Uporabnik:Anjapirnat

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Kako so Oči spoznale[uredi]

Nedolgo nazaj, ko je bilo jutro komajda rojeno in se nebo še ni dodobra umilo nočnih saj, je Telo zaspano ždelo v neki predavalnici.


»Spet nekaj bereš. Povej, kaj imaš to?« so vprašale Oči.

»Slavistično revijo,« je zamišljeno odvrnilo Srce.

»To – da je revija?! Se šališ?« Ta glas je bil prežet z nejevero.

»Zaletava sodba, kakor vselej,« se je namuznilo Srce, Oči pa so govorile dalje. »Ta bukla, debela za cel roman, pusta in brez fotografij, povsem kontrastna tistim šelestečim pisanim naslovnicam iz frizerskega salona in zobozdravniške čakalnice? Pa saj nisi resno!« 

Toda Srce ni odvrnilo ničesar, le pustilo je Očem, da so brale. Te pa so postajale svetlejše in večje in njihov molk je pravil zase.

Čez čas je Srce spregovorilo. »No. Pa zdaj, kako mislite?« 

Oči so se smehljale. »Še dobro, da te imamo. Vedno vse pokvariš.« 

»Zanimivo, kajne?« 

»Vsekakor! Všeč nam je bilo tisto o ekspresivnih oz. čustvenostnih oznakah v slovarstvu.« 

»Pa tisto o sprejetju – hočem reči - recepciji slovenske književnosti?« 

»Da, tudi to! Zares, knjige ne gre soditi po platnicah,« so priznale Oči.

»Se zavedate, da bodo potrebna leta, preden nam bo jasna prav vsaka beseda?« 

»Oh, ampak mi to želimo, mi to smo. In hočemo prebrati do konca.«

--Anjapirnat (pogovor) 23:40, 22. oktober 2014 (CEST)

V Literarnovedno[uredi]

»Oprostite; morda veste, kam pelje ta vlak?«

»V Literarnovedno.«

»Torej sem prav prišla. Smem prisesti?«

»Vsekakor … Morda se motim, toda zdi se mi, da se od nekod poznava …«

»Gospa soseda! Skorajda vas ne bi prepoznala! Seveda, jaz sem - Literarna Teorija. Kako lepo vas je ponovno srečati! Brez besed sem – Literarna Zgodovina osebno! Mislila sem, da vas bom srečala šele doma.«

»Precej potujem. V petek sem bila v Slovenj Gradcu na zaključku Festivala mlade literature Urška

»Slišala sem o tem - Petra Žišt je bila razglašena za najbolj perspektivno mlado literarno ustvarjalko. Kaj pa tisto o Jenkovi nagradi, veste kaj o tem?«

»Namigujete na dejstvo, da je Anja Golob zavrnila denarni del nagrade?«

»Povsem ste na tekočem. Saj ne zamerite, če vas malce preizkusim - se morda spomnite, kateri literarni zgodovinar je umrl na današnji dan, dvaindvajsetega oktobra?«

»Dragan Šanda

»Kateri pa je umrl dvajsetega oktobra?«

»Mirko Rupel

»Vse veste! Prav pogrešam te vaše izstreljene odgovore. Obvezno se morava dobiti, da bova še kakšno rekli. Kdaj imate čas?«

»Lahko že jutri. Ob sedmih popoldan pridite v Trubarjevo hišo literature na literarno čajanko.«

»Z veseljem. In povabim tudi Primerjalno Književnost. Ta bo šele imela povedati!«

--Anjapirnat (pogovor) 23:46, 22. oktober 2014 (CEST)

Blagor tistim, ki širijo znanje[uredi]

(Sledeče besedilo je bolj kot karkoli drugega nekakšen asociativni komentar ob prebiranju Nove pisarije in se predvsem osredotoča na del o izbiri teme ter s tem o avtorju, obenem pa se po svoje dotakne še vsega ostalega.)


