Uporabnik:Anjajug

Iz Wikiverza
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje

Test 12. 2. 2021[uredi]

--Anja Jug (pogovor)

1. Spomni se imena in priimka literarnega zgodovinarja, ki je bil dolga leta urednik zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev in predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. (Njegova slika.) (1) Če njegovemu priimku spredaj pritakneš oznako za Ludolfovo število, dobiš drugega literarnega zgodovinarja, ki ima čisto slučajno enako ime. (1)

Z besedo ali dvema označi njegovo torišče. (Tj. torišče tega drugega literarnega zgodovinarja) (1)

France Bernik, Pibernik

2. San Salvatore : roman Kades, Hans Vrsta gradiva - roman ; leposlovje za odrasle Založništvo in izdelava - Maribor : Obzorja, 1965 Jezik - slovenski COBISS.SI-ID - 151868

Hans Kades. San Salvatore. Maribor: Obzorja, 1965. COBISS

3. Copyright

Domače naloge 2020/21[uredi]

1. domača naloga: Zapiski o članku iz Slavistične revije[uredi]

Nekaj o Slavistični reviji[uredi]

  • izdaja Slavistično društvo Slovenije
  • najdemo tudi na dLibu
  • strokovni članki s področja jezikoslovja in literarnih ved

O članku[uredi]

Aleksander Bjelčevič. Svobodni verz slovanskih narodov (Ob varšavski konferenci o svobodnemverzu). Slavistična revija 46/4 (1998). 326 – 338.

Začetek je na prelomu stoletja, kontinuiteto ima od 20. in 30. let 20. stoletja dalje. Pojav je internacionalen, koncept pa nacionalen. Konferenca v Varšavi leta 1997 o svobodnih verzih v slovanskih verzifikacijah. Zbrani verzologi iz Češke, Poljske, Rusije, Bolgarije, Srbije, Hrvaške, Slovenije in tudi kasneje pridružene Ukrajine. Avtor na kratko predstavi konferenco, kdo so sodelujoči, o čem je govora, kje in kdaj bo razprava objavljena, v nadaljevanju pa zelo podrobno o svobodnem verzu.

Vtis[uredi]

Zanimivo je branje prispevka, ki ga je napisal tvoj profesor in njegov način pisanja, podajanja informacij izven predavalnice. In prav tako je zanimivo videti, da mi bo takšen ali temu članku podoben prišel še kako prav ob mojem študiju slovenistike, pa čeprav je od njegovega nastanka minilo že 23 let. Veliko novega se človek nauči, nehote ob pisanju domače naloge, ki se morda na začetku ne zdi tako zabavno opravilo.

Citat[uredi]

V poeziji sovjetskega časa se je ohranil predvsem doljnik, periferni pa so postali taktovik, akcentni verz in svobodni verz. Sovjetski pesniki so iz tradicije modernizma izbirali tako, da so se vra~ali k pesemskim postopkom 19. stoletja (modernizem jim je bil socialno, morda tudi umetniško tuj), nastopila je tradicionalizacija in stabilizacija verznih oblik. (Bjelčevič 1998, 334)

O avtorju[uredi]

Aleksander Bjelčevič je docent za slovensko književnost na Filozofski fakulteti, kjer predava starejšo in novejšo slovensko književnost. Leta 1989 je na tej isti fakulteti diplomiral in slovenščine in filozofije. Od leta 2004 in dve leti je bil predstojnik Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Slog[uredi]

Članek je pregleden, vendar brez poglavij in podpoglavij. Jezik je objektiven, članek je podprt z literaturo.

Razumljivost[uredi]

Članek je razumljiv, zame osebno po nekaj branjih, ker vsebuje ogromno informacij in ni razdeljen na poglavja (tudi podpoglavja) in bralca pelje od začetka do konca brez vmesnih premorov. Tema je aktualna in za študij slovenistike zelo dobrodošla, članek je primeren kot študijsko gradivo ali morda referenca za referat, seminarsko delo.


