Uporabnik:Borut Kuhar

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Literarnovedni dogodek[uredi]

V mesecu Oktobru, je bila 110 obletnica rojstva slovenskega bibliotekarja, literarnega zgodovinarja in pesnika Alfonza Gspana.

Alfonz Gspan

O slavistični reviji[uredi]

Slavistična revija je časopis za jezikoslovje in literarne vede. Sam je nisem prejel, saj sem uvodno uro manjkal na predavanju. Kljub temu, pa sem jo našel na internetni strani dLib (digitalna knjižnica Slovenije), kjer sem jo prebral. Ko sem preletel kazalo vsebine, sem opazil, da je v tej reviji veliko razprav, zapiskov, ocen in poročil. Zanimivo je, da je pod slovenskih kazalom tudi angleško kazalo. Na koncu člankov, je tudi kratek povzetek v angleščini, kar omogoča tudi tuje govorečim ljudem, ki jih to zanima, da si lahko preberejo razpravo. Revija vsebuje tudi članek, ki je napisan v cirilici, bibliografijo slovenskega literarnega zgodovinarja in prevajalca Toneta Pretnarja ter bibliografijo slovenskega slovenista in literarnega zgodovinarja Jožeta Pogačnika.

Zanimiv mi je bil članek Slovani, Romuni in Albanci v 1 tisočletju našega štetja, ki govori o etnogenezi jugovzhodne Evrope. V članku so razloženi različni pojmi, na primer, kaj je Trojan(poimenovanje slovanskega boga, triglavi bog), praromanščina(jezik, ki so ga govorili v obdobju od 4. do 10. tisočletja našega štetja) in tako dalje.

Članek Sršenov Jezik naš vsakdanjik, ki ga je napisala Mateja Hočevar govori o vseh najpogostejših besedotvornih, pravopisnih in skladenjskih vprašanjih. V članku so omenjene tako pozitivne strani knjige (podomačevanje pisave zemljepisnih imen in nelatiničnih pisav, podomačevanje občih imen (kokakola, biftek, džez…), izrazov za merske enote in tako dalje), kot tudi slabo rešene točke (nebesednozvezno navajanje možnosti na desni (npr glagol javljati se), besede in besedne zveze animirati se, bežati od česa, astronavt, sršenova prepoved rabe sklopov iz predložnih zvez (odspodaj, odzgoraj, odzadaj)).

Nova pisarija[uredi]

Prejšnjo uro, smo pri predmetu Uvod v študij slovenske književnosti, za domačo nalogo dobili navodilo, da moramo opisati eno od tem ali pomen neke besede v Novi pisariji v nekaj stavkih. Predstavil bom prvo temo v Novi pisariji, ki se imenuje Uvod, kjer je opisano, kako je spisovnik sploh nastal in se razvijal.

Uvod[uredi]

Med letom 1990 in 2001 so izhajali natisi literarnovednega priročnika Praktični spisovnik oziroma Šola strokovnega ubesedovanja, predvsem za predmet uvod v študij slovenske književnosti. Skrbeli so za standardiziranje strokovnega pisanja med slovenisti, literarnimi zgodovinarji, humanisti in tako dalje. Na začetku je bil v načrtu, da bi imel spisovnik naslov Nova pismenost, ki naj bi se asociativno navezoval na pionirska gramatikalna podjetja Valentina Vodnika. Pomen besede pismenost ni vedno pomenil istega. V začetku 19. stoletja je v naslovu knjig Valentina Vodnika pomenila slovnico. Dandanes navajajo na prvem mestu pomena te besede "znanje branja in pisanja", ki pa se že umika sodobnejšemu pomenu "znanje, poznavanje česa sploh". V tem smislu govorimo o digitalni pismenosti, informacijski, medijski, ekološki, prometni, kartografski, plavalni, funkcionalni, finančni, čustveni, matematični ali številčni, bralni, kulturni, politični ... pismenosti. Praktični spisovnik se mora za svojo končno obliko zahvaliti številnim bralcem, študentom in profesorjem, ki so sodelovali pri njegovem nastajanju. Wikiknjige niso zaključene enote, zato o njihovem izidu ni mogoče govoriti kot o dogodku. Treba jih je razumeti kot proces "rastoče knjige", saj jo stalno dopolnjujejo in oblikujejo.