Uporabnik:Bonives

Prva domača naloga: Nacija - kultura

Vuk Ćosić je s svojim projektom Nacija - Kultura nedvomno dodal v morje umetnosti kapljico nečesa novega in izvirnega. Mene osebno pa ta novi sonetni venec ni pustil posebno navdušene. Zakaj? Avtor sam poskrbi, da bralcu misel že pred začetkom branja pobegne k Prešernovi mojstrovini. Ko se nato vesel loti branja, naleti na vse kaj drugega kot sonetni venec, ki ga je pričakoval. Pesmi sicer po obliki spominjajo na sonete, vendar pa jim manjka do tega poimenovanja kar nekaj detajlov kot sta rima in stopica, predvsem pa magistrale, ki bi morale povezati vse sonete skupaj v smiselno in pomenljivo celoto. Žal pa med soneti ne uspem najti druge povezave, kot te, da je vsak od njih naperjem proti eni in isti politični strani, sam po sebi pa je le del nekih tvitov, ki brez nekega ozadja le malo povedo. Skratka menim, da ima ideja dela morda potencial, ki pa v tem primeru ni dobro izkoriščen in predstavljen.

Druga domača naloga: Slavistična revija, pozdrav!

Podarjena nam je bila Slavistična revija, zahvala gre seveda profesorju. Ne bi rekla, da je to ravno delo, ki ga bom brala v svojem prostem času, morda pa se bom tekom študija kdaj pa kdaj ustavila in pokukala, kaj na to in to temo piše tudi v njem. Kar me je najbolj presenetilo ob tem hitrem pregledu, za podrobno branje v tem trenutku pač ni dovolj časa, so bili angleški povzetki. Kaj ne gre za 'slavistično' revijo? Zanimivo, da kljub bratstvu slovanskih jezikov, ti za dobro razumevanje drug drugega potrebujejo povsem tujega posrednika.

Tretja domača naloga: Pomislek o 'Trubarjevanju'

Živeti za to kar verjameš, kritizirati, kar je napačno in spreminjati stvari na bolje je nekaj ključnega, da se lahko svet spreminja in izboljšuje. Konec koncev, če tega nihče skozi zgodovino še ne bi naredil, bi lahko še vedno živeli v jamah in lovili mamute za preživetje. Ta ideja je torej zelo pomembna, hkrati pa nevarna, če jo začnejo ljudje uporabljati brez pomisleka. Kajti iskati napake, se upirati tradiciji in spreminjati stvari le iz principa, ker naj bi to gotovo vodilo v boljšo prihodnost, pri tem pa ne upoštevati, kakšne prednosti imajo lahko teista stvari lahko ne vodi k napredku temveč v njemu nasprotno smer.

Četrta domača naloga: Popravljalci sveta

Ne morem reči, da mi je bilo predavalnje kakorkoli posebno zanimivo, saj smo vse omenjene modrosti že (večkrat) slišali na naših jutranjih petkovih druženjih. Vsekakor se strinjam da je Wikipedija zelo uporabna, razveseljuje me pa tudi informacija o resničnosti podatkov v njenih prispevkih.

Peta domača naloga: Geopedija

Moj domači kraj so Bevke, kjer zaenkrat ni poznanega nobenega slovenskega literata, vsaj ne tako poznanega, da bi imel označeno mesto na zemljevidu Geopedije. Če pa se z avtom odpeljemo le nekaj minut stran, pridemo na Vrhniko, rojstni kraj enega večjih slovenskih literatov - Ivana Cankarja. On pa ni edini literat rojen v tem čudovitem mestu, ob njegovem imenu so na geopedijskem zemljevidu omenjani še Mihael Opeka, Jože Rode, France Kunstelj in Karel Grabeljšek.