Dobro se spominjam besed svojega gimnazijskega profesorja, ki je večkrat govoril, da največ dobi tisti, ki tvega. Sprva so se mi zdele njegove besede nelogične in po glavi so se podila najrazličnejša vprašanja. Naj torej vselej počenjam neumnosti, pa mi bo šlo dobro? Naj pomislim, kako bi ravnala, potem pa samomučeniško namerno storim ravno obratno? – Nisem razumela!

Potem pa danes slišimo o ljudeh, ki so odprli trgovine s tem in tem (npr. s kakšnimi pasjimi piškoti in podobno), z nečim čudnim in še bolj čudnim. Najprej si mislimo, da tega pa res nihče ne bo kupoval, ker bi sicer zagotovo obstajalo že prej. Smejimo se, obenem pa radovedno spremljamo odzive. Ampak stvar deluje! In potem se pojavi nova trgovina in nekaj metrov naprej še ena. Vzpostavi se nekakšen marketinški kanon. Čemur smo se prej smejali; nad čimer smo se morda zgražali; kar se nam prej ni zdelo pomembno - to je zdaj naenkrat del nas.

In kaj ima pri tem Nova pisarija z Izbiro teme?

Pomembna tema naj bi bila ta, o kateri piše več ljudi. Zakaj pa so nekatere teme pomembnejše od ostalih? Zakaj nekatere manj? Kako pripraviti ljudi, da bodo pisali tudi o tem, kar je na prvi pogled monotono in nezanimivo, morda nenavadno?

Ker sem vselej raje počela vse drugo kakor pa tisto, kar bi morala, sem tako nekoč namesto Pavčka prebirala Jesenina, ki ga je – da bo kristalno, od kod povezava – prevajal ravno on. In tako sem našla izdajo revije Modra ptica iz let 1936/37, tam pa nato poleg članka o Jeseninu še članek (sicer leposlovno besedilo) Petra Donata z naslovom Iz dnevnika smešnega človeka. Sprva se mi je stvar zdela nepomembna in ji niti nisem posvečala preveč pozornosti, ampak ker me je premagal »firbec«, sem tudi to prebrala. Izkazalo se je za kar hvaležno branje, saj sem v omenjenem dnevniškem zapisu zasledila teme, ki so v resnici pomembnejše, kot se zdi na prvi pogled. Gre namreč za pripoved o aroganci in sebičnosti, pa tudi o tem, kako je to narobe. Aktualnost, predvsem pa povezavo z Novo pisarijo vidim prav v tem. Sebični so namreč tudi tisti, ki bi izpustili dušo, da bi le ubranili (svoje) avtorske pravice. Intelektualna lastnina je pomembna, toda ker lahko nekdo drug (ali pa več ljudi skupaj) z dodatkom svojega znanja nekemu že obstoječemu delu pripomore k večji blaginji skupnosti, potemtakem je pomembnost avtorja zgolj dim in pena. Njeno zagovarjanje zaradi lastnih egoističnih stališč pa docela – arogantno.

Kako je mogoče, da nekateri matematiko dojamejo šele na inštrukcijah, ko pa vendarle v šoli vsi razlagajo isto učno snov? - Gre za način, kako so nekomu predstavili neko idejo. Včasih je stvar na prvi pogled lahko na smrt dolgočasna, a če se je lotimo na pravi način, se kaj hitro zgodi, da začutimo intelektualne metuljčke. Pomemben je pristop, ki vzbudi zanimanje za temo. In pomembno je tudi, da se odpirajo vedno nove teme. So tiste, ki so večne, ampak so pa tudi tiste, ki so ves čas okrog nas, pa se jih še kar nihče ne loti. Ali pa se jih, pa njegovo delo potihne in izgine v pozabo.

Širjenje informacij daje znanje, predvsem pa pripomore k njegovemu ustvarjanju. Wikiji tu nosijo velik del zaslug, ker informacij ne skrivajo zase. Različni vidiki odpirajo različne teme, nove povezave, nove misli, nove – ideje! Tisti, ki tvega, da posreduje svoje znanje, pa v resnici da še največ.

