazno, ni duhovito razumeti kako izjavo s ščepcem soli - ne dobesedno, razsodno soliti pamet komu - vsiljevati svoje mnenje, vedenje niti za sol nimajo - zelo so revni

zasoliti, prisoliti (napraviti slano, lahko tudi drago, sicer pa tudi v frazah z agresivno vsebino)

kresilna goba (rastlina zajedavka za netenje ognja), kres, kresati (agresivnost)
brus - nepripravljen je povedal, da nosi težke bruse; naprava za brušenje, ki dela ostro; zabrusiti (ostro reči)

22. 11. 2021[uredi]

odsotna

29. 11. 2021[uredi]

NDD: rojen Andrej Bernard Smolnikar, v Bostonu izdajal dva časopisa v nemščini, objavljal verske reformatorske knjige; rojen France Balantič, Kamničan, umrl star 21 let v Grahovem, 24. novembra, njegovo ime se vedno povezuje z mitom pesnika, ki mora umreti mlad, imel je tragično življenjsko usodo, Kajuh ga je pozval pred napadom ven, ni se odzval. Balantič naj bi bil udeležen pri poboju treh partizanov v bližini Grahovega.

Skupnost ogrožajo

- pomanjkanje identitetne zavesti, nesloga in prepiri v skupnosti - uzurpacijski in ekspanzijski interesi sosednjih in drugih skupnosti

Romani nagovarjajo k

- potrebi po preseganju sporov in zedinjenju (slogi, vzajemnosti) - še bolj pa k obvladanju nevarnosti, ki preži na skupnost od zunaj

Literatura je od začetka dalje prostor za soočanje s tujim

- tuje je vabljivo s svojo eksotiko - tuje je nosilec vsega negativnega: brezvestni Italijani (Jurčičeva Hči mestnega sodnika), izkoriščevalski in potujčevalski Nemci, skopuški Židi (Cankar, Kranjec), kruti Turki, izdajalski Uskoki, tatinski Cigani, celo brezverski Čehi - tudi Slovenci so v sosednjih literaturah v skrajno nesimpatičnih položajih.

Strategije preživetja

- izbris/eliminacija - sprenevedanje - prevzem in adaptacija - utopitev v tujem - asimiliranje tujega

Kateri strategiji ustreza zasedba fakultete s svojimi zahtevami?

6. 12. 2021[uredi]

sv. Miklavž

13. 12. 2021[uredi]

dan odprtih vrat

20. 12. 2021[uredi]

Dva kulturna koncepta

Pregelj: Naša prava literatura mora biti taka, da je tujcu tuja!
Gornik: Slovenska literatura se mora zgledovati pri tujih literaturah.

Zgledi soočanja z drugačnim/drugim

emancipacija drugačnega: France Prešeren, Alma Karlin, Maja Haderlap
stigma ne jenja: Dragotin Dežman in Anton Koder
prestop v drugo literaturo: Stanko Vraz, Anastasius Grün
pozaba: Ivan Gornik

14. 2. 2022[uredi]

sv. Valentin, smrt sv. Cirila

21. 2. 2022[uredi]

poglej v arhivu RTVSLO intervju s Ksenijo Horvat; narodno-zabavna glasba, njena motivika

28. 2. 2022[uredi]

7. 3. 2022[uredi]

odsotna

14. 3. 2022[uredi]

NDD: umrl Karl Marx, Franc Kos (zgodovinar), Valentin Bernik, Ivo Kovačič; DAN ŠTEVILA PI
Nik Škrlec, Naj gre vse v pi ali kako sem si zapomnil 3141 decimalk

Planinska povest

naše dojemanje hribov in podobno dojemanje Alp kot identitetnega prostora naših sosedov (IT, AU). Dogovor o skupnem (Kugy) ali pa borba za "naše" (Jakob Aljaž).
princip sožitja je problematičen takrat, ko gre za njegovo jezikovno artikulacijo; princip sodelovanja je bil izrečen v drugih jezikih
Rudolf Baumbach: Zlatorog; spominska plošča v Trenti, Baumbachova koča, danes je tam picerija; Anton Funtek: Zlatorog (sprva je veljal za avtorja, pa ni šlo za plagiat, zgolj prevod)
1877. natisnjen izvirni Zlatorog (Dragotin Dežman/Karel Dešman); slovenska alpska pripovedka, ljubezen med mlinarjevo hčerko in gorskim lovcem, pastirjem (najboljši naokrog), vendar oče zanjo predvideva druge ženine. Trentar (lovec) je grobijan, nikoli ne prinese nobenega darila, moral bi prinesti vsaj kakšno rožo. /.../ tragična ljubezenska zgodba
v nemško govorečem svetu mnogi ponatisi

Pet mož gradi pot, 1936

Montaž (Poliški Špik)

Gustav Renker; odraščal na Koroškem, sodeloval v 1. SV, alpinist, napisal okoli 50 alpinističnih romanov, pacifist.

Scabiosa trenta; Zakladi Slovenije (Kmecl), ključni element za prepoznavnost slovenskih hribov, mitizacija rastline. Kugy; najdeno v herbariju, išče po naravi. Kugyjevo iskanje rože je kot iskanje svetega grala. Osmišljanje življenja v hribih in Kugyjevega življenja.

Test, 12. 2. 2021[uredi]

--Brita Bautin (pogovor) 08:08, 12. februar 2021 (CET)

1. Spomni se imena in priimka literarnega zgodovinarja, ki je bil dolga leta urednik zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev in predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. (Njegova slika.) (1) Če njegovemu priimku spredaj pritakneš oznako za Ludolfovo število, dobiš drugega literarnega zgodovinarja, ki ima čisto slučajno enako ime. (1)

Anton Ocvirk.

Z besedo ali dvema označi njegovo torišče. (Tj. torišče tega drugega literarnega zgodovinarja) (1)

2. Ko smo v gimnaziji pisali test iz glasbe, smo se dijaki dogovorili, da bo kašljanje pomenilo, da je v odgovor treba zapisati Mozart, za Beethovna se je tisti, ki ga je prepoznal, useknil v robec, in za Smetano je bil ne vem več kateri drugi zvok. Danes izpitno solidarnost prakticiramo z mobiji, s spletom ali s pomagači, ždečimi v kotu. Skušnjavi plonkanja bomo skušali pobegniti z individualnimi nalogami.

V Cobiss vtipkaj svoj priimek, na desnem robu iskalnega polja namesto vse gradivo izberi knjige in klikni na prvo knjigo, ki se pojavi med zadetki (precej bo diplomskih del). Če bo prva knjiga na seznamu zapletena, izbereš pač naslednjo. Zadoščali bodo Osnovni podatki, lahko pa seveda izhajaš iz zavihka Podrobni podatki. Označi zapis, prekopiraj ga na svojo stran za odgovore in uredi tako, kot se to napravi za seznam literature. Na zaslonu naj ostane samo urejena referenca, prekopirano smetje pobriši. Točke se dobijo za izbor, zaporedje, ločila, ležeči tekst in povezavo na Cobiss (več bo vredna tista z uporabo predloge), prek katere bova z Andražem Ježem lahko preverila izdelek. (5)

Nikolaj Nikolaevič Bautin in Evgenija Aleksandrovna Leontovič. Metody i priemy kačestvennogo issledovanija dinamičeskih sistem na ploskosti. Moskva: Nauka, 1990. COBISS

3.