Šesta domača naloga: Popravki

https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Barje&action=history

Sedma in osma domača naloga: Fotografija kulturne dediščine

https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Va%C5%A1ka_vaga_v_Bevkah.jpg

Nova piserija - na kratko

Uvod

• Pismenost na začetku 19. stoletja pomeni slovnica, danes pa 'znanje branja in pisanja' oz 'znanje, poznavanje česa na sploh'.
• Govorimo lahko o digitalni, medijski, ekološki, prometni, plavalni, finančni, čustveni, bralni, politični ... pismenosti.
• Wikiknjige so takorekoč "rastoče knjiga", saj niso zaključene enote.
• Naslov navdihnjen od Prešernove Nove piserije, prvotno Kranjske piserije objavljene v 2. zvezku Kranjske čbelice 1831.

1. Pismenost

• Nepismenost danes kritizirana, razviti svet naj bi bil pri vprašanju o pismenosti blizu 100%.
• razumevane pismenosti se spreminja: pisanje z roko → tipkanje
• PIsmenost - sposobnost prejemanja zapisanih informacij in sposobnost njihovega tvorjenja in posredovanja
• specialna pismenost - sposobnost komunikacije v zaokroženih skupinah in specifičnih situacijah. Ni obvezna.
• komunikacija preko mobitelov in računalnikov že sapda v splošno pismenost.
• Razvoju komunikacijske tehnologije nesmiselno upirati, bolje si ga je obrniti sebi v prid.
• S pisanjem se ukvarja majhen del populacije.

1.1 Informacijska družba

• Informacijska družba - ime za socialno paradigmo današnjega časa, ki nadomešča starejšo industrijsko družbo.
• Kultura tiskane knjige se umika drugačnim informacijskim kanalom.
• Dejstvo je da imajo elektronske knjige svoje prednosti, ne pomeni pa, da bo zaradi njih tiskana knjiga povsem izginila.

1.2 Wikiji

• Prednosti Wikipedije: dostopnost, volontarizem (cilj ni profit, temveč pridobivanje znanja), kooperativnost in jasno ter jedrnato enciklopedično izražanje.
• Wikiji =skupek spletišč, ki so se z Wikipedijo v jedru pojavila 2001
• Wikimedija zajema: Wikipedijo, Wikivir, Wikiverzo, Wikiknjige (za naše knjige in priročnike), Zbirko (za slikovno gradivo), Wikislovar.
• Slovenščina je na prib. 40. mestu na lestvici jezikov na Wikipediji (razvrščeno po številu objavljenih členkov in njihovi kvaliteti).
• Wikipedijo in sestrska spletišča je rodil ideal svobodnega objavljanja in prostega dostopa do informacij.
• Wikipedija je nakopičila več zgodovinskega znana. kot kateri koli drugi medij.
• Pisci si prizadevajo za nevtralno stališče.

1.2.1 Wikiji in šola

• 2005 začetek uporabljanja v fakultetnih seminarjih
• 2007 dobili Študentski wikiprojekti svoje poglavje
• dilema prostovoljnosti
• morebitne primere 'vandalizma' na Wikipediji možno enostavno razveljaviti v historiatu

1.3 Avtor

• Literarni zgodovinarji v skladu z duhom časa posvečajo svojo pozornost enkrat enemu drugič drugemu členu komunikacija:

1. do t.i. interpretacijske šole (60. leta 20.stol.) večidel usmerjena pozornost k avtorju → elitna literatura
2. naslednja generacija pozornost preusmerila k besedilu "kaj hoče avtor s tem povedati"
3. v 80ih letih se povzornost usmeri k bralcu, njegovim interesom, potrebam in obzorju. → trivialna literatura

1.3.1 Motivacija za pisanje

• izvira naj iz zanimanja za samo temo, predmet obravnave ne pa iz želje po samopromociji, manipulacije rezultatov, zlorabe in manipulacije zainteresirane publike
• narobe zanemarjati gradiva in metode, ker bi te utegnile pripeljati do nasprotnih rezultatov, kot bi mi želeli ← to je rezultat t.i. diletantizma
• neetično, ne deliti gradiva z drugimi ali krasti temo nekomu drugemu, na podlagi gradiva, ki ga je on sam zbral
• Pismeni smo lahko na štirih področjih:

1. za vsakdanje sporazumevanje
2. leposlovno
3. strokovno in znanstveno
4. publicistično oz. novinarsko

→ Kam spadajo poljudnoznanstvena besedila? Določimo glede na mesto objave - znanstvena (revije, zborniki, knjige, spletišča) strokovna (učbeniki, leksikoni, enciklopedije, slovarji) publicistična (dnevno časopisje, zabavna periodika...)

