Uporabnik:Ancer12345

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Literarnovedni dogodek[uredi]

 

7. decembra 2017 Liljana Filipčič piše vabilo na srečanje v TKS (Trg Oberdan, Trst), ki ga organizirajo generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu, Slovenska matica in Tržaško knjižno središče. Ime dogodka se glasi: "Književnost kot ustvarjalka enotnega slovenskega kulturnegag prostora". Dogodek se bo odvijal v torek, 12. decembra 2017, ob 18. uri. V prisevku pa izvemo tudi, ko bo imel govor, kdo bo nastopal in kdo bo spregovoril ter tudi to, kaj bo predstavljeno. Pokrovitelj srečanja je generalni konzul v Trstu Vojko Volk.

SlovLit (18. 10. 2017)[uredi]

Slovenistika kam -- Modulacija večbesedja[uredi]

Nejc Ivančič Miranu Hladniku piše odgovor, v katerem pa se v bistvu sprašuje, kakšne so dejanske možnosti zaposlitve slovenistov, ki so pred kratkim ali pa še bodo diplomirali/magistrirali/doktorirali. Navede tudi resničen primer šole in nato doda, da se rojeva vedno več otrok in zato bo potrebnih tudi več učiteljev (slovenščine).

Slovenci in Poljaki -- Digitalno učenjaštvo in digitalni srednji vek -- Re: Slovenistika kam[uredi]

Jan Zoltan v svojem prispevku "doda svoje mnenje" k Ivančevemu in Hladnikovemu, a v bistvu le pove 7 načinov, kako bi lahko povečali možnost zaposlitve za sloveniste.

Slovenci in Poljaki -- Prevajalski[uredi]

Lidija Golc povprašuje o kakšnem prispevku v zborniku o Vonju Bitencu. V istem prispevku je tudi vabilo na podelitev Sovretove nagrade za leto 2017 in pa oznanitev prejemnikov Jermanove nagrade za leto 2017.

18. oktober[uredi]

Rojstva[uredi]

Smrti[uredi]

Vprašalnik o IKT[uredi]

Vprašalnik se mi je zdel nekoliko dolg, saj sem imela občutek, da vprašanj, ki so si bila podobna med seboj, ne bo nikdar konec. Ko sem vprašalnik uspešno rešila, pa se mi je vse skupaj zdelo zelo koristno, saj sem zaradi vprašanj pričela razmišljati o IKT in o tem, kdo in kako mi jih posreduje ter tudi o tem, koliko in zakaj natanko jih tudi sama uporabljam.

Nova pisarija[uredi]

Uvod[uredi]

Uvod se mi je zdel zelo zanimiv in me je nekako potegnil v nadaljno branje. Še posebej se mi je zdelo zanimivo sklicevanje na Franceta Prešerna in njegovo Novo pisarijo.

Pismenost[uredi]

Poglavje se mi je zdelo izredno zanimivo in me je pripravilo do razmišljanja o tem, koliko sem sama pismena in koliko časa dejansko preživim pred knjigo oziroma zaslonom. Presenetili so me tudi navedeni statistični podatki iz Wikipedije in Cobissa. Zelo presenetilo me je pa tudi to dejstvo, da je Wikipedija in predvsem Wikiverza tako zelo uporabna oziroma priročna za ljudi, ki se šolajo.

Zelo me je pritegnilo poglavje o izbiri tem, saj o tem prej nisem razmišljala in mi je sedaj odprlo nova razmišljanja.

Presenetilo me je to, da za copyright ni potrebnega tolikšnega truda, kot sem mislila prej.

Zanimivi so se mi zdeli tudi podatki o založbah in repozitorjih ter o varovanju zasebnosti, saj me je vse skupaj nekako presenetilo, ko sem prebrala, da vse to ni tako zelo strogo, kot sem si prej zamišljala.

Kredibilnost[uredi]

Že na začetku poglavja me je navdušil podatek o Sokalovi potegavščini, zatem pa me je v branje potegnilo tudi podpoglavje o aktivizmu.

Tudi poglavje o strokovnem recenziranju se mi je nekako zdelo zanimivo, vendar le posamezne informacije, kot je na npr. anonimizacija.

Podpoglavje pismenosti in potem še digitalne pismenosti se mi je zdelo nadvse poučno, saj sem se naučila veliko novega o tem, kako in kdaj uporabljati ločila in pa kako napisati kaj v wikijih.

Pri podpoglavju navajanje, in sicer pri citiranju, me je prevzela poved, ki govori, kaj je pogoj za znanstveno besedilo, so me pa nadaljna podpoglavja precej dolgočasila, saj se mi je zdelo, da je bilo vse skupaj o citiranju in navajanju ter sklicevanju preveč razvlečeno.

Zdelo pa se mi je zelo poučno in uporabno tudi to, kako je bilo predstavljeno citiranje (z besedo in sliko oz. primerom), saj verjamem, da mi bo to marsikdaj še prišlo prav.

Žanri[uredi]

Zelo se strinjam s trditvijo, ki je zapisana v podpoglavju Šolsko pisanje, da manj je pisec izkušen, bolj je očiten 》šolski《 značaj pisanja.

Zanimivo se mi je zdelo podpoglavje, ki je sicer zelo kratko, Strokovni blogi.

Slog[uredi]

Od vseh podpoglavij mi je bilo najbolj všeč podpoglavje Napake. Ugotovila sem namreč, da sama delam precej ampak, ki so bile naštete v Novi pisariji, ko tvorim takšna ali drugačna besedila.

Zelo me je pritegnilo poglavje o vizualizaciji, še posebej zato, ker me fotografija zelo zanima in sem sama tudi amater v tej stroki.