_______________ termin ljub nam je in pravi

za tipko to, ki prvi znak v povedi brez muke prevelike nam napravi. Ker na slovensko izrazje nekaj stavi, študent prisluhne asistenta nauku, ki tujke črta v skoraj vsakem stavku: shift kmalu shiral bo v naši sredi. (1)

Dvigalka

4.

Senatorji Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani brez glav

Brez glav senatorji sedijo, povedi modre govorijo. Je fotografu v zabavo, ko odbije učenjaku glavo? Ne, kriva je zakonodaja. Katere le postave se je zbal, da žive je ljudi ob glavo dal?

Zakona (kipu je odbil glavo).

(1)

5. Preseneti učitelja z lucidno izjavo na kako temo tega predmeta. Vprašanje je neobvezno, nanj odgovori samo, če te že ves čas muči in če imaš seveda čas. Lahko tudi po zaključku testa.

Domače naloge[uredi]

1. domača naloga: Zapiski o članku iz Slavistične revije[uredi]

Na kratko o Slavistični reviji[uredi]

Časopis za jezikoslovje in literarne vede

Izdaja Slavistično društvo Slovenije
Najdemo tudi na dLibu
strokovni članki s področja jezikoslovja in literarnih ved

Zapiski[uredi]

Kaja Dolar. Kolaborativni slovar Razvezani jezik. Slavistična revija 62/2 (2014). 235 – 252.

Participativna leksikografija je področje, kamor spadajo tudi kolaborativni/skupnostni slovarji, ki so v zadnjih 15 letih v porastu. Piše jih lahko širše bralstvo brez napotkov ali cenzure. Primer takega slovarja je Razvezani jezik (RJ), prvi tak slovenski slovar. Zasnovan je bil kot frazeološki slovar, a so uporabniki vanj prispevali tudi drugačne vsebine - nastaja torej prvi prosti slovar žive slovenščine. Ta slovar se popolnoma ozira na govorce, res mu ne moremo očitati, da se ne. V geslih je poudarek na preneseni rabi besed; značilni so fonetični zapisi. Razvezani jezik je pri ZRC SAZU vključen v korpus Nova beseda.

Tovrstni slovarji imajo enaka načela kot Wikipedija, uporabnik lahko ureja obstoječ članek, lahko ustvari novega, doda geselsko iztočnico kot predlog, ne more pa izbrisati tega, kar je nekdo pred njim objavil – vidno v zgodovini urejanj. Članki so heterogeni, saj uporabniki pomenski del urejajo po lastni presoji. Od tega polja je iztočnica ločena, ne najdemo pa zaglavja, frazeoloških gnezd itd. Ni posebnega vrstnega reda, redki so kvalifikatorji, pogosti so primeri rabe. Članki so tako različni po kvaliteti, ker pisci nimajo nujno jezikoslovnega znanja. Metodološki problem je problem legitimnosti, saj so uporabniki anonimni. RJ razumimo kot socialni pojav, prostor, kjer se oblikujejo nove diskurzivne prakse.

Kolaborativni slovarji vsebujejo tudi lastna imena – popolnoma pomešana med vsa gesla. Večkrat je treba povezavo med originalno lastnim imenom in preneseno rabo dognati, saj ni zabeležena (geslo bambi). Precej bogata kategorija.

V kolaborativnih slovarjih se prepletata spontani in znanstveni metajezik. Kvalifikatorji (ki so sicer redki) niso nujno okratičeni, temveč prosto opisani. Metajezik v RJ je bogatejši, a nestrukturiran in nesistematičen.

Povzetek[uredi]

Članek vsebuje informacije o raziskavi spletnega kolaborativnega slovarja Razvezani jezik. Najprej se osredotoči na nastanek slovarja in njegovo delovanje, kako se razlikuje od drugih slovarjev, tako kolaborativnih kot tudi SSKJ. Nadaljuje o zgradbi geselskih sestavkov, pri sestavi katerih uporabniki niso omejeni niti cenzurirani. V tretjem delu se ukvarja z lastnimi imeni, ki so kot geselske iztočnice pomešana med ostale iztočnice. Na koncu sledijo še ugotovitve o metajeziku v tem slovarju. Je bolj bogat a nestrukturiran in nesistematičen.

Vtis[uredi]

Članek se ukvarja z aktualno temo, to je slovar, v katerega lahko tudi sami prispevamo. Ker je na ta način interaktiven pritegne marsikakšnega bralca, ki ima tudi zanimivo idejo za kakšno novo besedo. Morda bi Toporišič, če se ne bi profesionalno ukvarjal z jezikom in imel možnosti uveljaviti svojih pobud za besede tako, kot jih je, svojo besedo zgoščenka prispeval prav sem, v ta korpus.

Citat[uredi]

"Navkljub metodološkim dilemam in morebitnim pomanjkljivostim je potrebno Razvezani jezik razumeti predvsem kot socialni pojav, kot kolaborativni slovar in prostor, kjer se oblikujejo nove diskurzivne prakse." (Dolar 2014, 242)

O avtorici[uredi]

Kaja Dolar je raziskovalka na področju lingvistike na Université Paris Ouest Nanterre La Défense. Diplomirala je na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Je sourednica tiskane izdaje slovarja Razvezani jezik XX XY, ki je izšel leta 2014.

Slog[uredi]

Članek je sistematično sestavljen. V vsakem poglavju so najprej navedene že prej znana dognanja in teorije, ogromno je kratkih sklicev. V podpoglavju je glede na te teorije obravnavan predmet opazovanja, to je Razvezani jezik. Za navedene trditve so podani primeri v obliki slikovnega materiala gesel iz Razvezanega jezika. Jezik je objektiven, članek je polno podprt z literaturo, avtoričina dognanja so utemeljena.

Razumljivost[uredi]

Besedilo članka je razumljivo in ustrezno ponazorjeno s slikovnim materialom geselskih sestavkov iz Razvezanega jezika. K razumljivosti doprinese natančna strukturiranost članka, ki obravnavano področje najprej obrazloži in predstavi s kratkimi sklici iz različnih virov literature ter šele potem obravnava dejstva, ki se potrjujejo v primeru opazovanega slovarja Razvezani jezik.

2. domača naloga: Zapiski o članku iz znanstvene revije Jezik in slovstvo[uredi]

Na kratko o Jeziku in slovstvu[uredi]

znanstvena revija z literarnovednimi in jezikoslovskimi znanstvenimi članki
sedež uredništva na FF UL
glavna in odgovorna urednica je Mojca Smolej (UL)
med uredniki tudi profesorji s tujih univerz
izhaja do 4-krat letno
zadnja leta so članki objavljeni tudi na spletni strani Jezika in slovstva

Zapiski[uredi]

Dragica Haramija. Ljudske pravljice v osnovni šoli. Jezik in slovstvo 64/3–4 (2019). 17–28.

Opomba: zapiski, ki sledijo, služijo v namen izdelave referata na temo tega članka pri vajah Uvoda v študij književnosti.

O čem govori članek?