1.3.2 Izbira jezika

• pisanje za globalno javnost → angleščina
• pisanje za domačo javnost → slovenščina

1.3.3 Izbira teme

• Število izbirnih možnosti je kazalec razvitosti sistema, za človeka pa kazalec življenskega standarda.
• Živimo v svetu, kjer število možnih izbir raste, nemogoče je uresničiti vse. Izbira enege ne pomeni prikrajšanje drugega.
• Nagnjeni smo k izbiri že nekoliko poznanih bolj domačih tem.
• Javno mnenje ni edino merilo za pomembnost določene teme.

1.3.4 Vaja v pisanju

• s pisanjem se preko ročne spretnosti krepi človekova inteligenca
• tako pisanje kot tipkanje spadata med haptične oz. tipalne izkušnje, ki so razvojno pomembne

1.3.5 Usoda avtorstva

• Avtorji se združujejo v močne skupnosti npr. Društvo pisateljev, prevajalcev, Avtorsko agencijo, bralci pa le v kakšne kroške ali forume.
• Nekoč je pisateljevanje imelo večjo težo in ugled. To se še danes izraža skozi avtorjeve zahteve, da lektorji in uredniki ne posegajo v besedila oz. da to počnejo skrajno občutljivo.

1.3.5.1 Soavtorstvo

• tuji posegi v besedilo na 'Wikijih' ni kritika, temveč sodelovanje
• Nekaj pravil za oblikovanje besedil skupaj z drugimi:

1. vprašanje delitva dela in zaslug za delo postavi v oklepaj
2. bodi odprt za spremembe in usklajevanje načrtov
3. zatri ego v korist dobrih medsebojnik odnosov in stvari same
4. zaupaj sodelavcem in njihovi eksperziti v sili angažiraj nevtralne arbitre
5. soavtorji imajo pravico veta na vsebine, s katerimi se ne strinjajo
6. ne poizveduj za avtorjem posega, ni namreč važno, kdo je prispeval spremembo, važna je presoja ali koristi spisu

• piše se ne za dokazovanje svoje odličnosti temveč za prispevanje k skupnemu dobremu

1.3.6 Objavljanje

• danes objavljanje mnogo lažje kot nekoč
• 'postaviti besedilo' - nekoč pomenilo tiskanje v tiskarni, danes uploadati na kak strežnik oz. spletno mesto
• 'objaviti besedilo' - postaviti na spletno mesto, katerega interes je, da postavljeno pride na oči čim več bralcem
• 'objava' - besedilo, ki je postavljeno na splet z namenom, da ga prebere čim več ljudi, in ki je ustrezno opremljeno (s ključnimi besedami v glavi, linki, vključenostjo v kazala, reklamiranjem na forumih in v iskalnikih)
• '(javno) objaviti' - postaviti pred javnost

1.3.7 Množični um ali pametna množica

• množični um = kolektivna pamet = kolektivna zavest = množična zavest = virtualna množica (= pametna drhal)
• Vsem gre za način organizacije znanja v informacijski družbi, v kateri pri produkciji znanja sodelujejo neprofesionalni in pogosto anonimni pisatelji, to znanje pa je javno dostopno in se stalno dopolnjuje.
• znanje - javna dobrina in bi za razliko od materialnih dobrin moralo biti zastonj
• Jaron Lanier velik kritik množičnega uma, saj se v ozadju lahko skrivajo manipulativni nameni, hkrati pa naj bi bila informacije brezbarvne, brez konteksta, konformne in zanje nihče ni osebno odgovoren.
• razsvetljensko oz. kantovsko stališče: masovnost je nevarna, ker brezgalva množica brez zmožnosti samorefleksije ves čas išče nekega močnega voditelja, da se mu podredi.

