Uporabnik:Anita Koprivc

Test 12. 2. 2021

--Anita Koprivc (pogovor) 08:08, 12. februar 2021 (CET) 1. Spomni se imena in priimka literarnega zgodovinarja, ki je bil dolga leta urednik zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev in predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. (Njegova slika.) (1) Če njegovemu priimku spredaj pritakneš oznako za Ludolfovo število, dobiš drugega literarnega zgodovinarja, ki ima čisto slučajno enako ime. (1)

France Benik.

France Pibernik. Peništvo, esejistika. Z besedo ali dvema označi njegovo torišče. (Tj. torišče tega drugega literarnega zgodovinarja) (1)

2. Ko smo v gimnaziji pisali test iz glasbe, smo se dijaki dogovorili, da bo kašljanje pomenilo, da je v odgovor treba zapisati Mozart, za Beethovna se je tisti, ki ga je prepoznal, useknil v robec, in za Smetano je bil ne vem več kateri drugi zvok. Danes izpitno solidarnost prakticiramo z mobiji, s spletom ali s pomagači, ždečimi v kotu. Skušnjavi plonkanja bomo skušali pobegniti z individualnimi nalogami.

V Cobiss vtipkaj svoj priimek, na desnem robu iskalnega polja namesto vse gradivo izberi knjige in klikni na prvo knjigo, ki se pojavi med zadetki (precej bo diplomskih del). Če bo prva knjiga na seznamu zapletena, izbereš pač naslednjo. Zadoščali bodo Osnovni podatki, lahko pa seveda izhajaš iz zavihka Podrobni podatki. Označi zapis, prekopiraj ga na svojo stran za odgovore in uredi tako, kot se to napravi za seznam literature. Na zaslonu naj ostane samo urejena referenca, prekopirano smetje pobriši. Točke se dobijo za izbor, zaporedje, ločila, ležeči tekst in povezavo na Cobiss (več bo vredna tista z uporabo predloge), prek katere bova z Andražem Ježem lahko preverila izdelek. (5)

Katja Koprivc. Medkulturni pouk v drugem razredu osnovne šole[: Magistrsko delo].[1] 3. Verzalka.

_______________ termin ljub nam je in pravi

za tipko to, ki prvi znak v povedi brez muke prevelike nam napravi. Ker na slovensko izrazje nekaj stavi, študent prisluhne asistenta nauku, ki tujke črta v skoraj vsakem stavku: shift kmalu shiral bo v naši sredi. (1)

4. Zakon oo avtorskih pravicah - avtor Hladnikm

Senatorji Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani brez glav

Brez glav senatorji sedijo, povedi modre govorijo. Je fotografu v zabavo, ko odbije učenjaku glavo? Ne, kriva je zakonodaja. Katere le postave se je zbal, da žive je ljudi ob glavo dal?

(1)

5. Preseneti učitelja z lucidno izjavo na kako temo tega predmeta. Vprašanje je neobvezno, nanj odgovori samo, če te že ves čas muči in če imaš seveda čas. Lahko tudi po zaključku testa.

Test za test

--Anita Koprivc (pogovor) 07:35, 15. januar 2021 (CET) Se poslavljam in šibam na kolokvij. Lp --Anita Koprivc (pogovor) 07:39, 15. januar 2021 (CET)

Študij ob Novi pisariji

Domače naloge

1. Kriminalkina uganka – članek iz leta 2001

»[K]aj v današnji kriminalki še opravičuje njeno žanrsko oznako, če vemo, da se je osnovna detektivska shema truplo-detektiv-storilec prevrednotila že v klasični kriminalki?« (Zupan Sosič 2001: 42).

Povzetek

Kriminalkina uganka je naslov članka avtorice Alojzije Zupan Sosič objavljenega v Slavistični reviji številka 42 v prvi (dvojni) številki. Avtorico zanima trend spreminjanja in pretakanja klasične v sodobno kriminalko. Predstavi glavne značilnosti klasične kriminalke in njeno spreminjanje skozi dela Slovenskih avtorjev ob koncu 20. stoletja.

Kriminalko vsebinsko in strukturno določa uganka, ki pa se preko zgodbe razvija in razpreda na več načinov. Klasično jo odkriva detektiv preko sledi, ki do konca ne razkrijejo storilca. Zgodbo preiskave namreč v sklepnem dejanju detektiv pretopi v zgodbo zločina in jo tudi večkrat ponovi. Spremenili so se indici, torej načini pripovedi, znamenj, okoliščin, dejstev. Kriminalka ni pisana le zaradi bralnega ugodja, temveč postaja premišljeno zgrajena zgodba po kateri se vzorujejo tudi romani 90' let.

Od detektivke je kriminalka prevzela glavno osebo, ki je detektiv z zaupnikom, navidezno nerešljiv zločin ter potrditev osumljenca. Največ prepoznanih kriminalk je nastalo v zlati dobi kriminalke, ki se razteza od 1920 do 1940 leta s predstavnico Agatho Christie. Njen pristop je satirično pripisal ženske značilnosti glavnemu detektivu Poirotu, z namenom obujati žensko enakopravnost.

Podobno socialno in kasneje psihično tematiko in problematiko najdemo v sodobnih slovenskih kriminalkah Maje Novak in Branka Gradišnika idr. V sedemdesetih letih 20. stoletja so se razširile mladinske in otroške kriminalke ter TV serije, kriminalke pa so se počasi preoblikovale. Detektiv je postal možični oz. anonimni, storilec je identitetno razklan (Gradišnikov kriminalni roman Nekdo drug) ali psihično nestabilen (Novakine Cimre). Komičnost in satiričnost ostajata in preizkušata svoje meje žanra, Gradišnik je za komičnost v dvogovorih uporabil ljubljanščino, Novakova razne latinske citate, citate Sheakespeara in Prešerna …

Sodobna kriminalka uganko razkriva, tudi ko se nam zdi, da se zaradi zatekanja v osebno življenje preiskovalca k temu ne stremi. Avtorica navaja: »[O]sebna zgodba zavira približevanje zločincu, hkrati pa ga neopazno pospešuje«(Zupan Sosič 2001: 48). V postmodernističnem slovenskem kriminalnem romanu se opazovalna razdalja odpravi, pojavlja se bivanjska negotovost modernega subjekta. Vseskozi pa prihaja do žanrske hibridnost, mešanja psihološkega in kriminalnega romana z ljubezenskim in »kozerskim« (Zupan Sosič 2001: 52).