2. domača naloga: Zapiski o članku iz revije Jezik in slovstvo[uredi]

Nekaj o Jezik in slovstvo[uredi]

  • sedež uredništva na FF UL
  • znanstvena revija z literarnovednimi in jezikoslovskimi znanstvenimi članki
  • izhaja do 4-krat letno

Članek, članka, članku, članek, (vse ali nekaj besed) o članku, s člankom[uredi]

Zoran Božič. Avtorice v slovenskih srednješolskih berilih. Jezik in slovstvo 1 (2017). 33–43.

Zaradi potreb domače naloge sem naletela na eno izjemno zanimivo študijo, ki temelji na raziskavi deleža avtoric v slovenskih srednješolskih berilih in zajema kar širok razpon od 1850 do 2000. Članek je pregleden, najverjetneje so za to krivi vsi podnaslovi, in objektivno napisan ter podprt z razno literaturo. Branje mi je bilo v veliko veselje, saj sem pričakovala, da se z leti vseeno pojavlja več ženskih avtoric v slovenskih berilih in nenazadnje tudi v učnem načrtu ter domačem branju, ki je kot je napisal avtor stvar vsakega posameznega učitelja. Delež avtoric je izjemno majhen, izstopa Svetlana Makarovič, ki ima najvišji delež. Članek je poln primerjav, takih in drugačnih, ki so potem natančneje opisane in razložene z raznimi tabelami.

Na začetku omenjeni intervju novinarke Vesne Milek z Jennifer Clement, mehiško pesnico in pisateljico nakaže, da se stvari glede ženskih avtoric skozi leta niso kaj dosti spremenila. Omenjeno je celo, da vsi večji časopisi in revije, seveda na svetovni ravni, za ženske avtorice določijo za recenzije kritičarke in ne kritikov.

Primerjava anglo-ameriškega območja in Slovenije

  • v Angliji avtorice začnejo pojavljati že v razsvetljenstvu, po 1750, v Sloveniji leta 1848
  • anglosaški literarni svet dandanes na univerzitetni ravni preučuje tako besedila kanoniziranih kot tudi nekanoniziranih avtoric, v Sloveniji še potekajo razprave katere avtorice sploh uvrstiti v nacionalni literarni kanon

Iz članka sem razbrala tole: večji kot je obseg srednješolskih beril, večje možnosti za uvrstitev imajo avtorice in obratno.

Za konec pa še avtorjev povzetek, več pa ne bi izdala, povem lahko le še to, da je vreden branja.

Ne samo v imenu enakopravnosti spolov, ampak predvsem zaradi preprostega dejstva, da je literatura, ki so jo pisale in ki jo pišejo ženske, lahko v svoji drugačnosti enako dragocena in kakovostna, je torej nujno strokovno utemeljeno in z mednarodnimi primerjavami podprto prevrednotenje slovenske literarne zgodovine, posledično pa vključitev večjega števila domačih in tujih avtoric v slovenska srednješolska berila. (Božič 2017, 42)

O avtorju[uredi]

Zoran Božič je slovenski šolnik, literarni zgodovinar, prešernoslovec, rojen leta 1951. Na Filozofski fakulteti je diplomiral kot profesor slovenščine in primerjalne književnosti, med študijem se je ukvarjal z raziskovanjem jezika in razumevanjem književnosti, njegov mentor je bil Jože Toporišič. Leta 2012 je bil izvoljen v Državni svet, kot predsednik Komisije za kulturo, šolstvo, znanost in šport.

3. domača naloga in Janko Glazer: Ciproš[uredi]

Spominu sina

Ko ciproš zacveti,
so naše frate rdeče:
tako iz rane speče
kdaj se pokaže kri.

Kjer rastel, zelenel
je gozd dreves košatih
in ptic v njem – nád krilatih –
je zbor brezskrben pel;

kjer búčal je vihar
skoz veje in vrhove
in poln moči njegove
bil svet je, vsaka stvar –:

tam frata zdaj leži;
le ciproš cvete rdeče:
kakor iz rane speče
pokaže kdaj se kri.

O avtorju[uredi]

Janko Glazer (1893 – 1975) slovenski pesnik, literarni zgodovinar in knjižničar. V Gradcu, na Dunaju, Zagrebu in Ljubljani je študiral slovenistiko in germanistiko. Najprej je piučeval, potem je bil knjižničar in nazadnje še ravnatelj. Leta 1968 je prejel Prešernovo nagrado.

