Uporabnik:AndrejaLav

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

O Slavistični reviji[uredi]

Preden nam je profesor na prvem predavanju v roke izročil vsakemu svoj izvod Slavistične revije, ki ima pri nas dolgo tradicijo, saj izhaja štirikrat letno že vse od leta 1948, nisem niti pomislila, da bi kdaj v roke vzela tako, vsaj na prvi pogled nezanimivo revijo, ki deluje, kot da je primerno čtivo le za tiste bralce, ki se spoznajo na jezik in literaturo.

Najprej me je pritegnil velik bel napis s katerim je na naslovnici zapisano ime revije in se kar blešči na vinsko rdečih platnicah. Bolj iz radovednosti, kot iz resnične želje po tem, da bi prebrala kakšno vrstico, sem revijo odprla in preletela kazalo. Od vseh avtorjev, katerih članki zaznamujejo drugi izvod revije iz leta 1993, sem prepoznala samo Toporišiča. Takoj sem opazila tudi to, da je revija večjezična, saj je bilo pod kazalom v slovenščini zapisano še kazalo v angleščini in tudi nekaterim člankom so sledili povzetki v drugih jezikih.

Med listanjem revije sem se za dlje časa ustavila ob dveh člankih. Članek Aleksandra Skaze je mojo pozornost pritegnil zlasti zaradi cirilice v kateri je napisan. Ker se trenutno tudi sama učim ruskega jezika, sem se poskušala prebiti skozi nekaj vrstic, vendar sem nazadnje prebrala le povzetek, ki nam v slovenščini in precej skrajšano poroča o vsebini besedila. V njem pisec razlaga na kakšen način Dostojevski uporablja pojem pesnitev oz. poema. Zanimiv se mi je zdel tudi naslov besedila Abeceda pravopisa, kjer avtorica predstavlja prednosti in pomanjkljivosti tega priročnika, ki vsebuje zbirko vaj, preglednic in rešitev, ter je tako namenjen vsem, ki se želijo pravopisa naučiti ali pa ga le nadgraditi.

Mislim, da se Slavistična revija ni tako dolgo ohranila le zato, ker bi bila le dolgočasno in težko branje, ampak zato, ker so v njej zbrana besedila, ki razpravljajo o jeziku in literaturi ter tako pripomorejo k njuni ohranitvi in hkrati tudi razvoju. Jezik je živ, vendar bo tak ostal le, če se bomo govorci sami potrudili za njegovo ohranitev.

Literarnovedni dogodek tega tedna[uredi]

Imeti oči odprte za razne literarne dogodke, ki so se zgodili v preteklem tednu, je bilo vse prej kot enostavna naloga. Med iskanjem po novicah na raznih multimedijskih portalih, sem zasledila prispevek o izidu novega Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), ki je bil objavljen v sklopu oddaje Dobro jutro 22. oktobra. Gost v oddaji je bil prof. dr. Marko Snoj, ki je povedal, da nov SSKJ vsebuje kar 4521 novih gesel, med njimi tudi nekatere besede, na primer tajkun, evro, pajkice in prenosnik, ki so sicer kar pogosto v uporabi, vendar jih ne bi našli v stari izdaji SSKJ. Z novim slovarjem je torej naš jezik postal bogatejši za kar več kot štiri tisoč besed.

O Novi pisariji[uredi]

Ker slovenščino govori sorazmerno malo ljudi, me vedno pritegnejo razne statistike, ki primerjajo slovenski jezik z drugimi svetovnimi jeziki, zlasti s tistimi prevladujočimi, kot so na primer angleščina ali francoščina. Tudi med prebiranjem Nove pisarije sem v poglavju z naslovom Wikiji naletela na nekaj podatkov, ki primerjajo stanje slovenščine s stanjem drugih svetovnih jezikov v preteklosti in danes. Razveselilo me je dejstvo, da slovenščina glede razvitosti ni nikoli bistveno zaostajala za drugimi svetovnimi jeziki, saj se je z njimi lahko kosala že v 16. stoletju, ko smo kot 11. po vrsti dobili prevod Biblije. Mogoče bi marsikdo utegnil meniti, da je jezik, ki ga govori le okrog dva milijona ljudi preprosto težje obdržati na isti razvojni stopnji kot velike svetovne jezike z več milijonov govorci, vendar so že naši predniki v preteklosti dokazali nasprotno. Danes, ko živimo v dobi interneta in je na spletu mogoče najti podatke v številnih jezikih bistveno lažje in hitreje kot v preteklosti, je pomembno, da ohranjamo razvoj jezika tudi na tem področju. Po statističnih podatkih lestvice jezikov iz spletišča Wikipedije, ki so razvrščeni po številu člankov in kvaliteti le teh, se slovenščina giba okrog 40. mesta. Glede na ta podatek torej naj ne bi bilo razloga za skrb na področju razvoja slovenščine v prihodnosti, vendar pa se vseeno moramo zavedati, da smo za razvoj našega jezika še vedno najbolj odgovorni kar govorci sami. --AndrejaLav (pogovor) 21:26, 13. november 2014 (CET)