Vtis

Članek se je v uvodu začel s precej terminologije, skozi katero se je bilo zmožno po nekajkratnem prebiranju prebiti. Vsebina članka pa me je presenetila. Ozavestila sem elemente kriminalk, ki sem jih že prebrala, zato sem vsebini tudi precej lahko sledila. Dobila sem tudi nekaj idej za nadaljnje branje kriminalnih romanov. Novo mi je poznavanje karakteristik romana zlate dobe in njegov razvoj. Kdo bi si mislil, da je moč viseti na robovih več žanrov in hkrati pripadati enemu osrednjemu, ker so ga tako opredelili.

O avtorici

Alojzija Zupan Sosič je slovenska literarna zgodovinarka in literarna teoretičarka. Leta 1982 je postala študentka slovenistike in srbokroatistike na Pedagoški akademiji v Ljubljani in leta 1985 tudi diplomirala kot učiteljica slovenskega jezika in književnosti ter srbohrvaškega jezika in književnosti. Še istega leta je postala študentka slovenistike in srbokroatistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1988 postala profesorica slovenskega jezika s književnostjo in srbohrvaškega jezika s književnostjo. Leta 1988 se je vpisala na študij primerjalne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, vmes leta 1995 magistrirala iz slovenske književnosti in nato leta 1998 diplomirala še kot literarna komparativistka. Leta 1998 se je zaposlila kot asistentka na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in leta 2001 postala doktorica literarnih znanosti. Naslednje leto je postala docentka za slovensko književnost. Leta 2008 je postala izredna profesorica za slovensko književnost, leta 2013 pa redna profesorica za slovensko književnost.

Slog

Slog pisanja je v jedru razumljiv in sledljiv, nekaj težav sem imela z razumevanjem uvodnih odstavkov članka.

2. Ljudske pravljice v osnovni šoli

Pozornost mi je pritegnil članek iz literarnovedne revije Jezik in slovstvo letnik 64, številka 3/4 avtorice Dragice Haramija.

Redna profesorica mladinske književnosti Univerze v Mariboru, prikaže teoretična izhodišča pravljice kot književne vrste. Opazuje in primerja razvoj učnega sistema in vlogo pravljic v njem, ugotavlja, da so učiteljem dane proste roke pri izbiri pravljic, ki jih bodo obravnavali pri pouku.

Pravljico predstavi kot besedilo, ki združuje značilnosti realističnih in čudežnih zgodb (zato se nam kot bralcem v svetu pravljične zgodbe čudeži zdijo povsem samoumevni), ima značilne književne like, ki izhajajo tudi iz tradicije, folklore, se dogaja v nedoločenem času oziroma v daljni preteklosti, ki je pisci ne definirajo ali pa navedejo lastno prezenco na poroki, ob srečnem koncu (tudi jaz sem bil tam). Za pravljico so značilne razne prerokbe in preizkušnje ter dvopolnost književnih oseb oziroma njihovo deljenje na dobre in slabe.

Analiza pravljic je resnično prikazana v vseh glavnih aspektih in preko večine slovenskih pravljic. Članek mi je bil všeč, ker me je spomnil na vsebino vseh že davno prebranih pravljic, ki so se zatekle v temine spomina, in vzbudil nostalgična čustva po svetu brez težav, svetu ko je bilo vse magično mogoče in domišljija res ni poznala meja.

3. Ko ciproš zacveti

Pesem Ciproš avtorja Janka Glazerja:

Ciproš Spominu sina

Ko ciproš zacveti, so naše frate rdeče: tako iz rane speče kdaj se pokaže kri.

Kjer rastel, zelenel je gozd dreves košatih in ptic v njem – nád krilatih – je zbor brezskrben pel;

kjer búčal je vihar skoz veje in vrhove in poln moči njegove bil svet je, vsaka stvar –:

tam frata zdaj leži; le ciproš cvete rdeče: kakor iz rane speče pokaže kdaj se kri.

Interpretacija

Ciproš, ki s svojim rdečim cvetjem spominja na kri, je v pesmi simbol: spomin na sina, ki je padel in je po njem ostala samo še skrita rana - kakor posekajo gozd in na njegovem mestu vzcveti samo ciproš, rdeč kot kri. Kitice izražajo močno nasprotje moči in lepote gozda s poseko, ozemljem oropanim bogastva, kjer cvete le ciproš kot krvava rana v pokrajini brez moči.

Ciproš je torej cvetje, ki zacveti na posekanih gozdnih goličavah. Tako kot je posek rana v naravi, ki zakrvavi v barvi ciprosov, je pesniku smrt sina rana, ki mu ostaja dokler se ne zarase, in toči rdečo kri barve ciprosov. Te rože ga spominjajo tudi na grozote druge svetovne vojne.

Razširjenost

Pesem je poleg drugih avtorjevih pesmi in pesmi sodobnikov našla dramsko uprizoritev v Mariborski Drami, ime so povzeli tudi pri lesnem podjetju Ciproš, ki širi svoj slogan živeti in delati z naravo. Pesem literarni teoretiki uporabljajo za ponazoritev razlike med strokovno in pesniško razlago istega pojava – rasti Ciproša. Obeležujejo se Glazerjevi dnevi v spomin avtorju, kot pesniku pohorskih gozdov.

O avtorju

Avtor Janko Glazer je diplomiral iz slavistike in germanistike ter poučeval na mariborski klasični gimnaziji. Bil je knjižničar (in 28 let tudi ravnatelj) mariborske Študijske knjižnice. Bil je mediativni impresionistični pesnik Pohorja, razpoloženjskih slik, razmišljanj o življenju in neurejenosti sveta. Izdal je pesniški knjigi Ob jesenskem ekvinokciju (1946) in Pesmi in napisi (1953). Uredil je tudi več antologij ter bil urednik Časopisa za zgodovino in narodopisje in Novih obzorij. Leta 1968 je prejel Prešernovo nagrado.

4. Arhiv slovenske literarne vede

Slab dan pred mojim rojstnim dnem je navdušeni pohodnik, avtor objave Pojdi z menoj v toplice ..., pozival vse zagrete, da se mu pridružijo na pohodu do Male Pišnice, kjer je čakala – kot vedno poprej – Kekčeva pot. Predlaga še pohodno opremo in vabi z obljubljeno, a medijsko izprano podobo "raja na zemlji" vidnega s Slemena. K novici pa spadajo tudi Spletične, informacije o raznih straneh in pesnikih, ki navdušujejo. Morda je avtor Hladnik apeliral na dobro voljo, ki čaka vse pohodnike. Vse to in še več na forumu SlovLit.