Objave[uredi]

Pesem Ciproš je bila objavljena v delu Pesmi in napisi: izbor (1953, izbral, uredil in spremno besedo napisal Jaro Dolar), ki je doživelo še en ponatis in elektronsko izdajo. Leta 2014 so pesem natisnili v Antologiji mariborskih pesnikov (izbral in uredil Robert Titan Felix) pri založbi Aristej.

Tema[uredi]

Glazer je v tej pesmi izpovedal svojo bolrčino ob izgubi sina Matija, ki je 1045 umrl v boju pri Brčkem. Svojo bolečino in rane, ki se ne bodo nikoli zacelile predstavi s simboliko ciproša, ki ga povezuje s krvjo in ranami. Gre za lirsko izpoved bolečine skozi impresijo iz narave.

Uporaba in odmev[uredi]

Pesem je novembra 2015 doživela bralno uprizoritev, pod naslovom Ko ciproš zacveti. Uprizoritev se je zgodila v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru. Več o tem pa tule [1]

Ozadje[uredi]

Ozadje nastanka pesmi je Glazer eksplicitno pojasnil v Planinskem vestniku, kjer razlaga tudi nepravilno razumevanje besede ciproš kot cipreso (1996: 63): " Ciproš, ki s svojim rdečim cvetjem spominja na kri, je v pesmi simbol: spomin na sina, ki je padel in je ostala po njem samo še skrita rana - kakor posekajo gozd in na njegovem mestu vzcveti samo še ciproš, rdeč kot kri. Ta vzporednost je osnova pesmi, iz nje je pesem nastala, brez nje bi je sploh ne bilo."

Viri[uredi]

Janko Glazer: Ciproš. kamra 18. 4. 2016.

Janko Glazer. O ciprošu, o fratah in še o čem: Malo jezikovnega kramljanja s Pohorja. Planinski vestnik 67/2 (1967). 62 - 66.

Ko ciproš zacveti. sng-mb 16. 2. 2021.


4. domača naloga ali srečanje s forumom SlovLit[uredi]

Klinem prvo povezavo, kjer si prvič ogledam foru SlovLit. Kliknem drugo povezavo, da me vodi do njegovega arhiva, kjer moram poiskat letnico svojega rojstva. Hmm, ta bo pa težka, leta 1998 namreč ne vidim nikjer. Pa saj je profesor napisal, da lahko izberemo tudi kako drugo leto, ampa ne, jaz si želim svoje leto. Vrnem se na prvo povezavo. Zgoraj piše, da je na tem in tem naslovu celoten arhiv sporočil od 1999 pa vse do 2013. Nič ne bo, je bil pa aktiven začetek pisanja 4. domače naloge. Če ni mojega leta, bom pa izbrala leto ko sem dopolnila 18. rojstni dan.

25. 3. 2016

Na ta dan je Urška Prenič objavila obvestilo o izidu 1. številke Slavistične revije v letu 2016. Spodaj je naštetih sedem imen avtorjev, katerim so pripisani naslobi njihovih del. TO bo objavljeno v reviji. Pol ure kasneja je Vladka Tucovič objavila vabilo na sedmi dogodek iz niza kulturnih prireditev SloVečeri v akademskem letu 2015/16. Dogodek organiziran s strani Oddelka za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v sodelovanju z Univerzitetno založbo Annales UP ZRS Inštitutom za jezikoslovne študije UP ZRS, Kulturnim klubom Koper in JSKD, OI Koper se je odvijal 29. marca 2016 ob 19. uri Poročni dvorani Pretorske palače Univerze na Primorskem (Titov trg 3, Koper). Na dogodku je bila predstavljena knjiga Josipa Ostija in Vere Zogović Sarajevo med Ljubljano in Beogradom.