Postliberalno-demokratično stališče na drugi strani pa je do množice veliko bolj zaupljivo in verjame v razvoj vsakega posameznika.

• Centralizirano odločanje se je umaknilo sodelovalni komunikaciji → današnja množica ne potrebuje več avtoritativnih voditeljev.
• Wikipedija izrablja pamet množice in je tako oblika proizvodnega proces t.i. "Crowdsourcing" ("množičenje") - vsak posameznik množice prispeva svoj del za skupno korist.

1.3.8 Avtorske licence

Rezultat pisanja je besedilo, ki pa je iz pravnega kota intelektualna lastnina → specifična zakonodaja "copyright" oz. "avtorske pravice".

1.3.8.1 Creative Commons

='ustvarjalna gmajna'

• Vrste licenc:

1. priznavanje avtorstva = delo se lahko širi in kopira naprej, če se navede avtorstvo izhodiščnega besedila.
2. deljenje pod istimi pogoji = delo se lahko širi le pod licenco enako licenci izhodiščnega besedila
3. nekomercialno = delo se lahko širi naprej le za nekomercialne namene (Wikipedija takih del ne sprejema)
4. brez predelav = delo se lahko širi, ni pa dovoljena njegova predelava

• licence cc so spremenljive

1.3.8.2 Copyright

• ščiti izvirna avtorska dela pred zlorabo (nepooblaščeno širjenje, javno izvedbo ali predelavo)
• Problematičnost avtorskih pravic:

1. pri intelektualnih proizvodih preveč poudarja avtorstvo
2. slabše prilagodljiva netiskanim medijem
3. obravnavanje intelektualnih proizvodov kot lastnine in ne kot javne dobrine

• prodaja dela ne pomeni nujno prodaje avtorskih pravic
• v določenih situacijah je bralcu dovoljena omejena uporaba avtorskih del tudi brez izrecnega dovoljenja lastnika, to so recimo kratki citati drugih del
• napačna domneva, da je prosto uporabno vse kar je na spletu

1.4 Bralec

1.4.1 Prosti dostop

• Izobrazba bi morala biti prosto dostopna, pa vseeno za ogled muzejev, galerij, članstvo v knjižnici je potrebno plačevati. Internet širi prostor svobodnega pretoka informacij in omogoča njihovo lažji dostop do njih ter neplačljivost.
• Najbolj informacijsko zaprta in zaščitena področja človeškega delovanja so vera, vojska, trgovina, uradovanje in industrija.
• EU zahteva prosto dostopnost znanstvenih objav projektov, pri katerih je finančno udeležena.
• Prosti dostop pomeni v praksi časovno in krajevno neomejeno in brezpogojno spletno dostopnost, pomeni, da do informacije lahko dostopi, kdorkoli, kjerkoli in kadarkoli.
• Oblike oviranja:

1. zahteva registracije in prijave
2. slabo narejen vmesnik, ki upočasni ali onemogoči pot do dolgih dokumentov ali omejitev njihove uporabnosti
3. ponekod, lahko besedila le bereš ne pa tudi označuješ, kopiraš, prenašaš, komentiraš...