--Anjapirnat (pogovor) 23:08, 13. november 2014 (CET)

Obdobja 33: Recepcija slovenske književnosti[uredi]

Vsebina zbornika ob 33. slovenističnem simpoziju Obdobja:


Alenka Žbogar: Recepcija slovenske književnosti → (književnost)

Irena Avsenik Nabergoj: Podobe zapeljivca in ugrabitelja v slovenskem motivu Lepe Vide → (književnost)

Saša Babič: Uganka v časovnem prerezu → (književnost)

Matjaž Birk: Slovenska književnost v nemškem časopisju na Slovenskem: podobe in družbena funkcija → (književnost)

Milena Mileva Blažić: Recepcija slovenske mladinske književnosti doma in v tujini → (književnost)

Blanka Bošnjak: Recepcija slovstvenega dela Leopolda Volkmerja: pomen za vzhodnoštajersko književnost → (književnost)

Zoran Božič: Problem interpretacije in recepcije Prešernove pesmi Pevcu → (književnost)

Jadranka Cergol: K pojmovanju manjšinske literature: študija primera literarne produkcije dveh manjšinskih skupnosti → (književnost)

Joanna Cieślar: Recepcja, historia, przekład: Naga wyspa Božidara Jezernika w polskim tłumaczeniu → (književnost)

Renata Debeljak: Recepcija Potrčeve predvojne kratke proze → (književnost)

Monika Deželak Trojar: J. L. Schönleben in njegov pogled na recepcijo slovenske retorske proze v 17. stoletju → (književnost)

Ljudmil Dimitrov: Recepcija sodobne slovenske dramatike kot književnosti: refleksija prevajalca → (književnost)

Marijan Dović: Tri obdobja slovenskega literarnega založništva: ekonomike, politike, ideologije → (književnost)

Olena Dzjuba-Pogrebnjak: Словенська мова і література в Україні: словеністика у працях професора Т. Д. Флоринського → (jezik)

Tomaž Erjavec, Darja Fišer: Recepcija virov starejše slovenščine IMP → (jezik)

Florence Gacoin-Marks: Francoska prevoda Alamuta → (književnost)

Monika Gawlak: Prevodi slovenske proze na Poljskem po letu 1991 → (književnost)

Dragica Haramija, Janja Batič: Recepcija postmodernih slikanic → (kultura)

Robert Jereb: Slovenska literarna kritika v periodičnem tisku (1990–1999) → (književnost)

Andraž Jež: Recepcija Stanka Vraza s stališča teorije ideologije → (književnost)

Jožica Jožef Beg: Branje klasične slovenske poezije v gimnaziji → (književnost)

Franci Just: Prevodna recepcija slovenskih pisateljev v prekmurskem časopisu Prijatel in tedniku Novine → (književnost)

Marko Juvan: Kritika in prevod kot prostora medliterarnosti: Čop, Čelakovský in Prešeren → (književnost)

Irma Kern: Posebnosti kritiškega odziva v medkulturnem posredovanju literarnih besedil → (književnost)

Sanja Kostanjšek: Recepcija mladostnika po prvem branju Lainščkovega romana Skarabej in vestalka → (književnost)

Erwin Köstler, Andrej Leben: Posredovanje slovenske literature v nemški govorni prostor in dvojezično založništvo na Koroškem → (književnost)

Ana Košuta Skok: Recepcija slovenske književnosti v zadnjem triletju osnovne šole → (književnost)

Zvonko Kovač: Međuknjiževna kritika (slovenske) književnosti → (književnost)

Boža Krakar Vogel: Spodbujanje literarne recepcije v vzgoji in izobraževanju: didaktične ambicije in praktični učinki → (književnost)

Ivana Latković: Prijevodi i odjeci suvremene slovenske proze u Hrvatskoj → (književnost)

Marko Ljubešić, Mirjana Benjak: Kako recipirati nepročitano → (književnost)

Laima Masytė: Nekaj posebnosti prevoda romana Berte Bojetu Filio ni doma v litovščino → (književnost)

Maja Melinc Mlekuž: Vzgoja narodne pripadnosti pri književnem pouku → (kultura)