Pa še nekaj o SlovLit[uredi]

  • okrajšava za slovensko literarno vedo in prostor za debate slavistov in slovenistov o njej
  • začetek delovanja leta 1996
  • raznolika vsebina novic vse od diplome pa do rojstva otroka
  • trenutno šteje približno 160 članov[1]

5. domača naloga: Predstavitev in povzetek dela Marka Juvana [2][uredi]

Biografija[uredi]

  • rojen leta 1960 v Ljubljani
  • slovenski literarni zgodovina, literarni teoretik in univerzitetni učitelj
  • 1985 diplomiral iz slovenščine in primerjalne književnosti
  • 1990 magisterij, tri leta kasneje doktorat
  • po diplomi univerza v Tübingenu in v Münchnu
  • predava na Oddelku za slovenistiko FF UL
  • zaposlen na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU

Delo[uredi]

Uredniško delo

Aktiven je na uredniškem področju, začetek leta 1982 s članstvom uredniškega odbora revije Sodobnost, ki je trajalo tri leta. Sledilo je članstvo uredništev revij Literatura ter Jezik in slovstvo. Od leta 1997 je član uredniškega odbora Primerjalne književnosti, vmes pa je bil še v uredništvu Slavistične revije.

Drugo delo

Prevaja tudi številne monografije in članke v slovenski jezik. Piše razprave o slovenski poeziji in književnosti v primerjalnem kontekstu, prav tako pa recenzije literarnih in literarnovednih del (Praktični spisovnik ali šola strokovnega ubesedovanja [3], Robovi mreže, robovi jaza [4], Severni sij [5]). Področja njegovega raziskovanja so literarna teorija, primerjalna književnost ter zgodovina in interpretacija slovenske književnosti.

6. domača naloga: Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev[uredi]

Celoten pregled Zbranih del po avtorjih je dostopen na tej povezavi: Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev

Zbrana dela so začela izhajati 1946 pod vodstvom Antona Ocvirka. Do zdaj je bilo natisnjenih 250 knjig 39 avtorjev in mnogo monografij o njih. To je najstarejša zbirka slovenskih literarnih ustvarjalcev (pesnikov in pisateljev), ki obravnava vsakega slovenskega kulturnika in njihova dela posebej (pod pogojem, da se je uvrstil med slovenskega klasika).

Ustanovitelj zbirke, Anton Ocvirk, jo je urejal vse do svoje smrti (do januarja, leta 1980). Nato je mesto glavnega urednika zasedel France Bernik, ki je kot njene podzbirke izdajal številne monografije. Do osamosvojitve je zbirko izdajala založba DZS, potem je založništvo prevzela Založba obzorja, ko je ta propadla, pa je zbirka prišla pod mariborsko študentsko založbo Litera (2002), leta 2010 pa jo je pod okrilje vzel Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU (Matija Ogrin).

Poleg leposlovja zajema tudi članke, podlistke, študije in korespondenco.Namesto uvodov je poudarek na opombah, besedila pa naj bodo natisnjena brez uredniških sprememb (popravljene le napake nastale pri nepazljivosti avtorja ali v tiskarni).

Od 39 avtorjev, katerih dela so zbrana v Zbranih delih, je le ena izmed njih ženska. To je Zofka Kveder. Pisala je pripovedno prozo in dramska dela.

7. domača naloga: Literarni leksikon[uredi]

Literarni leksikon je zbirka monografskih študij o glavnih vprašanjih literarne vede. Pobudo za nastanek Literarnega leksikona je sredi šestdesetih let dal Anton Ocvirk. Ocvirk je uredil kar prvih deset zvezkov. Leksikon si je zamislil kot znanstveno delo, namenjeno širši problemski obravnavi osrednjih strokovnih vprašanj. Prvi zvezki so izšli na začetku leta 1979 (z letnico 1978). Med leti 1979 in 2001 je izhajal na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede. Zbirka je bila okvirno zaključena leta 2001.