Predstavljena so teoretična izhodišča (zgradba, temeljni motivno-tematski elementi) ljudskih pravljic kot književne vrste. Podrobneje predstavljeni elementi so: književne osebe (realne, pravljične); književni čas in prostor (nedoločen čas in prostor, saj sta v pravljicah nakazana le posredno); zapovedi, prepovedi in prerokbe (kot preizkušnja); čudežno dogajanje (v čarobnih pravljicah); tipična zgradba (načeloma s srečnim koncem). Podani so primeri iz slovenskih ljudskih pravljic.

Uvod[uredi]

Osnovnošolci se z ljudskimi pravljicami srečajo v prvi in drugi triadi OŠ. Termin ljudska pravljica poudarja razliko v namenu obravnave (upoštevan je otroški naslovnik). Zajete so teorije o pravljičnem gradivu, strukturi, značilnostih in pomenu s stališča (mladinske) literarne vede.

Pristopi k preučevanju pravljic: folkloristični, strukturalistični, literarnoteoretični, psihoanalitični, sociološki, feministični, postrukturalistični (Blažić 2014: 7 - 85)
slovstvena folklora, narodno blago, ljudsko slovstvo, tradicionalno slovstvo, ustno slovstvo (Stanonik 2001: 43 - 58)
v folkloristiki: načelo teksta, konteksta/okoliščin in teksture (jezikovna sredstva, teme, poudarki) (Stanonik 2001)

Pravljice sodijo med kratkoprozne vrste. Ločujemo ljudske (fantazijska, enodimenzionalna) in avtorske pravljice (fantastična pripoved, dvodimenzionalna) (Kobe 1987, Saksida 2001, Kordigel Aberšek 2008).

Cilji prvega VIO: prepoznati značilne književne osebe, pravljično dogajanje, čudežnost, kraj in čas sta nedoločena.

Cilji drugega VIO: prepoznati značilnosti ljudskih pravljic (osebe, števila, prerokbe in zapovedi) in zakaj so v pravljici (vloga!), prepoznati tipične značilnosti slovenskih pravljic, tradicionalne pravljične osebe in motive, primerjava slovenskega in tujega pravljičnega gradiva.

Neprestano moramo imeti v mislih prehod ustnega izročila v pisano besedo (Goljevšček 1982) - variantnost. Članek se ukvarja z zapisanimi ljudskimi pravljicami. Pisava kot orožje logosa, nov način mišljenja, ne le izražanja (Goljevšček 1982).

Avtohtonost: ne moremo je določati, motivi so mednarodni in razširjeni po svetu (Matičetov 1955: 202).

Preoblikovanje z avtorsko poetiko (načinom) - posodobitev jezika, prenos v knjižni jezik (KJ). To se počne še danes (dokaz so zbirke ljudskih pravljic). To gradivo ni za folkloristično stroko, ki želi avtohtone tekste. Običajni bralci želijo le lahko berljive, jasne pripovedi, da v njih uživajo (Štefan 2011: 215).

Pravljice imajo za razliko od druge mladinske literature in literature za odrasle pravljične osebe, dogajalni prostor, čas in milje, pravljične motive in motivacijo v pravljici.

Skozi lastno doživljanje besedila učenca vodijo in temu razmišljanju pridružujejo književno znanje in pomagajo pri artikulaciji (medved Udovič 2019: 30). Na ta način oživljajo žanre slovstvene folklore in razvijajo kritično mišljenje pri učencih.

Literarnoteoretična izhodišča o ljudskih pravljicah glede na UNS (2018)[uredi]

Pravljice so :

kratka prozna besedila
imajo ustaljeno strukturo (uvod s problemom, zaplet, vrh, pojavitev junaka, ki reši problem, srečen konec in kazen za negativni lik) in
temeljne značilnosti (motivno-tematski elementi, pravljični liki z vlogo, čudeži, neopredeljena prostor in čas, enodimenzionalnost).

Razvrščanje pravljičnih besedil:

po času nastanka/zapisa (jasen način, izhaja iz zgodovinskega dejstva; periodizacija po literarnozgodovinskih obdobjih) ali
glede na funkcijo posameznih morfoloških ter snovno-tematskih elementov v pravljici

Ljudske vs. avtorske pravljice (klasične in sodobne).

"[P]ravljica neredko pripisuje enaka dejanja različnim osebam." (Propp 2005: 34)

s tem dokazuje podobnost struktur različnih čudežnih pravljic
kljub enoličnosti in ponovljivosti so pravljice raznovrstne in slikovite

v preteklosti so pravljice uprizarjali, to, česar niso pokazali so si predstavljali, obred pa je odmrl prej kot domišljija (Propp 2013: 312)

Pravljična struktura:

srečen konec za dobre like, dobrota je nagrajena; usoden konec za zlobne, kazen
poštenost in dobrota sta poplačana s srečnim in dolgim življenjem
pogost konec s poroko, srečno živita do konca svojih dni (še danes, če že nista umrla)
pripovedovalec večinoma tretjeoseben, včasih konča prvoosebno (tudi sam sem bil tam), da pripomore k verodostojnosti in realne možnosti dogodka
ljudska/pravljična števila - pripisovanje čarobne moči (3, 7, 9 so pozitivna, 13 negativno)

Štiri vrednostne stalnice pravljic (Goljevšček, 1991):

izročenost (junak je za nalogo izbran/določen)
selstvo (nujno je potovanje - Max Lüthi)
zajedalstvo (junak ne pride do srečnega konca z delom, dobrine pridobiva od drugih)
milenarizem (vera v odrešitev na Zemlji)

Najpomembnejša lastnost pravljice: enodimenzionalnost (Lüthl 1947) Liki se do transcendentalnih sil/likov iz onostranstva vedejo enako kot do drugih ljudi, ker ne doživljajo posebnih občutkov ob tem. realni in čudežni elementi se prepletejo v eno celoto. Ob nenavadnih dogodkih (govor živali, pojav mitoloških bitij) bralci ne čutimo začudenja. Vsi delujejo in živijo v enem samem svetu, eni dimenziji.

Čas je linearen, preskoki v času nas ne motijo, starost likov nima velikega vpliva na zgodbo, ni prehoda iz realnega v irealni svet, vse je zabrisano, svet je en sam.

Kronotop (Nikolajeva 1996: 122)

nedoločljiva preteklost (nekoč)
obči kraj (za devetimi gorami in devetimi vodami)

Razdalje niso težava, lik je prestavljen v različne dogajalne prostore ali pa potuje na čudežne načine.

(Blažić 2014: 80) Pravljice so internacionalne/univerzalne po eni strani, ker čas in prostor nista določena, ni imen, po drugi pa so nacionalne, ker so del neke kulture, prostora in časa, kamor spadajo, brez te kulture jih ne bi bilo in so torej vanjo vpete, le v njej funkcionirajo.

Najprivlačnejše sestavine pravljic bralec zlahka identificira, za vse življenje jih poveže s pravljičnim izročilom (Nodelman 1996: 256 - 258).

Izbor ljudskih pravljic za obravnavo v OŠ[uredi]

Niso vsa gradiva s pravljicami namenjena osnovnošolcem. Z obravnavo ljudskih pravljic se ohranja vedenje o kulturni dediščini. Pri tem je nujno upoštevati starost naslovnika in zmožnost razumevanja (otroške percepcije medijev). Za prepoznavanje realnega in čudežnega poznamo dva tipa kriterijev: notranje (kontekstualni ključni signali, prepoznamo takoj) in zunanje (zbirka izkušenj iz socialnih interakcij v realnem svetu za spoznavanje tega in njegovih pravil).

