Domače naloge

1. Tipkanje

V. Jarc: Pravljica dLib

2. Sodobnost

Čeprav sem se pred prelistavanjem Sodobnosti odločila, da bom revijo odprla brez posebnih pričakovanj, je bila globoko v moji podzavesti prisotna misel, da neka literarna revija, ki nam je bila dodeljena na predavanju, ne more biti nič več kot suhoparna in enolična. No, po hitrem preletu in nekaj prebranih prispevkih me je ta misel zapustila. Reviji podzavestno pripisane oznake so se spremenile v raznolik spekter mnenj, vizij, prispevkov sodobne slovenske proze, poezije, esejev, celo gledaliških kritik in morda še česa, tako da lahko rečem, da me je Sodobnost pozitivno presenetila in presegla vsa (ne)pričakovanja.

3. Slavistična revija

Se bom kar navezala na prejšnjikrat dodeljeno nalogo in priznala, da so se takratni "strahovi" tokrat uresničili. Da bi vsaj malo zabrisala mejo med leposlovno Sodobnostjo in strokovno Slavistično revijo, sem v članku Heinrich Heine in slovenska literatura najprej prebrala pesmi (prispevek sem izbrala prav zarade te drobtinice dúha po nestrokovnosti) in se šele nato lotila članka, ki se je loteval dojemanja, sprejemanja in posnemanja Heinejeve poezije na Slovenskem ter njenega vpliva na slovenske literate.

4. Separat

Branje separata se mi je zdelo najzabavnejše in najlahkotnejše branje do sedaj in upam si trditi, da bo ostalo moje najljubše tudi, če oz. ko dobimo kakšna nova darilca. Všeč mi je bilo že po enem in edinem hitrem preletu. Predvsem je za to krivo dejstvo, da je bil članek napisan v cirilici (ki je ne znam dekodirati). Moja prva asociacija je zato bila, da gre za ruski prispevek, a me je povzetek v angleščini na koncu poučil, da je separat napisan v srbščini.

5. SlovLit

Odprem prvi zadetek, ki se pojavi, ko v Google napišem "slovlit", in prikaže se preprosta spletna stran arhaičnega izgleda. Vestno preletim, vse kar piše, in upam, da bi čim prej zagledala besedico arhiv. Dokopljem se do prispevkov iz leta 2019 in izberem poljubnega, saj ne opazim takšnega, ki bi bil objavljen na moj rojstni dan. V sredo, 17. aprila 2019 je Saška Štumberger objavila vabilo k vpisu v klub alumnov oddelka za slovenistiko FF UL. Ponosna na najdbo o tem takoj poročam na svojem wikiverzinem profilu.

Izjemno kratki zapiski začetka Nove pisarije

Pismenost

včasih > slovnica
zdaj > znanje branja in pisanja oz. znanje, poznavanje česa sploh (digitalna, medijska, informacijska, ekološka, čustvena ...)
- obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo
- sposobnost sprejemanja (+razumevanja) zapisanih informacij in sposobnost njihovega tvorjenja in posredovanja

Informacijska družba

=Informacijska doba, digitalna doba, računalniška družba

tiskana vs elektronska knjiga

Wikiji

skupek spletišč v okviru Wikimedije
- Wikipedija (spletna enciklopedija)
- Wikivir ({stara} besedila v javni lasti)
- Wikiknjige (knjige in priročniki)
- Wikiverza (seminarji, projekti, predavanja)
- {Wikimedijina} Zbirka (slikovno gradivo)
- Wikislovar

290 jezikov (delež angleščine pada).

Članki so s statusom cc (=creative commons = 'licenca ustvarjalnega ljudstva'), njihovo kredibilnost zagotavljajo utečeni recenzijski postopki (peer reviewing; objave kontrolirajo posamezniki).

~wikiji in šola ~

Avtor

avtor in vidik interpretacije dela
motivacija za pisanje + (ne)etičnost
jezik (slovenščina~angleščina)
teme
- relevantnost
včasih: biti avtor imelo velik pomen
soavtorstvo
objave (ne ne objavljena dela)

Vaje v pisanju

(ročno) pisanje ~ krepitev inteligence
OCR = optično prepoznavanje črk

Objavljanje

včasih: za razmnoževanje skrbijo stavci v tiskarnah ~ danes objava besedila večinoma pomeni postavitev (+ objavo) na splet
zadetki na spletu

Množični um

= kolektivna pamet, kolektivna zavest, množična zavest

sodelovanje pri stalnem izpopolnjevanju produkcije znanja, ki je javno dostopno
cilj je korist vsakega člana skupnosti (ne pa koristiti abstraktni skupnosti, naciji)
izmenjava množične vednosti deluje proti hierarhiji, avtoriteti in privilegijem
brez kontrole
splošno znanje nastaja kot produkt dialoga med posamezniki

Jaron Lanier

Slovarček

marginaliziran: odrinjen, potisnjen na rob
eklatanten: očiten, jasen, prepričljiv
atavizem: ponovitev telesnih ali duševnih lastnosti davnih prednikov na potomcih