Izdanih je bilo 46 zvezkov del slovenskih avtorjev:

  • Enciklopedični leksikon Literarna teorija in knjige Evropski verzni sistemi in slovenski verzi, Literarno delo in jezikovna izrazna sredstva, Pesniška podoba, Antona Ocvirka.
  • Znanstvene monografije Literatura in Romantika, Roman, Razsvetljenstvo, Predromantika, Lirika, Postmodernizem, knjiga Morfologija literarnega dela in strokovna monografija Literarne tipologije, Janka Kosa.
  • Zgodovinski znanstveni monografiji Helenizem in Grške lirične oblike in metrični obrazci ter Antična poetika, Kajetana Gantarja.
  • Neleposlovni deli Srednjeveške in staronemške verzne oblike in Aliteracija in aliteracijski verz, Dušana Ludvika.
  • Slovenski znanstveni monografiji Pozitivizem v literarni vedi in Hermenevtika in literarna veda, Darka Dolinarja.
  • Ameriška znanstvena monografija Angloameriške smeri v 20. stoletju, Majde Stnovnik.
  • Enciklopedični leksikon Strukturalna poetika: kibernetika, komunikacija, informacija, Dušana Pirjevca.
  • Enciklopedični leksikon Duhovna drama, Nika Kureta.
  • Literarno delo Dadaizem. Nadrealizem, Aleša Bergerja.
  • Znanstvena monografija Literarna sociologija, Dimitrij Rupla.
  • Raziskovalno poročilo Staroindijska poetika, Vlaste Pacheiner-Klander.
  • Znanstveni monografiji Trivialna literatura in Povest, Mirana Hladnika.
  • Enciklopedični leksikon Knjiga, Jožeta Munde.
  • Znanstveni monografiji Konkretna poezija in Esej, Denisa Poniža.
  • Enciklopedični leksikon Eksistencializem in literatura, Marjete Vasič.
  • Slovenski roman Sentimentalni roman in enciklopedični leksikon Grozljivi roman, Katarine Bogataj-Gradišnik.
  • Knjiga Ruski literarni avantgardizem: futurizem, konstruktivizem, absurdizem, Draga Bajta.
  • Dramaturško delo Drama in gledališče, Andreja Inkreta.
  • Znanstvena monografija Ekspresionizem, Lada Kralja.
  • Znanstvena monografija Ljudsko pesništvo, Marka Terseglava.
  • Znanstvena monografija Duhovna zgodovina, Toma Virka.
  • Znanstvena monografija Futurizem, Vere Troha.
  • Znanstvena monografija Znanstvena fantastika, Metke Kordigel.
  • Znanstvena monografija Tragedija, Denisa Poniža.
  • Znanstvena monografija Teorija drame, Lada Kralja.
  • Znanstvena monografija Intertekstualnost, Marka Juvana.
  • Knjiga Staroindijske verzne oblike, Vlaste Pacheiner-Klander.

Vir: Literarni leksikon. Wikipedija. 27. feb. 2021

8. domača naloga: Nalaganje fotografije v Wikimedijino Zbirko[uredi]

V Wikimedijino Zbirko sem naložila sliko napisa ob glavnem vhodu OŠ Valentina Vodnika. Na voljo je tale povezava.

9. domača naloga po svojem izboru[uredi]

Človek se zares težko odloči o čem bi govoril ali pisal brez kakršnihkoli smernic, če so ga prej tako vneto usmerjali na razna javna spletišča in brat revije, pa časopise. Tako sem se odločila, da napišem nekaj 'malega' o dLib. Gre za digitalno knjižnico Slovenije, ki mi je v dosedanjem študijskem času in raziskovanju tako na oddelku slovenistike kot na oddelku bibliotekarstva prišla še kako prav, in nič ne dvomim, ampak sem trdno prepričana da bo tudi v prihodnje tako. Ko sem že petinosemdesetič, ali pa šestinosemdesetič, ali pa saj ni pomembno v iskalnik vpisala dlib in odprla prvi zadetek, sem naletela na zanimivo reč. Na voljo za ogled je virtualna razstava, z zanimivim naslovom in preden klikneš na 'poglej več', si težko predstavljaš kaj pričakovat. Gre za virtualno razstavo Ko mrtvi žive uče – anatomija skozi čas, ki nam posreže z zbirko nekaterih vplivnejših del s področja anatomije, ki so prikazan po kronološkem zaporedju. Ta ista dela so bila v NUK-u leta 2015 predstavljena na razstavi Ko mrtvi žive uče.Predstavljeni so priročniki, znanstvene študije, znanih svetovnih avtorjev kot so Hipokrat ali Evsatahij in Galen, omembe vredna pa sta tudi dva domača avtorja, ki sta prispevala k razvoju anatomije; Alojzij Homan in Janez Plečnik. Razstavo sem si seveda ogledala in bila navdušena. Morda je dejstvo, da je bila to moja prva virtualna razstava pri tem tudi imelo svoj učinek, ampak na koncu so bila dela tista, ki so me prevzela in navdušila, da sem si ogledala vso objavljeno gradivo. Zakaj le ogledala? Ker gre po večini za rokopise. No, nekaj je tudi slik! Če pa sem na natipkano verzijo, je bila tako ali tako v tujem jeziku. Malo dlje sem se zadržala pri delih naših dveh domačih avtorjev. Za tiste, ki to berete in bi si tudi sami želeli ogledati pa prilagam tole povezavo in vam želim prijetno raziskovanje.