V nadaljevanju avtorica povzame in kratko pojasni glavne točke učnega načrta, kaj vse je pomembno pri izbiri pravljice za učence (geografska razpršenost, oblike knjig, raznovrstni motivi in teme, spoznavanje raznovrstnosti jezika, arhetipi o likih, prostorih, motivih, simbolih).

Značilnosti realističnih in čarobnih pravljic

Dva vzorca besedil: realistične in čudežne pravljice. Realistične: dogajanje ostaja v mejah mogočega, odsotnost čudeža/čarovnije, čudežnega predmeta ali tipične pravljične osebe. Primer je Pšenica - najlepši cvet. Čarobne: torej obratno, primer je Zlata ptica.

Značilni književni liki

osebe iz realnega sveta
tipični pravljični liki

Propp je na vzorcu čarobnih pravljic opredelil 31 funkcij književnih likov glede na vršilce dogajanja (subjekte; glavni liki) in objekte. Grupirajo se logično: škodljivci, darovalci (za čarobno sredstvo), pomočniki, pogrešana oseba, junak, lažni junak (vedno razkrinkan). Zaznamek: škodljivci in lažne osebe - prekrivni kategoriji?

(Kropej 1995) Odsev resničnosti se kaže v gospodarskih razmerah, družbenih razmerah in verovanju. Kljub pravljični motivaciji in perspektivi je v pravljicah veliko realističnih prvin.

Odrasli človeški literarni liki velikokrat poimenovani po svojem poklicu. Izrazita tradicionalna delitev dela po spolu (zgodovinske okoliščine) ali po družbenem položaju (nakazan z vrsto prebivališča, po katerem ima oseba ime - graščak, bajtar, kmet, kmetica).

Otroci poimenovani po opravilih (pastir/-ica ...to so funkcionalna poimenovanja) ali sorodstvenih vezeh (tretji sin, pastorka ...).

Na Slovenskem pogoste vile, škratje, povodni možje, maji, čarovniki. Divje in domače živali v vlogi človekovega pomočnika, so hvaležne, radodarne ... Ob določenih dneh napovedujejo usodo. Značaji likov so tipizirani: "to pomeni, da imajo v različnih pravljicah enaki literarni liki enako ali zelo podobno vlogo: na primer vse mačehe v pravljicah so zlobne, vse pastorke so dobre; tretji sin ali tretja hči izpolni nalogo, ker najbolj spoštuje starše in je tudi dobrega srca; kmet je vedno deloven." Polarizacija dobrega in zla.

Književni čas in prostor

nista natančno podana, običajno na začetku omenjena
pravljice želijo nakazati književni čas (davni časi, ne sedanjost, to pripomore k verjetnosti dogodka)
dogajalni čas večinoma opisan z letnim časom
makrolokacije (razmerja vas-mesto, hrib-dolina, poseljeno-nenaseljeno) (Šmitek 2007: 5) - velikokrat nosijo simbolni pomen

Mikrolokacije so navadno znak pripovedke, ne pravljice.

Prepovedi, zapovedi in prerokbe

ene temeljnih lastnosti
prepovedi = preizkušnja, le tisti, ki jo spoštuje, preživi ali je nagrajen za ubogljivost
zapovedi = navodila; pomočniki jih izrečejo glavnemu liku
prerokbe - vedno se uresničijo, povezane z usodo glavnega lika
metamorfoza - za kazen človeka spremenijo v žival, če pomočnik opravi (navadno 3) dobra dejanja, ga reši. Navadno tisti, ki je metamorfiziran, ni vzrok metamorfoze na prvem mestu.

Čudeži in čudežna sredstva

točno določena mesta in čas
za pridobitev čudežnega predmeta, napoja ... za pomoč pri reševanju naloge
čudež je zaradi spojenosti čudežnega in realnega sveta sprejet kot nekaj običajnega

Sklep[uredi]

"Spoznavanje ljudskih pravljic v osnovni šoli pomeni spoznavanje kulturne dediščine človeštva, ki je bilo najprej pripovedovano/pisano za odrasle bralce." Ob primerni izbiri beriva so pravljice lahko privlačne ne glede na to, da pripovedujejo o davnih časih.

O avtorici[uredi]

Dragica Haramija je redna profesorica na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Ukvarja se predvsem z otroško in mladinsko književnostjo in bralno pismenostjo otrok in mladostnikov. Je članica Društva slovenskih pisateljev in strokovna sodelavka pri žiriji za nagrado desetnica na področju mladinske književnosti.

Moje misli ob članku[uredi]

osredotočen bolj na pravljice same kot pa njihovo obravnavanost v OŠ

3. domača naloga: Ciproš, Janko Glazer[uredi]

O avtorju[uredi]

Janko Glazer (1893 – 1975) je bil pesnik, publicist in knjižničar, ravnatelj Študijske knjižnice v Mariboru (predhodnice današnje Univerzitetne knjižnice v Mariboru). Svojo prvo pesem Spomenik je leta 1909 v zadnjem letniku gimnazije objavil v Ljubljanskem zvonu pod psevdonimom Aleksij. Od leta 1913 je študiral, najprej slavistiko, germanistiko in filozofijo v Gradcu, nato prirodoslovje in kemijo, po prvi svetovni vojni pa se je vrnil na študij slavistike in germanistike, ki ga je leta 1922 končal v Ljubljani. Imel je torej priložnost študirati na novoustanovljeni ljubljanski univerzi od leta 1919 dalje. Že v času študija je poučeval v gimnaziji v Mariboru. Kasneje je postal ravnatelj omenjene knjižnice. Med letoma 1941 in 1945 tega delovnega mesta ni mogel opravljati, ker je bil izgnan v Srbijo. Po vrnitvi se je v knjižnico vrnil. Imel je dva otroka, sina Matijo in hčer Alenko. Leta 1945 je Matija v boju pri Brčkem izgubil življenje. Ta grozljiv dogodek je bil povod za pesem Ciproš. Izdal je več pesniških zbirk: Pohorske poti (1919), Čas-kovač (1929) in Ob jesenskem ekvinokciju (1946), sicer pa je pesmi zbiral in urejal v različne izdaje. Leta 1968 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Objave[uredi]

Pesem Ciproš je bila objavljena v delu Pesmi in napisi: izbor (1953, izbral, uredil in spremno besedo napisal Jaro Dolar), ki je doživelo še en ponatis in elektronsko izdajo. Leta 2014 so pesem natisnili v Antologiji mariborskih pesnikov (izbral in uredil Robert Titan Felix) pri založbi Aristej.

Tema[uredi]

Lirska izpoved čustvene bolečine skozi impresijo iz narave.

Razjasnitev pesmi: Nekoč je na mestu, kjer zdaj cvete ciproš, Pohorju značilna rastlina (Glazer 1969: 63), zelenel košat gozd. V gozdu je bilo polno ptic ("ptic v njem /.../ je zbor brezskrben pel"), skozi gozd je "búčal vihar", zdaj pa je tam frata (posekano območje). Zdaj tam vsako leto raste ciproš, ki s svojimi cvetovi to področje rdeče obarva. Glazer je v članku v Planinskem vestniku (1969: 63) sam pojasnil, da je ciproš v pesmi simbol za rano, ki vsake toliko zaboli, ta rana pa je nastala s smrtjo njegovega sina Matije v vojni. "Ta vzporednost je osnova pesmi, iz nje je pesem nastala, brez nje bi je sploh ne bilo." (ibid.)