Vesna Mikolič: Literarna perspektiva Šalamunovega pesniškega diskurza skozi slovensko in tujejezično leksiko → (književnost)

Jun Mita: Recepcija slovenske književnosti na Japonskem → (književnost)

Marija Mitrović: Edvard Kocbek v srbskih/hrvaških prevodih → (književnost)

Mladen Pavičić: O pregledih zgodovine slovenske književnosti v madžarskem jeziku → (književnost)

Katarina Podbevšek: Recepcija slovenskega postdramskega besedila (Simona Semenič: tisočdevetstoenainosemdeset) → (književnost)

Timothy Pogačar: Slovenska proza v dveh slovensko-ameriških publikacijah: recepcija zgodnjega 20. stoletja → (književnost)

Gizela Polanc Podpečan: Horizont pričakovanja v pripovedni prozi Florjana Lipuša → (književnost)

Ivo Pospíšil: Nekaj vidikov češkega sprejema Matije Murka → (književnost)

Barbara Pregelj, Moisés Selfa Sastre: Recepcija slovenske mladinske književnosti med špansko govorečimi → (književnost)

Francka Premk, Eva Premk Bogataj: Refleksija in vrednotenje slovenske književnosti Marje Boršnik → (književnost)

Urša Prša: Transformacija antične Medeje v operi Medeja: glasbena drama iz vsakdanjega življenja → (kultura)

Vilma Purič: Sumljivo in abstraktno v poeziji Irene Žerjal → (književnost)

Andrej Rozman: Žiga Herberstein in slovaški humanisti → (književnost)

Megi Rožič: Transnacionalne in transkulturne prvine v poetiki Milene Merlak Detela → (književnost)

Špela Sevšek Šramel: Kako berejo Slovence v tujini: študija recepcije na Slovaškem → (književnost)

Tone Smolej: Molière v zgodnejšem dramskem opusu Andreja Rozmana → (književnost)

Maja Smotlak: Slovenska literarna kritika o narodni identiteti v sodobnem slovenskem romanu v Italiji → (književnost)

Julija A. Sozina: Temeljne raziskave slovenske književnosti v sodobni Rusiji → (književnost)

Marija Stanonik: Vprašanje racionalizacije v slovenski slovstveni folklori → (književnost)

Nadežda Starikova: Slovenska poezija 20. stoletja v ruskih prevodih → (književnost)

Đurđa Strsoglavec: Stopnja prevedljivosti in stopnja recepcije → (književnost)

Jana Šnytová: Prevodi slovenske književnosti v češčino od leta 1945 do sodobnosti → (književnost)

Katarina Šrimpf: Butalci in Süha roba Frana Milčinskega med slovensko pripovedno tradicijo in avtorstvom → (književnost)

Miran Štuhec: Esejistična recepcija slovenske književnosti → (književnost)

Bożena Tokarz: Prevajalec v procesu literarne recepcije → (književnost)

Loredana Umek: V literarnem Trstu: na meji med resničnostjo in njeno ubeseditvijo → (književnost)

Jonatan Vinkler: Ustvarjanje Franceta Prešerna in František Ladislav Čelakovský → (književnost)

Marijanca Ajša Vižintin: Kdo vse piše in (so)ustvarja slovensko književnost? → (književnost)

Saša Vojtech Poklač: Recepcija slovenske književnosti na Slovaškem → (književnost)

Janja Vollmaier Lubej: Kritiška recepcija zgodnejše proze Marjana Kolarja → (književnost)

Janez Vrečko: Novo branje konsov → (književnost)

Martin Vrtačnik: Kognitivni pristop k oblikovanju odrskega govora (Ivo Prijatelj: Totenbirt) → (jezik)

Nina Žavbi Milojević: Uprizoritev dramskega besedila in njena recepcija (Ivan Cankar: Hlapci) → (književnost)

Alenka Žbogar: Literarno branje in mladostniki → (književnost)

Andreja Žele: Slovenska sodobna literarna ustvarjalnost tudi kot vir novih jezikovnih zmožnosti → (književnost)