Zelo so se mi zdelo zanimivi podatki o zemljevidih, sploh dejstvo, kdo je prvi čutil potrebo po njih in kje jih je objavil (Marija Boršnik-Tavčarjeva Zbrana dela).

Iskanje[uredi]

Zanimivo se mi je zdelo označevanje objav s številkami, sploh mi je bilo všeč podpoglavje o UDK.

Zelo zanimivo dejstvo se mi je zdelo to, da na konceptualno težo seznamov v knjigi Vrtinec seznamov opozarja že Umberto Eco.

Digitalna humanistika[uredi]

Pritegnili so me podatki čisto na začetku poglavja, in sicer o tem, kdaj se je ta pojem prvič uporabil in kako se je potem nekako uveljavil.

Zanimivo se mi je zdelo tudi to, kaj vse lahko počnemo s podatki (zajem, obogatitev, analiza, interpretacija, razpečevanje in hranjenje, kolaboracija, meta DH-dejavnosti).

Presenetilo me je to, da so seznami programov, projektov in revij tako dolgi, saj si nisem mislila, da je toliko tega.

Tudi podpoglavje Računalniško jezikoslovje, me je kar precej pritegnilo, škoda je le, ker je bilo tako kratko.

Slovarček[uredi]

  • OCER = Optično prepoznavanje znakov (program)
  • ALINEJA = Element v seznamu, vrstička
  • IKT = Infromacijsko-komunikacijske tehnologije
  • INTERAKTIVNOST = Dnevna zapoved se tako glasi
  • AD HOC = "Čez palec"
  • INFORMACIJSKA DRUŽBA = Socialna paradigma današnjega časa
  • WIKIJI = Spletna računalniška tehnologija druge generacije
  • CC = Creative commons (licenca ustvarjalnega ljudstva)
  • HERVARDI = Slovensko nacionalistično združenje
  • PEER REVIEWING = Strokovno recenziranje
  • TXT = Golo besedilo
  • DOC, DOCX, RTF, ODT = Obogateno besedilo
  • HTM, HTML = Spletno besedilo
  • PDF = Natisljivo besedilo
  • CITATION INDEX = Bibliografska podatkovna izbira
  • IF = Impact factor (faktor vpliva)
  • DUNBAR'S NUMBER = Maksimalno število stabilnih socialnih odnosov, ki jih lahko vzdržuje posameznik.
  • UMRIS (IMRAD) = Uvod, metode, rezultati in sklep
  • PARADIGMA = Vzorec, primer (npr. socialna paradigma)
  • VOLONTARIZEM = Prostovoljnost
  • INERCIJA = Stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenobnost, nedelavnost
  • DISEMINACIJA = Razširjanje
  • DILETANTIZEM = Nestrokovno, površno opravljanje kakega dela
  • LUDIZEM = Zavračanje izumov industrijske revolucije (tudi um. smer 20. st., ki temelji na načelih igre)
  • ENTER = Vnašalka
  • KREDIBILNOST = Verodostojnost, zanesljivost
  • STROKOVNA PERIODIKA = Serija strokovne publikacije
  • AMIŠI = Pripadniki anabaptistične veje protestantske krščanske verske skupnosti
  • EGALITARIZEM = Politična teorija ali gibanje, ki zanika veljavnost naravnih in socialnih razlik med ljudmi, prizadevanje za enakost
  • ANALFABET = Kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek
  • HERMETIČEN = Ki je tako zaprt, da ne prepušča plina ali tekočine, neprodušen
  • MAOIZEM = Marksizem-leninizem, kot ga je razvil in konkretiziral Mao Ce Tung v razmerah kitajske socialistične revolucije
  • MARGINALIZIRAN = Ki je odrivan, potiskan na rob, obrobje družbenega dogajanja, življenja
  • BAGATALEN = Malo vreden, malenkosten
  • NIHILIZEM= Nazor, ki zanikuje, odklanja splošno veljavne, priznane življenjske norme, vrednote
  • KONCEPT = Zasnova, ideja
  • TENDENCA = Prizadevanje za dosego, uresničitev česa; težnja.
  • SINTAGMS = Besedna zveza, v kateri je ena beseda glavna, druga pa podrejena.
  • AGITATOR = Kdor agitira
  • CONTROL C = Krmilka
  • INFORMACIJSKA GRAFIKA-oblika vizualizacije podatov
  • UDK = univerzalna decimalna klasifikacija
  • DOI = digitalni indetifikator objekta
  • EMPIRIČEN = pridobljen z opazovanjem ali eksperimentom

Slavistična revija[uredi]

Prebiranje in branje Slavistične revije se mi je sprva zdelo zelo dolgočasno in težavno branje, saj me je že sama oblika revije nekako odvrnila od branja. Nisem namreč pričakovala, da bo stvar imela obliko knjige. Tudi prispevkov v njej nisem pričakovala takšnih.

Ko pa sem se poglobila v branje, me je vse skupaj zelo pritegnilo, saj so bili prispevki zanimivi in pa tudi zelo poučni. Še najbolj pa mi je bil všeč prispevek o kulturni identiteti in postmoderni družbi pri pouku književnosti.

Vesela sem, da sem prebrala celotno revijo, saj sem izvedela veliko novega o našem jeziku.


Članek Kulturna indetiteta in postmoderna družba pri pouku književnosti[uredi]

Prebrani članek me je zelo pritegnil že samo po tem, ko sem prebrala naslov, saj me pouk književnosti in pa tudi slovenščine nasploh zelo zanima.

V članku sem izvedela veliko novih informacij, ki so se mi zdele tako poučne kot tudi zanimive. Strinjala sem se z veliko večino napisanega, ob branju pa sem tudi zelo uživala.