Pesem ima štiri kvartine, rime so objemajoče (obilke ABBA ipd. dalje).

Moja (morda nad-)interpretacija: vihar je simbol za mladega sina, ki se je v mladih letih boril v vojni, bil je močan, zdaj pa ga ni več in tudi gozdu ni več, zato ne buči več vihar skozi krošnje. Z gozdom je odšlo bučanje viharja in sinova moč, ki je bila povsod prisotna. Pesnika ta izguba sina (rana) zaboli, ko vidi rdečo posejano frato, kakor da krvavi in takrat krvavi tudi njegovo srce.

Uporaba in odmev[uredi]

Novembra 2015 je pesem (in druge pesmi iz omenjene antologije) doživela bralno uprizoritev v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru pod naslovom Ko ciproš zacveti.

Ozadje[uredi]

Ozadje nastanka pesmi je Glazer eksplicitno pojasnil v Planinskem vestniku, kjer razlaga tudi nepravilno razumevanje besede ciproš kot cipreso (1996: 63): " Ciproš, ki s svojim rdečim cvetjem spominja na kri, je v pesmi simbol: spomin na sina, ki je padel in je ostala po njem samo še skrita rana - kakor posekajo gozd in na njegovem mestu vzcveti samo še ciproš, rdeč kot kri. Ta vzporednost je osnova pesmi, iz nje je pesem nastala, brez nje bi je sploh ne bilo."

Viri[uredi]

O pesniku, ki je ostal brez Glazerjeve nagrade (Spominčice). rtvslo 21. 3. 2019.

Janko Glazer: Ciproš. kamra 18. 4. 2016.

Janko Glazer. O ciprošu, o fratah in še o čem: Malo jezikovnega kramljanja s Pohorja. Planinski vestnik 67/2 (1967). 62 - 66.

Ko ciproš zacveti. sng-mb 21. 11. 2020.

4. domača naloga: seznanitev s forumom SlovLit[uredi]

Pred dobrimi dvajsetimi leti (u, madona) na moj rojstni dan, se je na SLovLitu dogajalo naslednje: en velik nič. *se obriše pod nosom* Ni se omenilo, da se je tega dne rodila ta in ta, ki zdaj tu študira in taca po Wikiverzi.

Pred slabimi dvajsetimi leti (no, 19, da bom konkretna) je na ta dan situacija že boljša. Moj sedjašnji profesor na slovenistiki, gospod Miran Hladnik, je bralcem foruma razlagal, kaj je katedra, koliko jih je in kaj to v teoriji pomeni, pa tudi kakšna je realnost, nato pa še objavlja informacijo o sofinanciranju strokovnih konferenc v jugovzhodni Evropi. Miran Hladnik: Kaj je katedra? Tema: problem kateder brez zastopnikov v novem statutu FF, področje: unverzitetno izobraževanje Miran Hladnik: Nemška finančna podpora organizaciji mednarodnih strokovnih srečanj v prostoru jugovzhodne Evrope. Zadeva: razpis/finančna podpora za mednarodna srečanja v JV Evropi, področje: oznanilo/vabilo.

Leta 2005 se je na ta dan zapisala ena objava na temo mednarodnega strokovnega kolokvija o Edvardu Kocbeku. Področje: strokovna srečanja.

4.a domača naloga: Karol Glazer, prvi slovenski literarni zgodovinar z večknjižno zgodovino slovenskega slovstva[uredi]

Slovenski literarni zgodovinar, prevajalec in indoevropeist.

Na Dunaju je študiral klasično filologijo in slavistiko. Kasneje je doktoriral iz sanskrta. Pisal je znanstvene razprave o primerjalnem jezikoslovju in orientalistiki ter biografije pesnikov, pisateljev in znanstvenikov. Med drugim je napisal tudi biografijo Simona Gregorčiča. Njegovo najpomembnejše delo je prva večknjižna izdaja o slovenski literarni zgodovini w:Zgodovina slovenskega slovstva, ki jo je izdala Slovenska matica.

5. domača naloga: Predstavitev in povzetek dela Dimitrija Rupla[uredi]

Kratka biografija

Rojen je leta 1946 v Ljubljani. Diplomiral je leta 1970 na Filozofski fakulteti v Ljubljani in sicer iz sociologije in primerjalne književnosti. Kasneje je v Massachusettsu na univerzi Brandeis še doktoriral iz sociologije. V javnosti je najbolj znan kot zunanji minister (1990-1992, 2000-2008).

Literarna dela

Rupel je plodovit pisatelj, napisal je vrsto romanov (Hi kvadrat, Družinska zveza, Povabljeni pozabljeni, Levji Delež) dram (Job, Mrzli viharji jezne domačije, Pošljite za naslovnikom). Napisal je tudi kratkoprozno zbirko Bele sobe in esej Poskusi z resničnostjo. Uredil je Dnevnik Edvarda Kocbeka (1951-52) in nekaj drugih zbornikov. Večkrat je objavljal članke v različnih časopisih, predvsem v Republiki in Dnevniku.

6. domača naloga: Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev[uredi]

Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev je znanstvenokritična knjižna zbirka kanoniziranih avtorjev slovenskega leposlovja. Znotraj zbirke je izšlo tudi 12 monografij o avtorjih objavljenih v zbirki, sicer pa skoraj 250 knjig zbranih del.

Poleg del samih so objavljene tudi spremne besede (znanstvenokritična), ki tistim, ki želijo globlje pogledati v nastanek in pomen dela, pri tem pomagajo in ponudijo še mnogotero interpretacijo z argumenti. Zbirka je zato temeljnega pomena za vse, ki se s slovensko literaturo kakor koli podrobneje ukvarjajo.

Izhajati je začela leta 1946, ko so izšli zvezki avtorjev Josipa Jurčiča (9 zvezkov, urednik Mirko Rupel), Janeza Trdine (12 zvezkov, urednik Janez Logar), Srečka Kosovela (3 zvezki, urednik Anton Ocvirk, hkrati začetni voditelj izdaje zbirke) in Antona Aškerca (9 zvezkov, uredniki Marja Boršnik, Vlado Novak in Dušan Moravec). Leta 1947 so izšli 4 zvezki del [:w:[Simon Gregorčič|Simona Gregorčiča]] (uredil France Koblar, začeli so izhajati zvezki Janka Kersnika (6 zvezkov, urednika Anton Ocvirk in France Bernik). To so bile prve izdaje zbirke.

