Uporabnik:Bobnar

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Slovarček manj znanih besed[uredi]

  • Adoracija - češčenje Boga
  • Agitirati - pridobivati koga za kaj
  • Aksiomatičen - neizpodbiten, nedvomen
  • Analfabet - kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek
  • Angažma - nastavitev, zaposlitev, zlasti na umetniškem področju
  • Antagonizem - nasprotje, nasprotovanje zaradi različnih idej, koristi
  • Aplikativen - uporaben
  • Apoliničen - skladen, umerjen
  • Arbitraren - prepuščen svobodnemu odločanju, poljuben
  • Asket - kdor se načelno strogo odreka užitkom, ugodnostim
  • Avra - neugodni občutek pred napadom božjasti, histerije
  • Balasten - odvečen
  • Bandera - prapor, zastava
  • Benigen - nenevaren, neškodljiv
  • Brambovec - vojak, vpoklican le ob veliki vojni nevarnosti
  • Brezpriziven - ki ne dopušča priziva, ugovora
  • Defetizem - mnenje, prepričanje, da je kako (pomembno) delo, prizadevanje brezuspešno, malodušje
  • Diapazon - zvočni obseg človeškega glasu, instrumenta
  • Diči - pri igri z otrokom ob posnemanju jahanja izraža spodbudo, veselje
  • Dihotomija - delitev, ločevanje na dva med seboj nasprotna dela
  • Diletant - kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim / kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo
  • Disertacija - znanstvena razprava za dosego doktorskega naslova
  • Dispozicija - osnutek, načrt za pismeno delo / razvrstitev, razporeditev
  • Distinkcija - razlikovanje, razločevanje
  • Edicija - tiskano delo, kot izide enkrat; izdaja / objava tiskanega dela
  • Egalitarizem - nazor, da so ljudje enaki, enakopravni
  • Ekscerpirati - namensko prepisovati odlomke, podatke iz teksta, izpisovati
  • Ekskurz - oddaljitev od glavne teme, zlasti zaradi pojasnitve kakega problema, ki je z njo v zvezi
  • Ekspertiza - izvedensko mnenje, poročilo
  • Eksploatacija - neplačano prilaščanje proizvodov tujega dela, izkoriščanje
  • Emancipacija - pridobitev enakopravnega položaja
  • Emblem - likovno znamenje, ki simbolizira kako pripadnost, dejavnost, idejo
  • Eminenca - zaradi izrednih sposobnosti, dosežkov zelo cenjen, upoštevan človek
  • Famulus - služabnik, pomočnik, zlasti pri kakem znanstveniku
  • Fantazma - podoba, privid, ki nastane iz pretirane fantazije
  • Feljton - živahno, duhovito pisan literarni sestavek, navadno grafično ločen od drugega gradiva, podlistek
  • Frankirati - nalepiti znamko na poštno pošiljko kot dokaz plačane poštnine
  • Garnirati - okrasiti, olepšati
  • Generirati - povzročati nastanek česa; porajati, ustvarjati / tvoriti nove jezikovne enote iz danih jezikovnih enot po določenem postopku
  • Geneza - izvor, nastanek in razvoj česa
  • Hemisfera - polovica zemeljske oble; polobla, poluta / polovica velikih ali malih možganov
  • Hermetičen - ki je tako zaprt, da ne prepušča plina ali tekočine, neprodušen
  • Hiperpovezava - element računalniškega dokumenta, ki omogoča premik v drug dokument ali na drugo mesto v istem dokumentu; link, nadpovezava
  • Ibidem - na istem kraju (v knjigi), v istem delu, prav tam
  • Imponirati - vzbujati občudovanje, spoštovanje zaradi določenih lastnosti, vedenja
  • Impresum - podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu; kolofon
  • Indeksirati - označiti kako vrednost, element s številko, črko za razlikovanje istovrstnih znakov
  • Indoktriniran - delati, povzročati, da kdo sprejme določeno doktrino, nazor
  • Inercija - stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenobnost, nedelavnost
  • Inferiornost - manjvrednost
  • Iniciacija - obredno sprejemanje mladine med odrasle, uvajanje
  • Intenca - težnja, nagnjenje, usmerjenost
  • Interpunkcija - uporabljanje, postavljanje ločil
  • Kapitelka - velika črka v velikosti male
  • Kataklizma - dogodek v naravi, ki povzroči velike spremembe na zemeljski površini ali v vesolju
  • Kompetenca - obseg, mera odločanja, določena navadno z zakonom; pristojnost, pooblastilo
  • Kompilirati - izdelovati, sestavljati knjižna dela, razprave po tujih ugotovitvah, dognanjih
  • Komprimirati - zgoščevati datoteko, da zavzame manj prostora na disku; stiskati, stisniti