Predstavitev[uredi]

Sem Anja Jug, študentka slovenistike ter bibliotekarstva in informatike na Filozofski fakulteti. 📚🤓

Prva domača naloga[uredi]

Čuden roman iz Celovškega življenja

Moje srečanje s Sodobnostjo[uredi]

Sodobnost (revija za književnost in kulturo)[uredi]

Pri petkovem predavanju Uvod v študij slovenske književnosti smo prejeli izvode revije Sodobnost. Moja revija je letnik 80, številka 4, april 2016. Po pregledu revije, sem se odločila prebrati članek uvrščen v rubriko Mlada sodobnost. Avtorica članka z naslovom Anja Štefan: Svet je kakor ringaraja. je Milena Mileva Blažić. Kakor so se v pravljicah Anje Štefan pojavljali zmaji, kokoške, mucki in drugi, se na dnu prve strani besedila pojavi tiskarski škrat. Besedilo je kratko, pa vendar me je pritegnilo v raziskovanje dela omenjene pravljičarke in branje nekaterih njenih ugank in drugih del, ki spomnijo na otroštvo in branje revije ciciban. 🐱🐥

Anja Štefan: Svet je kakor ringaraja

Slavistična revija[uredi]

Brskam po internetu, brskam po arhivu Slavistične revije. V fizični obliki leži zraven mene, pa se še vseeno odločim, da pobrskam po spletni strani, da jo bolje spoznam. Pregledam arhiv revij, pa o Slavističnem društvu Slovenije in tako dalje. In mineva čas, ko se zavem, da je nekaj treba prebrat in nekaj o tem tudi napisat. Ponovno grem v arhiv, ne bom brala tiste, ki smo jo prejeli v #2 v petek. Kliknem na letnik 66, številka 4 (2018). Spodaj pod razpravami je članek z naslovom Spreminjanje podobe Krima v ruskem kulturnem prostoru. Avtorica: Petra Kim Krasnić. Branje je bilo izredno zanimivo, čeprav sem sprva domnevala, da se ne bo moglo kosati z branjem leposlovne revije. Tematika, predvsem zgodovinska me je pritegnila in na koncu sem bila zadovoljna z izbiro tega članka. Prav to me je spodbudilo k ponovnem listanju revije, ki smo jo prejeli na predavanju in prebiranju še katerega besedila v njej. Tudi strokovno branje je lahko povsem zanimivo! 📜

Spreminjanje podobe Krima v ruskem kulturnem prostoru

Separat[uredi]

separát -a m sestavek, ki je objavljen v kaki publikaciji in je hkrati odtisnjen kot samostojna publikacija; sin. posebni odtis, separatni članek; prim. iztržek vir: Bibliotekarski terminološki slovar

Odločila sem se prebrati sestavek z naslovom Stikališča med Trdinovo in Cankarjevo umetnostjo. Napisal ga je literarni zgodovinar Franc Zadravec. Tematika se mi je zdela zanimiva in domača, hkrati zaradi nedavnega branja Trdinove avtobiografije Moje življenje. Na približno 20 straneh dolgem sestavku je bralcu predstavljen njun odnos in pa podobnosti, predvsem v smislu njunega ustvarjanja. Branje me je resnično navdušilo in vsako na novo podarjeno besedilo je čudovit začetek petka, čeprav večinoma predavanje s pričetkom ob 7.10 ne zveni tako navdušujoče.

  1. Zelo star podatek, že dolgo je naročnikov okrog 1700. --~~~~