Ostali objavljeni avtorji v zbirki so: Fran Levstik z 11 knjigami, Dragotin Kette, Anton Tomaž Linhart, Ivan Tavčar, Josip Stritar z desetimi knjigami, Josip Murn, Oton Župančič z 12 knjigami, Janez Mencinger, Prežihov Voranc, France Prešeren z dvema knjigama, Ivan Cankar s kar 30 knjigami (uredniki Janez Logar, France Bernik, Dušan Voglar), Alojz Kraigher z desetimi knjigami, Slavko Grum, Fran Saleški Finžgar s 15 knjigami, Alojz Gradnik s petimi knjigami (urednika Miran Hladnik in Tone Pretnar), Simon Jenko, Valentin Vodnik, Anton Leskovec, Edvard Kocbek, Juš Kozak s 13 knjigami, Anton Vodnik, Jože Udovič, Ivan Pregelj, Primož Kozak, Zofka Kveder, prva in za zdaj edina ženska avtorica v zbirki (s tremi knjigami), Dominik Smole, Ludvik Mrzel, France Balantič, Ivan Hribovšek, Vladimir Truhlar, Miran Jarc in Vladimir Bartol.

Med uredniki najdemo kar 26 imen, med drugimi tudi Janka Kosa in Lada Kralja, Antona Slodnjaka, Dušana pirjevca, Alfonza Gspana in Mirana Hladnika.

7. domača naloga: Literarni leksikon[uredi]

Na pobudo Antona Ocvirka v 60. letih prejšnjega stoletja je nastal Literarni leksikon, zbirka monografskih študij o literarni vedi oziroma njenih posameznih področjih, pojmih in smereh, kar pokažejo že naslovi (navajam le nekatere):

Teorija drame Lada Kralja,
Lirika, Literatura, Roman, Romantika in še nekatere monografije so dela Janka Kosa,
Trivialna Literatura Mirana Hladnika,
Literarna sociologija Dimitrija Rupla. (Glej tudi prejšnjo domačo nalogo.)

Leksikon je izhajal pri založbi DZS, zbirka obsega 46 del in je bila okvirno zaključena leta 2001.

Ocvirk je zasnoval prvo edicijo in projekt postavil na noge, zbral je namreč strokovne sodelavce in sestavil geslovnik. Uredil je prvih deset zvezkov. Izdal je prvi zvezek v zbirki, to je monografija z naslovom Literarna teorija COBISS, nato pa še 3, to so Literarno delo in jezikovna izrazna sredstva COBISS, Evropski verzni sistemi in slovenski verz COBISS, Pesniška podoba COBISS.

Način obravnave gesel je bil v njegovi zasnovi krajši in se je sčasoma spremenil v širše obravnave manjšega števila gesel, le tistih, ki so s slovensko literaturo bolj povezana. Literarni leksikon tako sestavljajo obširne samostojne študije v posameznih zvezkih, ki pojme prikazujejo z mednarodnih zgodovinskorazvojnih vidikov. Zvezki se uvrščajo v tematske skupine splošni literarni pojmi, metode; dobe, gibanja, smeri; vrste, zvrsti, oblike, področja; poetika, stil in verz.

Po smrti Antona Ocvirka je urejanje prevzel uredniški kolegij, ki so ga sestavljali sodelavci oddelka za literarno teorijo Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede. Kolegij je vsako študijo spremljal na vsakem koraku vse do izdaje zvezka.

7.a domača naloga: zapiski iz članka Slovenska književnost na Filozofski fakulteti 1919–1979–2009[uredi]

8. domača naloga: Nalaganje fotografije v Wikimedijino Zbirko[uredi]

V Wikimedijino Zbirko sem naložila sliko fragmenta gravure Prešernove 7. kitice Zdravljice, ki se nahaja na Čopovi ulici v Ljubljani. Ogled fotografije je možen na tej povezavi.

Vikizvornik[uredi]

Srbski Wikisource (naš Wikivir, srbsko Викизворник) je neprimerljivo manj obsežen od našega slovenskega, pa to ne pomeni, da je njihova kultura književnosti bolj skopa. Prej bi rekla celo nasprotno, a nas to na tej točki ne zanima. V skladu z mojo drugo študijsko smerjo (Južnoslovanski študiji) želim prispevati v digitalno zakladnico srbskega Vikizvornika. Simbolični začetek tega prizadevanja je objava pesmi Rada Drainca z naslovom Rade Drainac. Pesem je bila objavljena v zbirki Banket (1930) v Beogradu, izdala jo je založba Svetlost. Drainac je umrl leta 1943, Banket pa je javno objavljen na strani issuu. Vabim vas k branju v cirilici, tule pa se nahaja moj prevod pesmi. Prosim, da prevoda ne jemljete za profesionalnega, saj je to moj prvi poskus v prevajanju umetniške besede.

Prevod Drainčeve pesmi Rade Drainac[uredi]

Rade Drainac

Pesnik, apaš in prerok,
Don Kihot, preverjeni ljubimec in stihotvorec, kakršnega ta država še ni slišala,
Karnevalski princ, vagabund in sijaj petrolejke okoli njegove glave:
Evo, to sem jaz!

Pijanec, kockar, a hkrati nežen brat,
Prijatelj, ki v srcu nosi Ozvezdja Oriona,
Slab igralec na niti morale, kljub temu pa izvrsten ironik in pljuvalec,
Na mizi kot juha ljubezen je moja vsa:
Evo, to sem jaz!

Sovražnik Akademij, Cerkev in Muzejev,
Pripadnik trgov in pisoarjev,
Dirigent telegrafskim žicam nad bolnicami in bordeli,
Kot hajduk, ki dve levji očesi ima:
Evo, to sem jaz!

Tiger in ovca,
Žongler, ki z nožem v srce cilja,
Rapsod, ki mu domovina ni na čelo odtisnila žiga prosvete,
Pesnik krvave resnice in človekove pravice,
Pomnite:
To sem jaz!

Nekateri uporabni računalniški ukazi in kako pisati na wikijih - praktične zadeve[uredi]

<Alt> + <Tab> je ukaz za seljenje med odprtimi okni/programi
<Ctrl> + <c> je ukaz za copy
<Ctrl> + <v> je ukaz za paste
{{redakcija|zatipkana beseda|popravljena beseda}} je način za popravo zatipkanine v tekstu, da bo bralec prejel tudi to informacijo iz originala
<nowiki> tekst </nowiki> je način za zapis nekaterih znakov, ki imajo v wikiju funkcijo, na način, da se bo to pokazalo tudi na objavljeni strani.
Pri objavljanju tekstvo pridejo prav napotki s pogovorne strani popravljanja klasikov.

O Novi pisariji[uredi]

Uvod[uredi]

standardiziranje strokovnega pisanja; strokovno pisanje se je preselilo na zaslon, potrebna je informacijska pismenost (besedilo in slika na zaslonu)
Lastnosti spletnih objektov so drugačne od natisnjenih knjig

France Prešeren: Nova pisarija[uredi]

satirična pesnitev, sprva naslovljena Kranjska pisarija
objavljeno 1831 v drugem zvezku Krajnske čbelice
karikira ideal ljudskega jezika in nabožnega utilitarnega pisanja kot primerne podlage za slovensko besedno umetnost
47 tercin, spada med daljše Prešernove pesnitve
dialog med učencem in pisarjem; pisar je ironizacija nasprotnikov Prešernove poetike (Kopitar, Metelko, Ravnikar, Paušek)

Pismenost[uredi]

"/B/iti pismen pomeni obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo." (Hladnik, Miran. Nova pisarija: Strokovno pisanje na spletu. Znanstvena založba Filozofske fakultete UL, 2016.)
sprva zna samo duhovščina ravnati s pisanim besedilom, ostali se sporazumevajo ustno in zato razvijejo nezaupljivo distanco do te elitne manjšine
1774 - uvedba obveznega šolanja → pismenost postaja nuja vsakega posameznika, ne velja več za spretnost privilegirane elite
pismenost kot kazalec civiliziranosti (v razvitem svetu je pismenost skoraj 100%)

ročno pisanje - redke situacije
očitki med generacijami; informacijsko znanje je dandanes nujno potrebno za skoraj vsakršno vrsto zaposlitve

Pojem pismenosti:

tradicionalno: sposobnost sprejemanja (in razumevanja) pisnih informacij in tvorjenja ter posredovanja

Potrebna je aktivna udeležba v komunikaciji!

