Uporabnik:Anjazupancic

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

O Slavistični reviji[uredi]

Mnogokrat se vprašam, kakšno prihodnost ima moj materni jezik kot tak, originalen, brez vsak dan novih, prevzetih besed, brez navideznega olepševanja, ki potiska slovenščino v kot in jo dela neizvirno. In odgovore najdem v ljudeh, ki svoje življenje posvečajo svojemu jeziku, ga nadgrajujejo in ohranjajo živega. V ljudeh, ki skrbijo, da v narodu ostaja neka pristna zavest in vezi, zaradi katerih sploh obstajamo. Večina teh ljudi, ki soustvarjajo Slavistično revijo, ki ima poudarek prav na slovenščini, spada med te, ki se borijo za svoj jezik in mu omogočajo prihodnost. S prispevki opozarjajo na problematiko, ki pesti slovenski jezik, na posebnosti, ki bi jih morali poznati, tistim, ki pa so večji poznavalci jezika in njegovih razsežnosti, pa omogoča širjenje znanja in vedenja o le tem. Revija je eden izmed dejavnikov, ki vsekakor pozitivno vplivajo na ohranjanje in negovanje našega jezika, hkrati pa izobražuje nas, ki morda mislimo, da svoj jezik poznamo, kmalu pa se zavedamo, da za to ni dovolj biti zgolj Slovenec. Poleg slovenščine, nam Slavistična revija približa tudi tuje slovanske jezike, s katerimi ima slovenščina marsikaj skupnega, zaradi česar jo posledično tudi lažje razumemo. V teh jezikih mnogokrat najdemo vire naših lastnih besed in lastnosti, in zaradi tega je pomembno poznavanje tudi teh. Menim, da je Slavistična revija dobra popotnica in dober vir informacij za nas začetnike in tudi izkušenejše ljudi na tem področju in pomagala nam bo do skupnih ciljev.

Literarni dogodek[uredi]

Cerkovna ordninga odslej tudi v sodobnem knjižnem jeziku[uredi]

V sklopu zbirke Trubar je izšla knjiga Cerkveni red, delo inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC-ja SAZU-ja in Združenja Trubarjev forum, sloni na memmingenskem izvodu Trubarjeve Cerkovne ordninge. Nova izdaja je kompilacija več nemških besedil v slovenskem prevodu, 15 odstotkov pa je Trubarjevega avtorskega dela. Knjiga je sestavljena iz treh delov. V prvem je Trubar opisal evangeličanski nauk, v drugem se je razpisal o pridigarstvu - ta del je skoraj v celoti avtorski -, v tretjem pa so opisani obredi. V knjigi je opisana tudi njegova zamisel o osnovnem šolstvu.

Vir

A. J.; Kaj je Trubar v resnici hotel povedati "lubim Slovencem"?. MMC: Prvi interaktvni multimedijski portal RTV SLO, 30. oktobra 2014.

Umrl je Kajetan Kovič[uredi]

Danes, 7. 11. 2014, je v 83. letu starosti, zaradi dolge bolezni, preminil slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec in akademik Kajetan Kovič. Rodil se je v Mariboru leta 1931, v Ljubljani pa je leta 1956 diplomiral iz svetovne književnosti in literarne teorije. Bil je eden izmed soavtorjev Pesmi štirih, v kateri je objavil 26 pesmi. Kajetan Kovič je s svojim delom zaznamoval celotno slovensko književnost druge polovice 20. stoletja in z njegovo smrtjo je umrl tudi del le te.

Vir

P. G.; Umrl je Kajetan Kovič. MMC: Prvi interaktvni multimedijski portal RTV SLO, 7. novembra 2014.

Zakaj slovenistika?[uredi]

Prav to vprašanje me spremlja že od osnovne šole, a nanj še vedno ne znam natančno odgovoriti. V jeziku najdem neko privlačnost, nek ponos, potrebo po tem, da ga pomagam negovati in ohranjati, postavljati v ospredje, ga varovati in raziskovati. Slovenščina mi je preprosto blizu in že od malih nog sem prepričana, da je v njej velik del moje prihodnosti, prav tako pa tudi prihodnosti družbe, ki me obdaja. Ob študiju slovenistike sej spoznala, da se v njej skriva mnogo več, kot ljudje sprva mislimo. Zdi se nam, da jezik poznamo, vendar šele ob tem, ko se v jezik poglobimo, vidimo, da za poznavanje slovenščine ni dovolj biti Slovenec. Sploh sedaj z veseljem ugovarjam tistim, ki pravijo, da slovenščina nima obetavne prihodnosti in da zamira, saj jo sproti oživljajo ljudje, ki so v njej že našli svoje poslanstvo, ob tem pa jo negujemo tudi mi, ki smo na začetku naše poti, ki bo to poslanstvo obudila.