33. simpozij Obdobja[uredi]

1. Irena Avsenik Nabergoj: Podobe zapeljivca in ugrabitelja v motivu Lepe Vide (literatura)

2. Saša Babič: Uganka v časovnem prerezu (literatura)

3. Matjaž Birk: Slovenska književnost v nemškem časopisju na Slovenskem: podobe in družbena funkcija (literatura)

4. Milena Mileva Blažić: Recepcija slovenske mladinske književnosti doma in v tujini (literatura)

5. Blanka Bošnjak: Recepcija slovenskega dela Leopolda Volkmerja: pomen za vzhodnoštajersko književnost (literatura)

6. Zoran Božič: Problem interpretacije in recepcije Prešernove pesmi Pevcu (literatura)

7. Jadranka Cergol: K pojmovanju manjšinske literature: študija primera literarne produkcije dveh manjšinskih skupnosti (literatura)

8. Joanna Cieślar: Recepcja, historia, przekład: Naga wyspa Božidara Jezernika w polskim tłumaczeniu (literatura)

9. Renata Debeljak: Recepcija Potrčeve predvojne kratke proze (literatura)

10. Monika Deželak Trojar: J. L. Schönleben in njegov pogled na recepcijo slovenske retorske proze v 17. stoletju (literatura)

11. Ljudmil Dimitrov: Recepcija sodobne slovenske dramatike kot književnosti: refleksija prevajalca (literatura)

12.Marijan Dović: Tri obdobja slovenskega literarnega založništva: ekonomike, politike, ideologije (literatura)

13. Olena Dzjuba-Pogrebnjak: Словенська мова і література в Україні: словеністика у працях професора Т. Д. Флоринського (jezikoslovje)

14. Tomaž Erjavec, Darja Fišer: Recepcija virov starejše slovenščine IMP (kultura)

15. Florence Gacoin-Marks: Francoska prevoda Alamuta (literatura)

16. Monika Gawlak: Prevodi slovenske proze na Poljskem po letu 1991 (literatura)

17. Dragica Haramija, Janja Batič: Recepcija postmodernih slikanic (literatura)

18. Robert Jereb: Slovenska literarna kritika v periodičnem tisku (1990–1999) (literatura)

19. Andraž Jež: Recepcija Stanka Vraza s stališča teorije ideologije (kultura)

20. Jožica Jožef Beg: Branje klasične slovenske poezije v gimnaziji (literatura)

21. Franci Just: Prevodna recepcija slovenskih pisateljev v prekmurskem časopisu Prijatel in tedniku Novine (literatura)

22. Marko Juvan: Kritika in prevod kot prostora medliterarnosti: Čop, Čelakovský in Prešeren (literatura)

23. Irma Kern: Posebnosti kritiškega odziva v medkulturnem posredovanju literarnih besedil (kultura)

24. Sanja Kostanjšek: Recepcija mladostnika po prvem branju Lainščkovega romana Skarabej in vestalka (literatura)

25. Erwin Köstler, Andrej Leben: Posredovanje slovenske literature v nemški govorni prostor in dvojezično založništvo na Koroškem (litaratura)

26. Ana Košuta Skok: Recepcija slovenske književnosti v zadnjem triletju osnovne šole (literatura)

27. Zvonko Kovač: Međuknjiževna kritika (slovenske) književnosti (literatura)

28. Boža Krakar Vogel: Spodbujanje literarne recepcije v vzgoji in izobraževanju: didaktične ambicije in praktični učinki (kultura)

29. Ivana Latković: Prijevodi i odjeci suvremene slovenske proze u Hrvatskoj (literatura)

30. Marko Ljubešić, Mirjana Benjak: Kako recipirati nepročitano (literatura)

31. Laima Masytė: Nekaj posebnosti prevoda romana Berte Bojetu Filio ni doma v litovščino (literatura)

32. Maja Melinc Mlekuž: Vzgoja narodne pripadnosti pri književnem pouku (kultura)

33. Vesna Mikolič: Literarna perspektiva Šalamunovega pesniškega diskurza skozi slovensko in tujejezično leksiko (literatura)

34. Jun Mita: Recepcija slovenske književnosti na Japonskem (literatura)

35. Marija Mitrović: Edvard Kocbek v srbskih/hrvaških prevodih (literatura)

36. Mladen Pavičić: O pregledih zgodovine slovenske književnosti v madžarskem jeziku (literatura)

37. Katarina Podbevšek: Recepcija slovenskega postdramskega besedila (Simona Semenič:tisočdevetstoenainosemdeset) (literatura)