5. Literarni zgodovinar Janko Kos

Doktoriral na Filozofski fakulteti iz primerjalne književnosti. Kot član SAZU-ja je imel tam precej pomembnih zadolžitev in položajev. Predsedoval je oddelku za primerjalno književnost na Filozofski fakulteti. Bil je sourednik več revij in knjižnih zbirk ter urednik Literarnega leksikona. Kot predsednik je sodeloval tudi pri Slovenski enciklopediji. Zbral in uredil je dela Prešerna, Cankarja, Vodnika, Čopa in Kopitarja. V oči mi je padel podatek, da je bratranec Daneta Zajca. Največ je objavljal 1963 v Sodobnosti, nekaj kasneje tudi v Jeziku in slovstvu, Slavistični reviji, Literaturi (Ljubljana), Naši sodobnosti, Novem svetu, Zgodovinskem časopisu in drugih.

Pisal je kritike na literarna dela, obravnaval sociološke teme in zgodovinske teme, ki so vplivale na razvoj slovenščine, obravnaval je tematiko civilizacij, največ pa pisal o zgoraj omenjenih avtorjih. V delih sem zasledila tudi povezave na Shakespeara, Župančiča, vseskozi pa obravnava in primerja razna obdobja v literarni zgodovini.

6. Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev

Knjižna zbirka slovenskih literarnih klasikov, ki je v nastajanju od leta 1946, zaobjame najpomembnejše slovenske klasike, ki jih povprečen Slovenec spozna tekom izobraževanja. Segajoč daleč v Vodnikov in Linhartov repertoar je izbor avtorjev tudi izbor vidnejših in glasneje opevanih ustvarjalcev vse do danes. Preko Prešerna in Cankarja vse do Jenka, Balantiča in Kozaka. Mesta pa v zbirki še ni našel povsem zaslužen, glede na pogoje za uvrstitev - umetniško pomemben, Dane Zajc.

Uredniki in založbe so se hitro menjavali. Od pobudnika Ivana Prijatelja, Antona Ocvirka, Franceta Bernika do menjave založb DZS, Obzorja, Litera do Inštituta ZRC SAZU in urednika Matije Ogrina.

7. Literarni leksikon

Literarni leksikon je zbirna literarnih publikacij, ki obsega 46 zvezkov izdajanih od 1979 do 2001 pod okriljem Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede v sodelovanju z DZS, po letu 2001 pa se izdajajo publikacije v zbirki Studia littearia. Zbirka je bila zamišljena kot znanstveno delo, ki bi širše obravnavalo strokovna vprašanja. Uresničenje ideje je vsebovalo le obravnavo pojmov v tesni povezavi s slovensko literaturo, osnova zvezka pa je postala študija vseh fragmentov literature od splošno literarnih pojmov, dob, zvrsti, gibanja do stilov in verzov. Najbolj me je pritegnil 27. zvezek Draga Bajta z naslovom Ruski literarni avantgardizem, ki si ga bom z veseljem ogledala v knjižnici, ko bo to mogoče.

8. Nalaganje fotografije v Zbirko

V Wikimedijino Zbirko sem naložila fotografijo spominskega obeležja ustanovitve Dolenjskega odreda na območju Blatnega Klanca. Literarnih obeležij namreč v moji bližini ni, ta plošča pa je kar žarela od želje po uvrstitvi v Zbirko. Povezava do fotografije: c:File:Spominsko obeležje ustanovitve Dolenjskega odreda.jpg

Moji zapiski ob Novi pisariji

Svoje mesto so našli na recikliranem papirju, pretipkani pa v skoraj identični obliki sledijo.

Uvod

nadaljevanje literarnovednega priročnika Praktični spisovnik
standardiziranje strokovnega pisanja + digitalna pismenost
ime po prešernovi Novi pisariji (P. je karikiral: ideal ljudskega jezika + nabožno utilitarno pisanje = podlaga za slo. besedno umetnost)

Pismenost

je obvladovati znakovni sistem za pisno komunikacijo, tako sprejemati kot tvoriti zapisane informacije
od vseh vrst strokovnih pismenosti je nujna le splošna pismenost (ta se z razvojem dopolnjuje npr. novodobna pismenost)
pismenost določa obnašanje velike večine = dokument civiliziranosti
podjetnost (produkcija informacij)

Informacijska družba

je socialna paradigma, ki nadomešča starejšo industrijsko družbo
utemeljitev = participativna kultura + družbeni mediji + družabna omrežja + fanovska, knjižna in potrošniška družba

TISKANA KNJIGA - simbol starejše oblike komunikacije (meni najljubši očitek: Tisk je neekološki. E-knjiga = eko-knjiga)

preobilje informacij družbo pasivizira

Wikiji

so vizija prihodnje družbe (lahka dostopnost, voluntarizem, kooperativnost, tesnejši stik z realnostjo -> enciklopedično izražanje)
"Blagodejen zasuk za literarno vedo od trasicionalnega dolgovezenja k enciklopedičnemu izražanju."

Wiki je skupek spletišč (2001 = vzorčna oblika sodobne pismenosti) Splet je vir informacij + prostor za oblikovanje informacij, objavljanje, sodelovanje.

WIKIPEDIJA (spletna enciklopedija)
WIKIVIR (stara besedila v javni lasti)
WIKIKNJIGE (knjige in priročniki)
WIKIVERZA (seminarji, projekti, predavanja)
ZBIRKA (slikovno gradivo)
WIKISLOVAR itd.

Splet 2.0
kvaliteta člankov (in število ter obseg) = merilo za vitalnost jezika in sposobnost preživetja (včasih Biblija, epska pesnitev, Okno (Windows))
skupine jezikov

1. comfort zone - 16 j.

2. vitalni jeziki - 83 j. (eksistenca zaradi digitalnih orodij, tudi slovenščina)

3. border line - 90 j. (nejasna prihodnost)

4. mrtvi jeziki - 41 j.

Na Wikipediji je 290 jezikov. 13 % je angleščine, 10 % japonščine, 8 % nemščine, 5 % španščine, 4 % ruščine in francoščine. Povprečno obsega geslo 14 urejanj. Na Wikijih ni avtoritete in avtorstva priznanega - ni torej ovir kreativnosti in svobodi ter ega in želja po honorarju.

4 zavihki: Članek, Pogovor, Uredi, Zgodovina

Kredibilnost - recenzijski postopki (peer reviewing), nevtralno stališče.

Razlika od drugih publikacijskih možnosti:

ni profitnih družb v ozadju
piscem ni za zaščito avtorskih pravic
prispeva vskdo
uveljavlja sodelovanje namesto tekmovalnosti
objave so mednarosno primerljive
samorefleksija (pogovorne strani, historiat gesel)

Daje, pomaga, prostovoljno in azastonj, vpeto v svet, uporaba pameti, pluralnost, potrpežljivost, spreminjajoč značaj znanja, presoj (več perspektiv, kritičen pogled).