  • Koncern - združenje pravno samostojnih podjetij, v katerem ima odločilen vpliv na poslovanje najmočnejša članica
  • Koncizen - jasen, natančno izoblikovan / jedrnat, zgoščen
  • Konjunktura - stanje, položaj v gospodarstvu, ki je ugoden za prodajo
  • Konotacija - pojav, da dobi beseda drug, zlasti čustveno, osebnostno obarvan pomen
  • Konsenz - soglasje, privolitev
  • Konstelacija - razmestitev, razporeditev
  • Konstitutiven - ki določa bistvo, vsebino česa; bistven, pomemben
  • Kontaminirati - spojiti, združiti
  • Kontrastiven - ki pojave enega jezika proučuje glede nasprotja, primerjave z drugim jezikom, protistaven
  • Korifeja - prvak, veličina
  • Kurator - kdor skrbi za koristi, pravice druge osebe ali določene ustanove; skrbnik
  • Kurziva - tiskana pisava s postrani oblikovanimi črkami
  • Lacan - francoski psihoanalitik
  • Lamentacija - tožba, tarnanje
  • Larpurlartizem - nazor, da je funkcija umetnosti samo estetska, ne pa tudi družbena
  • Latovščina - ezikovno mešana, nerazumljiva govorica / govorica, nastala z dostavljanjem, prestavljanjem zlogov
  • Legitimacija - potrdilo v obliki kartončka, knjižice o članstvu ali usposobljenosti, pravicah kake osebe, izkaznica / usposobljenost, upravičenost, pravica
  • Legitimiteta - upravičenost, temelječa na pravni podlagi
  • Loza - gozd
  • Lukrativen - donosen, dobičkonosen
  • Maksima - življenjsko vodilo, geslo
  • Maligen - nevaren, škodljiv, poguben
  • Manierizem - umetnostni slog med renesanso in barokom
  • Maniheizem - nauk Manija v 3. stoletju, da je snov počelo zla in duh počelo dobrega
  • Metuzalem - zelo star človek, zlasti moški
  • Modifikacija - sprememba, preoblikovanje, prilagoditev
  • Modulacija - spreminjanje višine, barve glasu in hitrosti v govoru
  • Modus - način
  • Napaberkovati - priti do česa s priložnostnim, nesistematičnim zbiranjem
  • Nepotizem - dajanje dobrih služb, družbenih položajev sorodnikom
  • Obskuren - mračnjaški, nejasen
  • Paberkovati - prihajati do česa s priložnostnim, nesistematičnim zbiranjem
  • Paradigma - vzorec, primer
  • Parcialen - delen, nepopoln
  • Pasica - pas, trak / svilen trak, vezen z zlatom in srebrom, ki ga nosijo oficirji okoli pasu ob svečanostih; ešarpa
  • Pasus - odlomek, del
  • Patina - taka plast na predmetih, ki daje starinski videz
  • Polemika - ostra izmenjava nasprotujočih si mnenj, navadno glede kakega znanstvenega, literarnega, filozofskega vprašanja
  • Postulat - zahteva, nujnost
  • Pragmatičnost - pojav, da kdo podreja svoje prizadevanje, ravnanje trenutnim razmeram, praktični uporabnosti, koristi
  • Propozicija - trditev, predpostavka
  • Prosvetliti - s poučevanjem, izobraževanjem doseči, da kdo misli, dela brez predsodkov, razumno
  • Recenzija - prikaz strokovnega mnenja, sodbe o (novem) znanstvenem ali umetniškem delu, zlasti glede na kakovost, ocena
  • Rektor - predstojnik univerze, visoke šole
  • Renome - ugled, sloves
  • Restriktiven - omejitven, omejevalen
  • Rezoniranje - razmišljanje, razglabljanje
  • Rigiden - neprožen, tog
  • Servilen - kdor si s pretirano uslužnostjo, vdanostjo prizadeva pridobiti naklonjenost nadrejenih; hlapčevski, klečeplazen
  • Sintagma - besedna zveza, v kateri je ena beseda glavna, druga pa podrejena
  • Skepsa - odnos do okolja, ki izključuje zanesljivo sklepanje o resničnosti česa; dvom
  • Sprega - sodelovanje
  • Srenja - ljudje, ki jih povezujejo skupni interesi, dejavnosti, družbeni položaj
  • Stavec - kdor ročno ali strojno izdeluje stavek za tiskanje
  • Šušmar - kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo
  • Tendenca - prizadevanje za dosego, uresničitev česa; težnja
  • Transparentnost - prosojnost, prozornost
  • Trivialen - vsebinsko prazen, obrabljen, malovreden
  • Trust - združenje enakih ali sorodnih podjetij za dosego monopolnega položaja na tržišču
  • Ubornost - revnost, siromašnost
  • Udinjati se - hoditi na dnino
  • Uzurpacija - nezakonita, nasilna prilastitev
  • Valenca - lastnost besede, da ima v stavku ali besedni zvezi lahko skladenjsko dopolnilo; vezljivost
  • Venet - pripadnik evropskih prazgodovinskih ljudstev; prebivalec italijanske pokrajine
  • Verzalka - vélika črka
  • Vobče - sploh, nasploh