Elektronska pismenost: ustrezna uporaba možnih ukazov na neki napravi, pravilno polnjenje baterij elektronskih naprav, poznavanje tipk naprav, znanje o uporabi različnih programov (katerih, je odvisno od naših potreb)
Specialne pismenosti: branje not in komponiranje - glasbena pismenost, branje zemljevidov - kartografska pismenost, računalniška pismenost, znajti se v mestu - urbana pismenost, uspešna komunikacija s poklicnimi kolegi - strokovna pismenost ...

"Samoumevna in obvezna je le splošna pismenost, ki vključuje spretnosti za znajdenje v vsakdanji komunikaciji. Pismeni ljudje so bolj suvereni in z njimi je težje manipulirati."(Hladnik, Miran. Nova pisarija: Strokovno pisanje na spletu. Znanstvena založba Filozofske fakultete UL, 2016.)

Bralna/funkcionalna pismenost pomeni pravilno razumevanje sporočil naše kulture. Zadnji cilj opismenjevanja je kreativnost.

Elektronska komunikacija je postala del splošne pismenosti.
v prihodnosti: brisanje meje med pisanjem, narekovanjem v naprave, tipkanjem, morda izguba ročnih spretnosti
nekdanji ekskluzivni status je danes status blogerja
pismenost danes določa obnašanje velike večine, spreminja se le obseg znanj, ki jih pismenost zajema

ignoranca do elektronske komunikacije, zavračanje, "vrtenje kolesa nazaj" - nesmiselno in nazadnjaško (ludisti v 19. stoletju)

z računalniki je lažje, a vedno več dela (ne opravijo dela dejansko namesto nas)

razviti svet: delež analfabetov primerljiv z deležem umsko prikrajšanih (rezultat obvezne OŠ, dokument civiliziranosti)
delež tvorcev je majhen; delež objavljajočih se po zaslugi socialnih omrežij veča
sporočilo brez bralca je mrtvo, ne šteje

objavljanje je neredko povezano s podiplomskim študijem
odstotek aktivno pišočih v neki skupnosti redko preseže 4%; v mestih je nekoliko odstotek nekoliko višji
ne velja, da danes že vsakdo piše

raje poslušamo kot beremo
pisanje - čudaštvo; zakaj uspeva šarlatanom?

kulturna pomembnost pisanja - zakaj piše le peščica; kako večina izraža svojo kulturnost
zavzeti se je treba za to, da čim več ljudi piše in objavlja

Informacijska družba[uredi]

nadomešča industrijsko družbo
participativna kultura, družbeni mediji, družabna omrežja, fanovska kultura
kultura tiskane knjige zamira, njena civilizacijska vloga je marginalizirana; nadomeščajo jo drugačni informacijski kanali

Pomislek: od tiskane knjige nekdo živi, ne le nekdo, več ljudi. Avtor, tiskar, založnik, lektor ... Ali lahko za digitalno izdajo knjige zaračunamo enako vsoto denarja kot za tiskano? Avtor bi moral dobiti enako vsoto, konec koncev je v svoje delo vložil ravno toliko dela, in če je to že glavni vir njegovega dohodka, bi to moralo držati. Tiskarja ne potrebujemo, materiala (barve in papirja) tudi ne, založniki mislim, da so tudi na udaru, saj se da objaviti marsikje brezplačno, lektorstvo je pa res v razmahu. Ali morda želimo popolno predanost, nekako tako kot larpurlart, ekripurekri?

Wikiji[uredi]

simbol sodobne pismenosti
lahka dostopnost, voluntarizem, kooperativnost, enciklopedično izražanje
Wikiji so "prostor, kjer informacije oblikujemo in objavljamo sami, in to na svojo pobudo, brez želje po zaslužku, v sodelovanju z drugimi in zunaj inštitucij".
neposredna uporabnikova udeležba pri produkciji informacij, Wikipedija nas nagovarja k sodelovanju; ideal svobodnega objavljanja in prostega dostopa do informacij
jezikovna entiteta je le, če obstaja na Wikipediji - spet pomislek: torej jeziki afriških naravnih ljudstev niso pomembni, ker niso na Wikiju? Ravno tako imajo sposobnost preživetja, še danes vztrajajo brez modernih tehnologij. Če jezika ni na Wikipediji to še ne pomeni, da je mrtev.
creative commons (cc) - 'licenca ustvarjalnega ljudstva'; uporniško do omejujočega copyrighta
recenzijski postopki - verodostojnost informacij

slovenska Wikipedija nima nobenega zaposlenega, piscem ni za zaščito svojih avtorskih pravic, sodelovanje (kooperacijo) namesto tekmovalnosti ...

Wikiji in šola[uredi]

Wikiji so močno pedagoško orodje (mesto informacij, učenje elektronske pismenosti, presojanje in večkratno preverjanje, potrjevanje informacij z drugimi viri)
Wikipedija mora ostati prostovoljna kljub njeni vključenosti v študijske procese. Pomislek: ampak to, da se s škrbinami ukvarjajo študentje teh področij, je pozitivno, saj je kvaliteta člankov dejansko višja.
svet realne strokovne komunikacije; odgovornost do skupnosti - družbeno dobro
nedotakljivost avtorskega besedila - dovoliti nekomu poseg v lastno delo

PAZI: Wikipedija marsikje ni dovoljen vir za kakšno delo (seminarska naloga, članek, diplomsko delo itd.)

Wikiverza kod nadomestek spletne učilnice (negativna točka: ni primerna za ocenjevanje študentskih nalog, saj je dostopna vsem)

Avtor[uredi]

1960. leta: raziskovanje ustvarjalnih vzgibov in postopkov; avtorska biografija
kasneje se pozornost preusmeri k besedilu; avtonomnost umetniškega besedila
pa k bralcu: njegov kulturni interes, potrebe, obzorje
teža besedila v razmerju do bralca, aktualnosti - v prvem planu je posameznik; porast trivialne književnosti

Motivacija za pisanje[uredi]

predmet, ki je za nas vreden ubesedovanja
pisanje iz zanimanja, ne pa z nameni zlorabe
etična problematika - avtorski napuh, "klub vzajemne adoracije" (besede Toneta Pretnarja)
Znanost: razumeti svet, teze, hipoteze, dokazovanje, opazovanje
Obsesija s pisanjem - pisanje zaradi pisanja samega, skribomanija, grafomanija, bolezenska oblika pisanja
znanstveno pisanje - zaradi radovednosti pisca, ne zaradi drugih pobud (akademski status, citiranje itd.)

vsakršno pisanje mora upoštevati svoj krog publike - misel na bralca, da lahko sporočilo doseže svoj cilj
splošnosporazumevalna, leposlovna, strokovna, znanstvena, publicistična/novinarska besedila; prostor objave, namembnik
strokovne objave so tiste, ki znanstvena dognanja predstavljajo širši publiki (popularizacija): učbeniki, enciklopedije, leksikoni, slovarji

Izbira jezika[uredi]

znanstveni jezik, ob tem upoštevamo namembnika; o slovenistiki se večinoma piše v slovenskem jeziku
lingua franca = skupni jezik

angleške objave so v priviligiranem položaju; na ta račun verjetno spregledamo drugojezične relevantne objave
povzetki v angleščini nujni, dobrodošli so prevodi člankov v angleški jezik (vzporedno dvojezično objavljanje)
"Razloge za neenakopravno udeležbo jezikov v svetu, ki ga monopolno obvladuje angleščina, je italijanski digitalni humanist Domenico Fiormonte pripisal tudi jezikovni in kulturni ignoranci in predsodkom angleško govorečih akterjev. Pomenljivo je, da v mednarodni DH-skupnosti njegov klic ni doživel odmeva."