WIKIJI IN ŠOLA

Odgovoren odnos do skupnosti.
"Globalizem ogroža slovenski jezik in kulturo in ga rešuje pred avtohtonimi škodljivci."

Avtor

teža besedila se določa v razmerju do bralca

MOTIVACIJA

ni klub vzajemne adoracija (avtorski napuh)
misel na bralca je pogoj, da sporočilo doseže svoj cilj

Pismenost 4 področij

vsakdanje sporazumevanje
leposlovno
strokovno in znanstveno *
publicistično oz. novinarsko *

*= prostor objave, namembnost

Izbira jezika

ang, slo

Slavistična revija – tujejezični povzetki od 1950 dalje

ni prevelikega mednarodnega zanimanja

Izbira teme

veliko izbire (pojavljajoč občutek kvalitete)
glavni 2 izbiri
izbiro nekdo narekuje/čustven odnos (posledica raziskovanja, izkušnje, zgo)

Vaje v pisanju

haptične oz. tipalne izkušnje so razvojno pomembne
digitalizacija besedil
[[ ]] – vir
:s:sl: – slovenski wikisource
korektura

Usoda avtorstva

Zakonodaja zaostaja, kopride = ovira.

ugled avtorskih besedil –> ego, nedostopnost na avtorjevo željo

SOAVTORSTVO

sodelovanje z drugimi v imenu skupnega cilja
poseg v besedilo = sodelovanje, ne kritika
pravila na Wikipediji –> wikiknjige = ni vprašanja avtorske lastnine
PRAVILA – ni delitve dela in zaslug, odprtost za spremembe, zatrtje ega, zaupanje, veto, ne poizveduj za avtorjem posega
1. smrtni greh = napuh
licenca CC – ne podpira zasebne lastnine

Objavljanje

? koncepta avtorstva

Objave; pri klasikih tudi rokopisi(sprva neobjavljeni)

pot do avtorstva – pritegniti pozornost, najti mecene, založnike, urednike, tiskarno
objava v reviji/knjigi danes = dostopnejša, manjši stroški
objavljanje na spletu (izgovor = oprema, ne znanje uporabe)

Nov izraz 'postaviti besedilo' (prej tiskarji iz rokopisa v stavni stroj) =naložiti besedilo na spletno mesto (v primeru medija je glagol 'objaviti')

Vidnost: podjetja, hiperpovezave, močno obiskana mesta, vključitev v kazala; Wikiverza je za lokalno, razredno rabo.

Namen = opremljenost (objava), nespretnost (postavitev).

FB, Twitter – zasebno : javno

Zakonodaja : pravica do informiranosti; pravica do zasebnosti

Množični um, pametna množica

= način organizacije znanja v informacijski družbi

cilj ni korist fetiširani skupnosri – naciji, temveč korist za vsakega člana skupnosti
proti hierarhiji, avtoriteti, privilegijem; je egalitaristična, brez kontrole, samokreativna, se sama promovira
spremenjen koncept javnega
združevanje izhodiščnega lokalnega interesa z globalnim
KRITIKA: vladavina drhali, množična pamet je neumna in dolgočasna, le organizira obstoječe znanje, ne producira novih vsebin

Vsebina na Wikipediji - ne resnica temveč konsenz – oblikujejo ga najbolj vztrajni sodelavci; motnja v kapitalističnem sistemu – soc. produkcija

MNOŽICA (nastane v 18., 19. stol., 20. stol = totalitarizem in birokratizem) Po razsvetljenskem pojmovanju:

oblast = določala meje, pravila, sankcionirala – ker je množica nesposobna vladati sebi
je masovno nevarna – išče avtoriteto

Posliberalno, demokratično stališče:

posameznik je član razumne skupnosti
zavestno delovanje (storitvene dejavnosti in duhovno delo)
sodelovalna komunikacija – samorealizacija, samoorganizacija, regulacija družbe

Crowdsourcing, množičenje (množica opravi naloge in rešuje probleme bolj kot njeni posamezni člani)

Avtorske licence

copyright (zakonodajno)

CREATIVE COMMONS (CC – ustvarjalna gmajna)

za lajšanje dostopa do intelektualnih proizvodov
priznanje avtorstva (attribution - BY) – potrebno navesti avtorja
deljenje pod istimi pogoji (share alike – SA) – pod licenco
nekomercionalno NC – ni na Wikipediji
brez predelav ND – nina Wikipediji

Možno je spreminjanje licenc medijske hiše Al Jazeera, PLOS (Public Library of Science), Bela hiša, Videolectures, Colture.si, DOAJ – znanstvene revije

Copyright ščiti dela pred zlorabo (nepooblaščeno razmnoževanje in distribuciranje, nedovoljeno javno izvedbo ali predelavo dela in objavo takega izvedenega dela)

Trije očitki zakonodaji: 1. Preveč poudarja avtorstvo 2. Prilagojena je tiskanim objavam, ne pa drugim medijem 3. Proizvode obravnava kot lastnino in ne javno dobrino

Zaščita – za čas življenja tvorca + 70 let po njegovi smrti – za anonimna dela = 70 let po objavi

Izdajatelj ima pravice do del v javni lasti 25 let po izdaji, uredništvo pa 30 let.

Lastnik je lahko

avtor – dokler ne proda/odstopi
inštitucija – službena obveznost, pogodba
s soglasjem kdorkoli
dostopnost dLib le na rač. znotraj knjižnice

Knjižna produkcija je butična poštena raba – bona fide, good faith = v dobri veri – uporabljeno delo citirati in ne z njim služiti

Bralec

Prosti dostop, OA – Open Access znanje se je odpiralo v svetu, mi smo se po njem zgledovali, to prevzeli - prosto je večinoma šplsko gradivo Internet je prostor svobodnega pretoka informacij – lahko dostopno, neplačljivo; a država prej ovira dostop do znanja kot ga omogoča.

Človek človeku volk : naturno usmerjen človek k dobremu

europeana (niz, zbirka evropskih knjižnic) domače : tuje –> lažje dostopno

Open (navesti avtorja):

open data – podatki, ki niso pod C
open access – Svobodno dosegljivo, dostopno znanstveno gradivo
open content – dosegljivost virov; literatura, video, foto
open knowledge – širše od odprtih podatkov; znanstveni, geo, zgo, glasba, film, knjige, upravne informacije
open education
open source – odprta koda; programska oprema in licence
open research – odprto raziskovanje
open science – podatki, metode, orodja za raziskovanje

prosti (brezpogojni, brezplačni) dostop – free OA = licenca C – avtor materialne pravice prenese na založbo,

odprti dostop – libre OA = licenca CC – avtor obdrži materialne pravice

gold access – plača avtor, prosti dostop zagotovi založnik (recenzirani znan. članki)

green access – prosti dostop da avtor/delodajalec (predobjave)

sivi dostop – grauer Weg – dosegljivost publikacij s težkim dostopom

hibridni dostop (humanistične/družboslovne monogafije – zastonj spletni dostop, plačljiva tiskana verzija (diplome, doktorati, poročila konferenc, abstracts)

zakasnjeni prosti dostop – prosta dostopnost po določenem času po objavi

platinasti – stroškov objave ni pokril avtor temveč nekdo 3. (slovenske znanstvene objave)

Prostodostopne revije – DOAJ (Directory of Open Access Journals).