38. Timothy Pogačar: Slovenska proza v dveh slovensko-ameriških publikacijah: recepcija zgodnjega 20. stoletja (literatura)

39. Gizela Polanc Podpečan: Horizont pričakovanja v pripovedni prozi Florjana Lipuša (literatura)

40. Ivo Pospíšil: Nekaj vidikov češkega sprejema Matije Murka (kultura)

41. Barbara Pregelj, Moisés Selfa Sastre: Recepcija slovenske mladinske književnosti med špansko govorečimi (literatura)

42. Francka Premk, Eva Premk Bogataj: Refleksija in vrednotenje slovenske književnosti Marje Boršnik (literatura)

43. Urša Prša: Transformacija antične Medeje v operi Medeja: glasbena drama iz vsakdanjega življenja (literatura)

44. Vilma Purič: Sumljivo in abstraktno v poeziji Irene Žerjal (literatura)

45. Andrej Rozman: Žiga Herberstein in slovaški humanisti (kultura)

46. Megi Rožič: Transnacionalne in transkulturne prvine v poetiki Milene Merlak Detela(literatura)

47. Špela Sevšek Šramel: Kako berejo Slovence v tujini: študija recepcije na Slovaškem (literatura)

48. Tone Smolej: Molière v zgodnejšem dramskem opusu Andreja Rozmana (literatura)

49. Maja Smotlak: Slovenska literarna kritika o narodni identiteti v sodobnem slovenskem romanu v Italiji (literatura)

50. Julija A. Sozina: Temeljne raziskave slovenske književnosti v sodobni Rusiji (literatura)

51. Marija Stanonik: Vprašanje racionalizacije v slovenski slovstveni folklori (literatura)

52. Nadežda Starikova: Slovenska poezija 20. stoletja v ruskih prevodih (literatura)

53. Đurđa Strsoglavec: Stopnja prevedljivosti in stopnja recepcije (literatura)

54. Jana Šnytová: Prevodi slovenske književnosti v češčino od leta 1945 do sodobnosti (literatura)

55. Katarina Šrimpf: Butalci in Süha roba Frana Milčinskega med slovensko pripovedno tradicijo in avtorstvom (literatura)

56. Miran Štuhec: Esejistična recepcija slovenske književnosti (literatura)

57. Bożena Tokarz: Prevajalec v procesu literarne recepcije (literatura)

58. Loredana Umek: V literarnem Trstu: na meji med resničnostjo in njeno ubeseditvijo (literatura)

59. Jonatan Vinkler: Ustvarjanje Franceta Prešerna in František Ladislav Čelakovský (literatura)

60. Marijanca Ajša Vižintin: Kdo vse piše in (so)ustvarja slovensko književnost? (literatura)

61. Saša Vojtech Poklač: Recepcija slovenske književnosti na Slovaškem (literatura)

62. Janja Vollmaier Lubej: Kritiška recepcija zgodnejše proze Marjana Kolarja (literatura)

63. Janez Vrečko: Novo branje konsov (literatura)

64. Martin Vrtačnik: Kognitivni pristop k oblikovanju odrskega govora (Ivo Prijatelj: Totenbirt) (jezikoslovje)

65. Nina Žavbi Milojević: Uprizoritev dramskega besedila in njena recepcija (Ivan Cankar: Hlapci)(literatura)

66. Alenka Žbogar: Literarno branje in mladostniki (literatura)

67. Andreja Žele: Slovenska sodobna literarna ustvarjalnost tudi kot vir novih jezikovnih zmožnosti (jezikoslovje in literatura)

68. Janja Žitnik Serafin: Slovenske medkulturne vsebine v učnih gradivih za slovenski jezik in književnost (jezikoslovje)

69. Igor Žunkovič: Pomen sodobne fizike v poeziji Gregorja Strniše (literatura) --AndrejaLav (pogovor) 19:52, 19. november 2014 (CET)

Zgodilo se je 11. septembra[uredi]

V zdaj že lanskem letu, letu 2014, so tudi na SlovLitu obeležili moj rojstni dan in to kar s tremi prispevki. Avtorica prvega ja Darja Fišer, ki bralce vabi na otvoritev nove sezone jezikovnotehnološkega abonmaja JOTA, na katerem bo kot gost predaval dr. Antoni Oliver Gonzalez. Tudi drugi prispevek je vabilo in sicer na novinarsko konferenco raziskovalnega dela ZRC SAZU, kjer bodo predstavili enajst novih publikacij. V zadnjem, tretjem prispevku, pa so novosti (knjige), ki nam jih od tega dne naprej ponuja Knjigarna FF. --AndrejaLav (pogovor) 21:12, 15. januar 2015 (CET)