Izbira teme[uredi]

Možnosti je neskončno, izbire je veliko, ne moremo pa realizirati vseh. Izbira enega tudi ne pomeni nujno prikrajšanja drugega.

utemeljevanje tem v različnih sistemih, po različnih trendih
ljubezen do teme se razvije z raziskovanjem, lažje je tistim, ki smo že tako ali tako radovedni - odprtost za nove teme
raje imamo teme, ki so nam blizu - to je človeško (neznan avtor, za katerega vemo, da je iz našega rojstnega kraja, nam kmalu ni več tako zelo neznan)
relevantnost teme je torej subjektivnega značaja
literatura in literarna veda kot legitimacija naroda, inštrument nacionalnega interesa
merjenje relevantnosti: število piscev in del - to niso edini filtri!!
danes se pomembnost določa glede na mednarodno okolje
danes se vključuje spolne filtre, žanrsko ali motivno perspektivo, da bi se povečala relevantnost teme
strokovni odnos do teme je brez publicističnega forsiranja teme!

Vaje v pisanju[uredi]

Pisanje je veščina, moramo se je priučiti. Tipkanje in ročno pisanje (načina za tvorjenje pisanega besedila, ki se ju moramo priučiti) sta tipalni oz. haptični izkušnji in sta razvojno zelo pomembni. S pisanjem na roko si zapomnimo obliko grafema bolje kot s tipkanjem, vendar pa bo tudi tipkanje moralo kmalu priti v učne načrte za OŠ.

OCR = optično prepoznavanje črk (Optical character recognition)

Digitaliziranje besedil za njihovo brezčasnost in javno dostopnost!

Usoda avtorstva[uredi]

Avtorstvo je eden najstarejših konceptov.

Odziv: vseeno pa ne pozabi, da je bilo podpisovanje del v srednjem veku grešno dejanje. Ne izpostavljaj se, bodi ponižen, ne podpisuj se.

Biti avtor je nekoč pomenilo pripadati elitni, ustvarjalni skupini, kar je prinašalo (ponavadi, ne pa praviloma) nek družbeni ugled. Avtor s svojimi deli namreč vpliva na družbo, na nek način jo tako izoblikuje. Širša kot je njegova publika, večji vpliv ima in toliko večjo odgovornost nosi za zapisano.

Misel o popravljanju in lektoriranju besedil: Če sam tvoriš neko besedilo neke spoštljive dolžine ali pa tudi kratko sporočilo, ki bo 
stavljeno na oči, si seveda užaljen, če kdo kaj prečrta. V to si vložil določen čas, razmislek, ideja je zrasla iz tebe in lahko to zlahka 
občutiš kot poseg vate, v tvoje misli in v tvoj samostojen proces. Otrok v 3. razredu, ko napiše 1 stran dolg spis, kar je zanj seveda izredno 
dolga stvar in mu predstavlja velik napor, je seveda užaljen, ko mu nekdo popravi, da je nekaj nesmiselno, mu zamenja besedni red. S starostjo 
se viša tudi naše pojmovanje dolgega besedila, lažje dolgo pišemo in beremo. Pa tudi več časa vložimo v razmislek, kako bomo oblikovali 
misli. Veliki posegi v taka dela se zato seveda čutijo kot skrunitev, če ne zmoremo videti preko tega, da bo besedilo tako bolje. Ampak, ali 
smo potem res sami avtorji besedila?
Levstik je ogromno pisal, zelo malo objavil, ker je bil perfekcionist, nikoli ni bilo dovolj dobro. Če bi vsi tako ustvarjali, bi bil korpus 
besedil, ki danes obstajajo in so nekje nekako objavljena, znatno znatno manjši. Uf, še dobro.

Novi koncept avtorstva je čim bolj dostopno besedilo!

No, avtorskim pravicam se odrečeš, ko lahko živiš od česa drugega. Če pa si plodovit avtor, ki služi samo z avtorskimi pravicami svojih del, 
je pa zgodba drugačna. Za tri bore fičnike se ne boriš, ko pomenijo kapljo v morju, ti pa prav pridejo, ko nimaš nobenega fičnika.

Soavtorstvo[uredi]

Na wikijih so tuji posegi v besedilo smatrani kot sodelovanje, ne pa kritika. Wikiknjige so tudi prostor za soavtorstvo. POnavadi opremljeno z licenco cc. Sodelovanje, usklajevanje, spoštovanje.

Objavljanje[uredi]

Koncept avtorstva je povezan predvsem z objavljanjem.

Množični um ali pametna množica[uredi]

Poimenovanje različnih kombinacij množice in pameti: množični um, kolektivna pamet, kolektivna zavest, množična zavest, angl. collective consciousness, hive mind, group mind, mass mind, social mind, collective intelligence, group intelligence, collaborative intelligence, knowledge sharing, collective wisdom, smart mob 'pametna drhal', virtual crowd 'virtualna množica'.

organizacija znanja v informacijski družbi
stalno izpopolnjevanje (anonimni posamezniki): korist za vsakega člana skupnosti, dialog med posamezniki
Koncept skupnosti znanja = znanje kot javna dobrina, sv. Avguštin, znanje mora biti zastonj
enciklopedična prizadevanja - razsvetljenstvo; Izidor Seviljski (560–636), Etymologiae, sr. vek, strnenje znanja
Wikipedija - 290 jezikov,

"Abecedna razporeditev je pomenila osvoboditev od hierarhičnega dojemanja znanja in je asociirala na mozaik, kalejdoskop ali krpanko; Wikipedijin logo v obliki globalne puzle nadvse ustreza tem asociacijam."

v Wikijih informacij ne iščemo po abecedi, ampak iskanje prepustimo algoritmom iskalnika

Copyright[uredi]

Zakon o avtorski in sorodnih pravicah

Prosti dostop[uredi]

Prosti (free OA) - brezplačni dostop do besedila, avtor je prenesel pravice na založbo, opremljeno z licenco Copyright - NE OBJAVLJAJ NAPREJ
Odprti (libre OA) - brezplačen dostop do besedila na internetu, opremljeno z licenco CC (creative commons/ustvarjalna gmajna), avtor je pravice obdržal - LAHKO OBJAVLJAŠ NAPREJ