E-pošta[uredi]

Živimo v času, ko večina komunikacije poteka z uporabo moderne tehnologije. Med seboj se sporazumevamo s klici, SMS-sporočil in e-pošto, mladi pa uporabljamo za sporazumevanje tudi družabna omrežja (npr. Facebook, Snapchat, Viber, WhatsApp itd.). Klasičnega dopisovanja skoraj ni več (v ovojnici v nabiralnik dobimo le še kakšne uradne dopise, položnice ...). Pri komunikaciji z uporabo tehnologije pa moramo biti pozorni, kateri izmed načinov je za kakšno priložnost najprimernejši. Družabna omrežja, npr., so primerna za komunikacijo med mladimi, SMS-sporočila so primerna za izmenjevanje ne tako zelo pomembnih informacij med ljudmi, ki se med seboj poznajo. Ko pa želimo komunicirati s kom, ki mu nismo blizu, oziroma se želimo pogovoriti o čem uradnem, uporabimo e-pošto. Pri pisanju e-sporočil moramo upoštevati nekaj pravil, da ne delujemo nevljudni, da drugim ne "smetimo" poštnega nabiralnika itd. (npr. bolj uradna e-sporočila vedno začnemo z nagovorom in končamo s pozdravom, prejetje pomembne pošte moramo vedno potrditi, če je bila pošta poslana več prejemnikom, moramo paziti, da odgovarjamo le tistim, ki se jih naš odgovor tiče, ne pa tudi vsem ostalim ...). Po mojem mnenju je uporaba moderne tehnologije za komuniciranje zelo koristna, saj informacije potujejo veliko hitreje, kot bi potovale s klasično pošto.

Uvod & Pismenost (do Wikiji in šola)[uredi]

V današnjih časih nam to, da je nekdo pismen ne pomeni le to, da zna s svinčnikom oziroma kulijem pisati na papir, ampak da zna uporabljati tudi moderno tehnologijo (naprimer napisati esemes, odgovoriti na e-pošto...). Treba se je zavedati tudi, da so informacije, ki jih najdemo na internetu enako zanesljive kot tiste, ki jih najdemo v knjigah (ko najdemo neke informacije, tako v knjigi kot na internetu, moramo kritično presoditi ali držijo ali ne). Na spletu lahko podatke dopolnjuje vsak, je pa zato težje beležiti, kdo vse je avtor nekega besedila.

Pismenost (od Wikiji in šola do Vaje v pisanju)[uredi]

Bralec[uredi]

Z razvojem moderne tehnologije, si lahko ljudje stvari, za katere je bilo nekoč potrebno plačevati, ogledamo zastonj (npr. zemljevide, časopise itd.). Seveda pa to ni všeč ljudem, ki so nekoč, od prodaje teh stvari, imeli dobiček. Zastonj ogled na spletu nam preprečujejo s sklicevanjem na avtorske pravice. A kljub temu vedno bolj napredujemo, do vedno več stvari lahko dostopamo zastonj. Če je za ogled kakšne stvari potrebno plačati, bojkotiramo, objavi pa se kakšna konkurenčna stvar, do katere je mogoče dostopati brez plačila.