Institucije s prostim dostopom –> ROARMAP (Registry of Open Access Repositories Mandatory Archiving Policies)

večja branost, vpliv, izmenjava spoznanj, nadaljna prosukcija

ZALOŽBE

so segment kulturne industrije
wikipedija – skupinsko avtorstvo
plačevanje izobraževanja, informacij in znanja = ovira
socialni ideal prihosnosti = družba saamostojnih kreativnih posameznikov
so finančno in orgnanizacijsko udeležene pri produkciji (založijo denar za nastanek, investicija v izdaje, živijo od profita prodaje; znanstvene publikacije tiskajo, če sredstva in uredništvo krije avtor/institucija)
pojav predatorskih založb

REPOZITORIJI

štejejo oglede objav, branost (št. dostopov na stran/klikov na objavo), citiranost
Google analytics
arhiviranje diplom, magisterijev, doktoratov

Spreminja se slog pisanja – poljudnejši izrazi, vzdrževanje interesa (le že uveljavljeni).

CC – priznavanje avtorstva (BY) + uporaba iste licence pri izvedenem delu (SA = Share Alike)

Slovenske literarnovedne revije

Slavistična revija
Jezik in slovstvo
Primerjalna književnost

SlovLit = spletni forum odprtega značaja

strokovna komunikacija v 1650-članski slovenski literarnovedni in jezikovni skupnosti
volunterski prispevki in redakcije

VAROVANJE ZASEBNOSTI

slovenska avtorska zakonodaja
zakon o varstvu osebnih podatkov

Strah pred globalnimi digitalizacijskimi podjetji (velikost, izvor v Ameriki – konkurenca somačim, nezaupanje v dobre namere).

Že literatura 19. stoletja gradi na idealu ozaveščenega, ustvarjalnega posameznika.

Kredibilnost

Sicris
mojstri lastnih, ne tujih področij

Aktivizem

Spremenjeno dojemanje znanosti
kdor aktivno deluje v društvu/gibanju
nesprejemljiv v znanstveni komunikaciji

Strinjam se, da nezaupljivost potiska posameznike v obrambno konservativno pozicijo.

Avtorstvo

Letnica objave usmerja bralčevo branje

preverba – kraj objave
javno preverjanje z wikiji

Strokovno recenziranje

selekcioniranje kredibilnih informacij
open peer review – tudi NP
možna anonimizacija recenziranih prispevkov
3 izidi (sprejem, zavrnitev, pogojni sprejem)

Pravopis

nestični dolgi pomišljaj med povedmi; Breznik-Ramovšev slovar; Občina Miren - Kostanjevica; Dihotomija domače – tuje
narekovaji: srednji »«; narekovaji zgoraj/zgoraj ""; vejični spodaj/zgoraj (angleški so le zgoraj); enojni narekovaji zgoraj/zgoraj 'pomen besed'; pri uporabi kratice t.i., narekovajev ne uporabimo
Cobiss uporablja nestično : , levo stično: je pravilno.
kombinacija npr. ter itd. ni primerna
pred tropičjem ni vejice, z besedo je nestično (razen ko nad... (besedo))

Digitalna pismenost

avtor mora znati do konca popraviti besedilo

FORMATI BESEDIL (končnice v naslovih)

txt = golo besedilo (kode. SlovLit)
doc, docx, rtf, odt = obogateno besedilo
htm, html = spletno besedilo
pdf = natisljivo besedilo
brez končnice = besedila na wikijih

BESEDILO V WIKIJIH

odstavek = prazna vrstica
enota v seznamu = *
naslovi = ===Naslov=== (dva enačaja za naslov, podnaslovi imajo tri itd.)
ležeči tisk = "na vsaki strani dva narekovaja" "beseda"
krepki tisk = trije apostrofi na vsaki strani
povezave v dveh oglatih okle- in zaklepajih
slika = preko menija vstavljena
lažji zapis zapletenih sklopov = znotraj dveh zavitih oklepajev npr:

COBISS

oštevilčeni seznami = #

presledek na začetku vrstice = okvirček z besedilom

prelom vrstice je znotraj <> zapisan br

vodoravna črta je znotraj <> zapisan hr

centriranje besedila je znotraj <> zapisan center

pesemsko besedilo je znotraj <> zapisan poem

ga zaključi - je znotraj <> zapisan /poem

komentarji/ popravki na pogovorni strani besedila, samostojni strani, pogovorni strani avtorja, znotraj besedila <--komentar-->, s predlogo pravilna

Navajanje

v znanost spadajo prispevki, ki prinašajo novo znanje
priznavanje avtorstva = občutljivo (prestiž, privilegiji)
inforamcije so opredeljene kot intelektualna lastnina
citati v tlaku – citiranje je dovoljeno, slikati in objaviti pa ne
delež citatov mora biti do 20%
pretirano citiranje je strokovno in etično sporno, pravno kaznjivo ni

PREPISOVANJE

tuje znanje kot lastno brez navedbe vira
kraja = praavni problem pri kršenju avtorskih pavic
študentska oblika lenobe
akademiki – tekme, kraje tem (a ignorancaje še hujša)

CITATNI INDEKSI

SCI (nar.), SSCI (družb.) – indeksa citatov in izvlečkov – AHCI, Scorpus (SLO)
Google scholar (Učenjak)
Slovenska literarna veda > 200 raziskovalcev

FAKTOR VPLIVA (impact factor)

stopnja uglednosti/vplivnosti znan. revije
št. citatov člankov iz revije v drugih revijah v 32 letih : št. objavljenih člankov v tem času = povprečje citiranosti na članek
višji IF, večji ugled revije in avtorjev
kulturno pristranske meritve
kvaliteta revij => kvaliteta raziskovalcev
ORCID
prisilno citiranje, algoritem page rank