• Dokument izgubi status proste dostopnosti, če je za njegovo uporabo treba plačati.
• Vrste prostega dostopa:

1. zlati prosti dostop: prosti dostop zagotovi založnik
2. zeleni prosti dostop: prosti dostop priskrbi avtor s samoarhiviranjem objav, ali pa njegov delodajalec s postavitvijo v prosto dostopni repozitorji
3. sivi dostop: spletna dosegljivost publikacij, do katerih je sicer težko priti (diplome, doktorati, konferenčna poročila in izlečki)
4. hibridni dostop: poleg zastonj spletnega dostopa obstaja še plačljiva tiskana verzija publikacije
5. zakasnjeni prosti dostop: publikacija pride v prosti dostop šele po določenem času embarga, npr. 1 leto po objavi
6. platinasti prosti dostop:publikacije, s katerimi avtorji nimajo stroškov, sj stroške objave pokrije tretja oseba (inštitucija, država, mecen)

1.4.1.1 Založbe

• Kar se napiše v spletno enciklopedijo, takoj postanje javna last.
• Založbe in knjigarne obravnavajo knjige kot tržno blago. → komercialni cilji
• Kvaliteten znanstveni tisk lahko izhaja brez založbe, to dokazujejo znanstvene revije, ki jih izdajajo društva in so se založniškega posredništva znebile že pred destletji, npr. Slavistična revija leta 1991.

1.4.1.2 Repozitoriji

• vplivnost znanstvenih objav dokazujejo številke citiranosti
• branost se meri s številom dostopanja do strani in dodatno še s številom klikom na objavi
• podatki o citiranosti ≠ podatki o branosti
• prosta dostopnost prispeva k večji branosti in večjemu vplivu (citiranju, upoštevanju) objav

1.4.2 Varovanje zasebnosti

• različni razlogi nezaupanja digitalizaciji: strah zaradi velikosti, obsežnosti; nasprotovanje, ker prihaja iz amerike; strah pred tehnologijo na sploh ...
• posamezno≠zasebno in skupno≠javno
• pretirano kompliciranje glede varovanja osebnih podatkov

2 Kredibilnost

Danes smo prisiljeni samostojneje presojati o stopnji verodostojnosti objav. NAvadno smo bolj zaupljivi do starejših in bolj poznanih avtorjev, do mlajših pa pristopamo previdneje, ne vedno upravičeno.

2.1 Aktivizem

• 'kdor aktivno sodeluje v kakšnem društvu ali gibanju' = aktivist
• ni nujno povezan z naprednimi družbenimi gibanji
• ne mara statističnih podatkov, ker je statistiko vedno mogoče zlorabiti, v resnici, ker le ta med črnimi in belimi poli riše sivino.
• Christian Fuchs ga definira kot mišljenje, ki ga uanima predvsem vprašanje socialne moči oz. kdo nadzira vire, informacije, javno mnenje vrednote itd. in ima od tega koristi.

2.2 Avtorstvo

• ni prav, zaupati določenim dokumentom le na podlagi njihove starosti
• meja med strokovno ekspertizo in laičnim navdušenjem se lahko hitro zabriše
• znanstveno verodostojne informacije so tiste, ki so bile preverjene v znanstveni srenji.

Besede, besede

• vademekum - priročnik, vodič
• fetišizem - pretirano, slepo oboževanje, priznavanje česa
• revidirati - popravljati
• paradigma - vzorec, primer
• plasirati - uvrstiti se, doseči
• diletantizem - nestrokovno, površno opravljanje kakega dela
• hermetizem - lastnost, značilnost umetnosti, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi
• inferiornost - manjvrednost
• intenca - težnja, nagnjenost, usmerjenost
• altruizem - ravnanje, nazor, pri katerem človek upošteva koristi drugih, nesebičnost
• antologija - zbornik najboljših stvaritev, zlasti leposlovnih
• defetizem - mnenje, prepričanje, da je kako (pomembno) delo, prizadevanje brezuspešno, malodušje
• korifeja - prvak, veličina
• loza - gozd
• konformen - ki je v skladu z družbenimi ali skupinskimi normami
• rabota - težko delo, garanje
• repozitorij - prostor na strežniku za shranjevanje in dostopanje do dokumentov, datotek
• inerten - lenoben, nedelaven
• larpurlartizem - nazor, da je funkcija umetnosti samo estetska, ne pa tudi družbena
• gematrija -