Kredibilnost (do Navajanje)[uredi]

Vedno ko beremo knjigo, članek ali pa objavo na Wikipediji moramo biti kritični, saj ni nujno, da avtor obvlada temo o kateri piše. Besedilo je bolj verodostojen, če vemo, da oseba, ki ga je napisala, deluje na področju, o katerem govori, če je oseba, ki je besedilo napisala, starejša (predvidevamo, da so starejši ljudje modrejši, saj so v življenju že doživeli več kot mlajši, vendar pa to ne drži vedno) ali pa, če je besedilo izšlo v knjigi/časopisu/reviji in ga je pred objavo pregledal urednik (besedila, ki izidejo v samozaložbi pred objavo najverjetneje niso pregledana). Vsak, ki pa se pisanja besedil loteva, mora upoštevati pravopisna pravila; pravilno mora uporabljati veliko začetnico, znati mora postavljati vejice in narekovaje itd.

Kredibilnost (od Navajanje do Zgledi)[uredi]

Pri pisanju naših seminarskih nalog, diplomskih nalog itd. moramo zelo natančno navesti vire, ki jih citiramo, drugače gre za plagiat. Če je avtor vira, ki smo ga citirali, ne da bi ga navedli, mrtev manj kot 70 let se lahko znajdemo v težavah tudi s pravnega vidika. Obstaja več možnosti navajanja virov, vendar pa moramo biti pri tem delu dosledni in ves čas uporabljati isti način. Obstajajo tudi programi, ki računajo kolikokrat je bilo delo nekega avtorja citirano. Večkrat kot je bilo delo citirano, bolj zanesljivo je.

Kredibilnost (Zgledi)[uredi]

Pri navajanju virov moramo biti zelo natančni, saj se ti ne navajajo vedno enako (če smo pri svojem delu uporabili knjigo, se to navede drugače, kot če smo uporabili revijo ali pa fotografijo itd.). Paziti moramo tudi, da pri citiranju virov ne delamo napak (npr. pri citiranju spletnih virov ne smemo navajati http-jev, pri navajanju spletnih virov moramo na dLibu in Cobissu vedno preveriti ali obstajajo tudi v tiskani obliki itd.).

Sporočilo, ki je bilo na SlovLit-u objavljeno na moj rojstni dan[uredi]

Oznake tem:

  • publikacija
  • roman
  • časnik Domoljub

Žanri (brez E-pošte)[uredi]

Izvedel sem, da ena avtorska pola obsega 30.000 znakov oz. 4400 besed. Zapomnil si bom nasvet, naj se pred izbiro mentorja diplomske naloge posvetujem pri starejših kolegih, da slučajno ne bom naletel na mentorja, ki je znan po tem, da rad komplicira. Zelo zanimivo se mi zdi tudi to, da v drugih jezikih (npr. v angleščini) nimajo izraza za poklic, ki ga pri nas opravlja lektor.

Izvleček (+ Vaja)[uredi]

Izvleček napišemo na začetku naše razprave, da se bralec, ko ga prebere, lahko odloči, ali ga ta raziskava sploh zanima. Vseboval naj bi predmet raziskave, metode, rezultate in sklep. Dolg naj bi bil največ 10 vrstic (od 100 do 500 besed).

Marja Boršnik meni, da sta v kakovostni poljudni književnosti etika in estetika pomembnejši od poučnosti. Depedagogizacijo ter igra in humor sta pomembni sestavini tovrstnega slovstva. Med prvimi je vzpostavila standard vrednotenja poljudne književnosti, ki velja še danes.

Bistvene literarnovedne značilnosti in podobo umetne pravljice ugotovimo z razčlenjevanjem vsebine in metodologije samostojnih knjižnih izdaj, med leti 1900 in 1950. Brez upoštevanja del Hansa Christiana Andersena si teorije umetne pravljice ni mogoče misliti.

Slog (brez Izvleček)[uredi]

Pri pisanju besedila moramo biti pozorni na nekaj stvari: naslov ne sme biti predolg, zajeti pa mora bistvo celotnega besedila, ključne besede ne smejo vsebovati besed, ki so v naslovu, ne smemo biti pristranski itd. Dobro je, da damo besedilo pred oddajo nekomu prebrati (npr. sorodniku, prijatelju), da nam pove, če je tisto, kar smo želeli povedati, razumljivo. Fino je, če se na govorno prezentacijo pripravimo, saj samo z branjem tega, kar imamo napisano, poslušalce dolgočasimo. Pri govorni prezentaciji si lahko pomagamo s prosojnicami, vendar pa nanje napišemo samo oporne točke, saj so drugače poslušalci skoncentrirani le na napisano, ne pa tudi na govorjeno. Pri fotografijah, ki jih objavimo na prosojnice moramo paziti, saj mora za objavo od smrti avtorja preteči vsaj 70 let(najboljše je, če stvar, ki jo želimo objaviti slikamo sami).