SLOVENSKE ZNANSTVENE REVIJE

Primerjlna književnost
Slavistična revija
Dve domovini
Jezik in slovstvo
Razprave SAZU
Studia mythologica Slavica
Knjižnica
Phainomena
Acta Neophilogica
Traditiones
Slavia Centralis (MB)
Verba Hispanica

+ Otrok in knjiga, Sodobnost, Dialogi

Razprave o slo književnosti

Slovene Studies (ZDA)
Philological studies
Slavia Meridionales
Slavica tergestina
Slavistika

CITATNI SLOGI

APA (psih., vzgoja, dr. vede)
MLA (jezikoslovje, lit. veda, humanistika)
AMA (medicina, bio)
čikaški (nar., splošno)
wikipedijski

Humanisti + uredniki – čikaški (Avtor letnica)/MLA (Naslovi del v sklicu)

TEHNIKA CITIRANJA

avtor, naslov
(pri spletni objavi) ime spletišča, datum
(knjiga) kraj, založba, letnica, knjižna zbirka
(članek v zborniku) naslov zbornika, kraj, založba, letnica, strani
(članek v reviji) naslov revije, letnik, številka, letnica, strani
(članek v časniku) naslov časnika, datum in strani

Citat/navedek je naveedeno besedilo, navedba vira citata (kot opomba (pod črto na dnu strani), kratki sklic, neposredno v celoti/kazalka na bibl. podatke vira.

Wiki

Notes - opomba na koncu (vzete izjave iz teh del)
References - reference (pomembno za predmetno področje, nič citirano

Kratki sklici, viri (kar raziskujemo – leposlovje), literatura (teoretični in metodološki pripomočki – strokovne razprave)

Sekundarni viri: kot je ugotovil Sarabjanov tega letsa (Pranjić 2016)

Nova pisarija spodbuja pisanje, ki bo prebirano na zaslonu.

ZGLEDI

Cobiss – polni, ISBD, COMARC so zapisi bibliografskih enot a Cobissu.
JiS – ko je ciljna skupina bralcev taka, ki razume kratico.
Tudi na spletu. Splet.

Enciklopedijsko geslo

naslov gesla, spletišča, datum.
Naslov gesla. Iz wikipedije, proste enciklopedije 10. jan. 2019.
Wikipedija: Prosta enciklopedija
Wikipedija
Slovenska biografija = zbirka biografskih leksikonov
s. v. (bub voce) = pod geslom (leksikoni)

Forum

Avtor. Naslov objave. SlovLit 11. jan. 2021
Spletni tečaj (datum ogleda, če se spreminja), blog ([avtor znan iz drugih virov]), članek na spletišču (predobjave)
[pojasniš, če česa ni]
Podatkovna zbirka – urednik : dostop
Dipl. naloga: Avtor. Naslov[: Diplomsko delo]. Kraj, leto.
Prosojnice – na koncu.pptx/Prosojnice. (in hiperlink)

Fotografija

vir je pod sliko
na wikipediji in wikislovarju avtorstva ni izrecno navedenega, wikivir, wikiknjige ter fotografije v Zbirki pa ga imajo.
Avtor: Delo. Foto (ime fotografa). Kraj, leto. Kraj objave.
Navedemo čim več dostopnih info, oblikujemo tudi opisno [lastni dodatki]
Risba – kot zgoraj, še zadnja sprememba.
Glasbeno delo – klasike slovenimo.
Oddaje: Urednik/novinar. Naslov oddaje, naslov seerije, mesto, datum predvajanja, mesto arhiviranja.
Film: Režiser. Naslov. Dodatne pomembne osebe. Produkcija leto.

Napake pri citiranju

nepoznavanje temeljnih refrenc
poznavanje referenc zgolj v 1 jeziku znotraj ene šole
vljudnostno vključevanje strokovnih kolegov, če niso dovolj relevantni
nanavajanje konkurence, avtorjev, ki jih ne maramo
samocitiranje
citiranje zaradi citiranja samega
navajanje dolgih http-jev, URL-jev ter hiperpovezav
samo http-ji brez opisnih podatkov
ne preverba ali obstaja v tiskani izdaji
zgolj naslov leksikona brez gesel

Navajanje na Wikipediji

stran Navajanje virov
zahteve: viri niso drugi wiki članki (linki so lahko), prepoved lastnega raziskovanja/sklicevanja nanj, sprejeti so vsi standardi citiranja, znotraj članka poenoteno
odprto za spreminjanje standardov citiranja

Žanri

Strokovno – del stroke, nižje od znanstvenega

Za plezanje po akad. lestvicah – objavljanje znanstvenih objav v znan. revijah

Izbira mentorja je pomembna!

Popravljanje

= strokovna pisna dejavnost

= lektoriranje (pravopis, slog, zatipkanje) – pravopisna ustrezost besedila

= korigiranje (poprava 2. posegov v delo) – napake pri strojnem branju

Včasih: rdeč svinčnik, danes: Sledi spremembam.

Wikivir – primerjati foto in prepoznano besedilo OCR-ja.

Uredništvo – sprejema/zavrača/postavlja pogoje za objavo.

Komunikacija v stroki

E-pošta

izum za MIT 1961
po 80' je svetovna

BONTON

neodzivanje = nedopustno
zahvala za odgovor
potrjevanje prejema pomembne pošte
odgovarjati takoj
standardna slo + pravopis (ne verzalke)
Re pri daljših izmenjavah izbrišemo
preverba naslovnikov (...)
preusmeritev poštnih naslovov
obsežnim priponkam se izogibamo (Drive)

Simbolni pomen pisanja pošte brez velikih začetnic.

Prelom vrstice ^| ; odtavek ^p .

Na wiki spletiščih se demokratično tikamo.

Nagovori:

na forumu – Dragi/Spoštovani kolegi/Ljuba srenja/...
starejših – Spoštovani (g.) prof. (ime)
vikanje + priimek; tikanje + osebno ime
nevtraln – Dpoštovana kolegica/Draga
vrstniki v stroki – kot v zasebnosti z imenom
Pozdravljeni!/,

Pri rafalni izmenjavi se nagovor opusti.

S spoštovanjem,

Lepo vas/te pozdravljam/Z lepimi pozdravi/lp

Podpis – ime (tik.), in priimek (vik.)

Forumi: --ime in priimek/ime/inicialke

Wikiji: --dva vezaja -- in 4 tilde ali Alt 126

+ nasveti za bojkot obrazcev

Poimenovanja: kratka, pomenljiva, enolična, _podčrtaji, brez strešic in verzalk, zaporedno številčenje variant, popravljalec doda na koncu svoje začetnice.