Janja Žitnik Serafin: Slovenske medkulturne vsebine v učnih gradivih za slovenski jezik in književnost → (jezik)

Igor Žunkovič: Pomen sodobne fizike v poeziji Gregorja Strniše → (književnost)

--Anjapirnat (pogovor) 00:26, 20. november 2014 (CET)

Kdo s(m)o SlovLitovi deveti decembri[uredi]

Dragi bodoči sošolec,

verjetno se sprašuješ, kdo sem in zakaj ti pišem, in zdi se mi prav, da ti odgovorim. Profesorica nam je povedala, da letos dobimo novega sošolca (rekla je, da ti je ime 2015) in ker sem prav jaz tu šele od lanskega prvega januarja in se še najbolj sveže spominjam, kako je biti »nov«, je prosila, naj ti opišem razred. Zato namreč, da boš vedel, v kakšno okolje si prišel.

Stvar je sledeča:

9. d je tipičen razred, saj so v njem sošolci vseh vrst. Trenutno nas je po številu 15, skupaj s tabo pa zdaj 16. Vselej se najde prost sedež, ker jih tako ali tako skoraj polovica ne hodi v šolo; 2003, 2004, 2005, 2006 in 2007 ves čas skupaj »zalivajo« in jih zato nikdar ni nikjer videt, 2000 in 2001 pa sta par že od vsega začetka in pač »kofetkata« ko se le da.

Sicer pa so ostali še kar v redu. 2002 npr. je iz bolj verne družine in če se že oglasi, ponavadi vpraša kaj v zvezi z vero (nekoč je spraševal nekaj o kartuziji ter naglasu te besede). 2009 mu je povsem kontrasten, saj ga zanimajo novejše teme. Od njega lahko izveš kaj o krajšavah v elektronskih besedilih.

Daleč največja »piflarja« sta 2008 in 2013 – toda nikar ju tako ne kliči, saj bosta užaljena. Sama zase pravita, da sta intelektualca. 2013 ponavadi razlaga kakšne starejše besede, fonetično raziskuje slovenščino in makedonščino. Nedavno je celo gledal Razpis za gostujočo profesuro na Dunaju. 2008 ti bo večinoma povedal kaj o Trdini in Finžgarju v angleščini, ali pa kaj o elektronski knjigi.

2012 je malce … poseben. Včasih se ga kar malo bojimo, ker nas ves čas obmetava z nekimi vojaškimi izrazi. Ni mu preveč všeč, če ga kličeš »karabinjer«, saj naj bi bilo to prestaro, zato mu reci kar »orožnik«, pa bo vse v redu.

Upam, da te to ni prestrašilo – v tem razredu so namreč same nežne duše.

2011 je po srcu pesnik. Pa še ogromno ve o tržaških pesniških ustvarjalcih. 2010 pa je dobrodelnež. Vedno rad pomaga, če ne drugače pa z opozorili na pomoč. Včasih opozori tudi na kakšno Nacionalno knjižnico Bosne in Hercegovine v Sarajevu.

In za konec še jaz; če me prvi dan ne boš takoj našel, ti lahko rečem, da bom verjetno v kotu s kakšno knjigo. Najbolj verjetno pa bom kje sredi kakšne debate o Prežihovem Vorancu, njegovemu geslu na nemški Wikipediji ter o Doberdobu.

Želim ti reči še, da se prav veselim tvojega prihoda. Res me zanima, kakšen si.


Upam, da ti bo med nami lepo!


Tvoj 2014


P.s.: še nekaj imen učilnic, da se boš na šoli lažje znašel: Naglas besede kartuzija, Krajšave v elektronskih besedilih, Fonetično raziskovanje slovenščine in makedonščine, Elektronska knjiga, »Karabinjer« in »orožnik«, Tržaški pesniški ustvarjalci, Nacionalna knjižnica Bosne in Hercegovine v Sarajevu, Nemška Wikipedija in Prežihov Voranc

--Anjapirnat (pogovor) 22:21, 15. januar 2015 (CET)