Socialno omrežja

SPlet 2.0, enakopravnejši komunikacijski odnos
FB, YT, Google+, Twitter, IG
zaradi potrebe po druženju in komunikaciji, (tudi promocija akad. info)

Tvit – 140 znakov, mikrobloganje

Linkedln – daljša strokovna sporočila

Komentatorske rubrike časopisov

Zapisan je potek zagovora.

Literarna kritika

predmet = lit. delo; ni enako strokovni kritiki, ki ji je predmet znanstveno/strokovno delo in objavlja v strokovnih revijah
le demokratični sistemi
subjektivna, polemilnost, niso trajna (pogojuje čas), ozavešča
v rubrikah dnevnega tiska, lit. kulturnih revijah
na spletu tudi parodične kritike

Enciklopedični članek

jedrnatost
odpoved anekdotičnosti, izpust prepodrobnih informacij
BIOGRAFSKI ČLANEK – pogoj = avtorstvo strok./znan. monografije in znan. kompetence (dr. naziv), pojavljanje v besedilih, uvrstitev na sezname
ČLANEK O KNJIGI – oblikovanje

Učbenik

Definirane so specifike.

Vaje:

najpomembnejša –> znamenita delimo na –> je iz se razvija od X –> sovpada z X poznamo x –> ostaja X umeščamo –> vsebuje

Strokovni blog

spletnik, spletni dnevnik
Worldpress, Google Blogger, Siol Blogos
dialog?

Spletni forum

vzdrževanje skupnosti –> vitalnosti
1985 => e-pošta in spletni arhiv
nitkanje
moderiranje – filter primernosti
Humanist – 1 od virov NP, zgled SlovLitu (lit. zgo in jezik.)

Slog

Sestavni deli

Besedilo (optimalna dolžina vrstice = 66 (50–75) znakov.

IMRAD, UMRIS (uvod, metode, rezultati in sklep)

Humanistični članki imajo večinoma enega avtorja

NASLOV =radikalni povzetek teksta

spolno korektni izrazi, ne arhaizmov,
največ 10 besed, ni krajšav, stavek, vprašanje, narekovaejv in verzalk
Naslov: Podnaslov (pod. nima izrazov iz naslova)
aksiomatični izrazi a dejavnosti so odveč (vpliv, dejavniki, primerjava ...)

IZVLEČEK

abstract, krajši povzetek
= iz predmeta raziskave, metod, rezultatov, sklepa
(obstaja deskriptivni izvleček - kazalo v linearni obliki brez ugotovitev)

KLJUČNE BESEDE

ožja predmetna področja
frekventni izrazi s terminološko težo
jedrnatost, kračina

KAZALO VSEBINE

nič verzalk
ustavljanje kazala: __ TOC[in še dva podčrtaja] ali brez kazala: __NOTOC[dva podčrtaja]
ustrezno členjeno

POVEZAVE

modra po obisku vijolična

rdeča = geslo ne obstaja navodilo za zapis v izvorni kodi: že članek na wikiju, [zunaj wikijev]

Napake

gostobesednost – zaradi zapovedane jedrnatosti (tudi še, nedvomno, predvsem ...)
nerazumljivost – zapletenost problematike ni opravičilo težke razumljivosti; dobra znanost preprosto prikaže zapletena spoznanja
pomanjkanje konteksta – že, šele,pomanjkanje teze, celo, kar, samo
slogovni manierizem – kompaktno besedilo, papirnati izrazi
slogovna puščobnost – (ubornost) avtor ugotavlja, poudarja, trdi, vztraja; lahko razberemo, vidimo, sklepamo)
pristranskost – ideološla (aktivizmi) = posiljevanje stroke
nasilna terminologizacija/terminološka ignoranca – šol. učbeniki, slovenjenje terminologije
skrivanje za znanstveni plural, zadrege s spolom – spolna korektnost
mentalno brambovstvo, m. servilnost – domače : tuje; dela s skupnimi jedri (JUG, Z Evropa ...)

Govorna prezentacija

govorna predstavitev za zaključeno publiko
v povezavi z objavljenim besedilom
tolerntnejša do slogovnih posebnosti
monotonost : pomen prezentacije (manj pomembna vsebina)
- informacijska vrednost je manjša od prebranega besedila

PROSOJNICE

glavne točke, sporočilo
PPT, Google Slides, Prezi, Google Docs, Impress (Libre Office)
učinek manj pomembne izvedbe predavatelja (nazapisovanje)
= seznamsko podajanje informacij
zmernost

Vizualizacija

barve, slike, tabele, zemljevidi, zvok, video
prepričevanje, interes

FOTOGRAFIJE

zapostavljanje vizualnega mišljenja
prepoznava obrazov
avtorstvo = individualno (CC, C – nujno navajanje) (vzdevki, ... ni potrebno, avtor fotografije: Foto Ime Priimek (podpisan pod sliko))
reportaže – skrb za prostor, neselektivnost

Picasa Web Albums, Flickr (Yahoo), Instagram (FB), Zemljevidi (Google), One Drive, Shrani.si, Google+

Wikimedijina Zbirka – Commons (ime, opis, kategorije, h geslu)

Licenciranje

am. in slo zakonodaja
ne kipov, slik, upodobitev, knjižnih ilustracij, stavb, nagrobnikov, arhitektovih zgradb, kipov na javnih mestih (razen če je že minilo 70 let od smrti avtorja)
knjižne ovitke pa lahko, ravno tako platnice a v omejeni ločljivosti
po jugoslovansekem zakonu so avtorske potekle 25 let po objavi
29. 4. 1995 – varstvo na 70 let
prosto odstopno je torej vse objavljeno pred 1. 1. 1970

Nalaganje na wikije = vodeno

Infografike, tabele, grafikoni (diagrami, kartogrami ..), zemljevidi, besedni oblak.

Iskanje

Iskalniki, zbirke, ORCID standardizacija (določijo lastne objave) 16-mestna koda = avtorski DOI –> standardna identifikacija imen

knjižne objave – ISBN (črtna koda EAN na platnici)
periodika – ISSN
spletne objave – DOI
wiki – normativna kontrola

UDK

univerzalna decimalna klasifikacija
umešča na strokovna področja

0 Znanost in znanje. Organizacije. Inf. Dokum. Biblio. Instit. Publ.
1Fil. Psi.
2 Teo. Verstva.
3 Dr. vede. Pol. Ekon. Pravo. Izob.
5 Mat. Nar.
6 Upor. znan. Med. Teh.
7 Um. Arh. Foto. Gla. Špo.
8 Jez. Knj.
9 Geo. Bio. Zgo

4 ni!!

/ področij: Nar., Teh., Med., Bioteh., Družb., Human. (20 področij od 260 – 7 %), Interdisciplinarno raziskovanje.

SiSTAT – KLASIUS – koda 22 za humanistične vede
Evropska – CERIF - CERCS – 5 PODROČIJ, HUM. 20 %
FOS 2007 – 47 področij – humanistika 13 %
enciklopedična klasifikacija na družbene in naravoslovne vede, empirične (eksperimentalne) in formalne (mat, log), temeljne in uporabne (aplikativne)

+ nasveti za ukazno iskanje po Cobissu

DOI

označevanje spletnih objav (sledljivost)
registracijske agencije jih izdajajo – mEDRA
doi:10.(štiri številke za založnika)/(številka publikacije 0000-0000.0000)

Cobiss ID

registrirane so vse objave
natančnejše iskanje publikacij HI = 9 številk namesto ID je 9 številk

Podatki in podatkovne zbirke

dejstva | slovarji na Franu, besedilna korpusa Gigafida in Nova beseda
capta = zajemek
informacije – dokumenti (besedila, fizična prezentacija infpramacije komunikacijsko intenco) / podatki
postavljanje besedil na Wikivir

Iskanje po dLibu

možnost išči tudi po celotnem besedilu
dodatni izrazi
"niz besed"
omejevanje virov

Seznami

seznamske alineje –> razločno naštevanje elementov
alineja ni daljša od 1 vrstice, ločila niso potrebna
krajše v stolpce
* = alineja # = številka
= naturna oblika informacij danes (svet je neskončen, akumulacija in enurmacija – naštevanje)
grupiranje tudi po kategorijah
omogoča tehnologija

Digitalna humanistika

Misliti so skromna fizična opravila
lit. veda –> lit. in kulturna študija/medijska kulturna študija
kulturomika (Googlov Ngran Viewer)
računaliniško obvladljiva entiteta
tradicija med računalnikom, kompozicijo (strokovno pisanje)
el. arhivi
hipertekstualni projekti
raba računalnikov
G. knjige

Organizirana v ADHO (v Evropi EADH)

Empirične metode

opazovanje (znanstvenost) – fakti, indukcija : teoretični pristop – koncepti, dedukcija
delež številčnih podatkov
kratka poglavja – bralec knjige z večjo verjetnostjo prebere do konca
disertacije na osnovi pod. zbirk

Programi

Tag Crowd – besedni oblak
Tracer – odkrivanje ponavljajočih se besed in stavkov
MySQL – zbirke

Projekti

Gutenberg, OpenLibrary

Računalniško jezikoslovje

iskanje, povzemanje, razlikovanje, razvrščanje, analiza, generiranje, oblikovanje

Orodja in korpusi Gigafida, Kres, Gos, Šolar, Lektor, Igra besed (program)

KOMENTAR

Moj pogled na Novo pisarijo in izdelavo zapiskov, udejstvovanje v digitalni skupnosti

S programiranjem sem se poskušala ukvarjati, a sem kmalu obupala. Wiki pa je uporabniku prijazno okolje za urejanje besedil. Čeprav se poskušam od zaslonov čim bolj odmaknit (zato je tudi prevladala izbira FF nad Multimedijo na FRI in FE), se jim še posebej v korona času in času študija ni moč izogniti. Zato sem toliko bolj cenila kup 15 zvezkov in nalivnikov polno puščico v tem prvem semetru, ki bo kmalu za menoj. Moji zapiski imajo značilno obliko zgoščenih informacij, ki jih povezujem med seboj z matematičnimi simboli in znaki. Občasno se kje najdejo tudi enačbe. Kratice in asociacije pa pridejo prav pri učenju pred testom (DH = digitalna humanistika/Delavska hranilnica).

Določene teme v NP so me pritegnile, posebej primeri iz vsakdanjega življenja in vaje v slogu. Za teoretični del pa sem pri obširnejšem raziskovanju tematike našla tudi video, ki mi je še dodatno objasnil monopol glavnih znanstvenih korporacij. Priporočam ogled.

Celotno gledano je NP priročnik z osnovnimi informacijami, ki jih potrebuje študent slovenistike v svoji stroki, ter priročnik, ki obravnava osnove uporabe in kreiranja Wikimedije torej osnove v distribuirani kooperativni omrežni produkciji znanja.

Slovarček

Altruizem – nesebičnost, upoštevanje koristi drugih
Asketizem – stroga vzdržnost
Atavistični (odnos) – odnos enak kot so ga imeli predniki
Dihotomija – delitev, dvojnost
Disambigvacija – razdvoumljanje, razjasnitev
Emancipatornost – (morda stremljenje k enakopravnem poližaju)
Inertna (skupnost) – lenobna, nedelavna skupnosti
Intenca – tećnja, nagnjenje, usmerjenje
Koncipirano - izoblikovano (sestavljen osnutek)
Konciznost – jasnost, natančna izoblikovanost, tudi jedrnatost
Konsenzualno – soglasno
Kontraproduktivnost - nasprotno od produktivnosti (v povezavi s količino (izdelkov))
Kooperacija – sodelovanje
Manierizem – slog
Maoizem – marksizem-leninizem, ki ga je razvil Mao Ce Tung v kitajski soc. revoluciji
Marginalna vloga - potisnjena na rob / odrinjena
Napaberkovati – nesistematično zbirati
Neologizem – še ne uveljavljena nova beseda ali zveza
Paradigma - vzorec, primer
Pasivizirati - spraviti v nedejavnost, nedelavnost
Pleonastično – besedno preobilje
Pluralnost – številnost
Postulat – zahteva, nujnost ali predpostavka
Siže – snov, predmet umetniške obravnave
Tavtologija – opisovanje z različnimi besedami istega pomena
Utilitarno - poudarja praktično uporabnost, koristnost
Uzurpacija – nezakunita, nasilna prilastitev
Voluntarizem – mišljenje, ki temelji na volji

Nekaj o življenju in mladosti

Sem študentka na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani na prvi stopnji dvopredmetnega študija slovenistike in geografije. Za materni jezik se mi je vzbudilo zanimanje, ko me je oče navduševal z različnimi možnostmi interpretacije tekstov in šal ter z imitacijo različnih fikcijskih in resničnih oseb. Geografka v meni pa se je prebudila v tistih rosnih letih, ko so mi blatne luže in zemlja med prsti postale prostor zabave, raziskovanja in sprostitve.

Viri in literatura

Alojzija Zupan Sosič. Kriminalkina uganka. Slavistična revija 49/1–2 (2001). 41–53.
Drago Jančar na Glazerjevih dneh, posvečenih pesniku pohorskih gozdov. RTV MMC 20. 3. 2015. Splet.
Dragica Haramija. Ljudske pravljice v osnovni šoli. Jezik in slovstvo 64/3-4 (2019). 17-28.