Uporabnik:Anastazija Tomšič

Nova Pisarija in jaz

Pismenost

Pismenost ni vedno pomenila isto stvar: sprva je v naslovu Vodnikovih knjig na začetku 19. stoletja pomenila slovnico. Kasneje se za izraz pismenost uveljavi razlaga "znanje branja in pisanja". V času digitalizacije pa sedaj že govorimo o digitalni pismenosti, informacijski, medijski, funkcionalni,...,pismenosti. Nasploh v sodobnem času pismenost širše pomeni znanje, poznavanje česa sploh. Nova pisarija se osredotoča predvsem informacijsko pismenost, ki zavzema besedilo na zaslonu, avtor se poglablja v Wikimedijina spletišča. Biti pismen-obvladati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo. Včasih so bili pismeni le privilegirani ljudje. V času uvedbe obveznega šolanja je pismenost ljudi naraščala, danes pa je biti nepismen sramotno in iz pogleda družbe nerazvite. Pismenost po tradiciji razumemo kot dvojno sposobnost: sprejemanje zapisanih informacij in sposobnost njihovega tvorjenja, posredovanja. Pismenosti (specialne pismenosti) je več: glasbena pismenost (znamo brati note), računalniška pismenost (znam z računalnikom), urbana pismenost (iznajdljivost v mestu). Pismenost je zelo pomembna, saj so pismeni ljudje bolj suvereni in je z njimi težje manipulirati. Pismenost danes določa obnašanje velike večine, prizadevajmo si vanjo sproti vključevati nove aspekte in zahteve ter širiti krog pismenosti.

Informacijska družba

Digitalna doba, informacijska doba, računalniška družba= informacijska družba. Socialna paradigma današnjega časa, nadomešča starejšo industrijsko družbo. Utemeljuje se s koncepti: družbeni mediji, participativna kultura, potrošniška kultura, družbena omrežja... Kultura tiskane knjige se umika drugačnim informacijskim kanalom, postaja butični estetski objekt.

Wikiji

Wikipedija in sestrska spletišča pod streho neprofitne organizacije Wikimedia so metafora nove družbene paradigme, poznane pod imenom informacijska družba, sodobne pismenosti in pozitivne utopične vizije prihodnje družbe. Dobra plat Wikijev: lahka dostopnost, volontarizem (središče zanimanja je človekova radovednost in ne ekonomski profit), kooperativnost (ukinjajo prakso individualnih objav), tesnejši stik z realnostjo. Wikiji so žargonski izraz za skupek spletišč, ki so se z Wikipedijo v jedru pojavila 2001 in so vzorčna oblika sodobne pismenosti. Wikiji splet vidijo kot priložnost za oblikovanje in objavljanje za vse (nagovarjajo prav vsakega, da brska in hkrati prispeva), ob tem pa jim ni važen zaslužek. Wikiji so:

1. spletna enciklopedija Wikipedija
2. Wikivir
3. Wikiknjige
4. Wikiverza
5. Zbirka za slikovno gradivo
6. Wikislovar

Zakaj se moramo zavzemati za čim več jezikov na svetu? Vsak jezik po svoje gleda ma svet in ga po svoje modelira. Večje kot je število jezikov na svetu, več je kulturnih izbir, večje so možnosti za preživetje na tem svetu. Jeziki tudi delajo svet bolj pisan in zanimiv. Status člankov na Wikipediji je urejen z licenco creative commons (cc)=licenca ustvarjalnega ljudstva. Objave so opremljene s to licenco, ki zahteva priznavanje avtorstva, kljub temu da je vsaj pri besedilih avtorstvo v principu kolektivno in s tem odpade potreba po izpostavljanju posameznega avtorja. Avtoriteta je na Wikipediji razumljena kot ovira kreativnosti posameznika, uveljavljanje avtorstva pa kot stvar ega in želje po honorarju. Geslo wikiskupnosti: ohranjanje in spodbujanje kreativnosti in svoboda. Wikije je rodil ideal svobodnega objavljanja in prostega dostopa do informacij. Objave na Wikipediji kontrolirajo zavzeti posamezniki, ki niso nujno eksperti za kontrolirana področja. S porastom akademskih objav na Wikipediji in z večjo specializacijo bodo recenzije v prihodnosti opravljali kompetentni strokovnjaki.

Wikipedija se od drugih publikacijskih možnosti razlikuje v naslednjih stvareh: za njo ne stoji ne država ne mednarodna profitna družba, piscem ni za zaščito svojih avtorskih pravic, prispeva lahko vsakdo, uveljavlja sodelovanje namesto tekmovalnosti, objave so neposredno mednarodno primerljive, Wikipedija je samorefleksivna.

Wikiji in šola: Wikiji, zlasti Wikiverza, so močno pedagoško orodje. Wikipedija s svojo odprtostjo predstavlja šoli hud izziv. Uporabiti v šoli Wikipedijo pomeni izstopiti iz varnega zavetja šole. Tak stik pa je za šolo samo koristen. Wikiverza služi kot nekakšen peskovnik ali pripravljalnico za vstop v vedno zahtevnejšo Wikipedijo. Gesla v seminarskem sodelovanju na Wikiverzi počasi dozorijo do oblike, ki je primerna za "objavo" na Wikipediji.

Avtor, motivacija za pisanje

Pozornost je usmerjena k bralcu in njegovim kulturnim interesom, potrebam, obzorju. Izraz: literatura za bralca. Ni več pomembno besedilo, ampak se njegova teža določa v razmerju do bralca. Misel na bralca je pogoj za to, da sporočilo doseže svoj cilj.jz6

Pisanja se lotimo zaradi ubesedovanja predmeta, ki je tega vreden ali zaradi samega sebe. Etično sprejemljivo je tisto pisanje, ki izvira iz zanimanja za temo samo in ne pisanje z namenom samopromocije avtorja, manipulacije rezultatov ali zlorabe zainteresirane publike.

2.domača naloga: Nacija-kultura

Umetnik Vuk Ćosić je na domiseln način, z uporabo tweetov in umetne inteligence, sestavil nekakšno poezijo po vzoru sonetov Franceta Prešerna. Razstava nam vzpodbuja razmislek o digitalnih komunikacijah v povezavi z trenutnimi kulturno-političnimi izzivi. Prav tako nam daje zgled, kako še lahko umetnost izgleda v današnji informacijski družbi in kako ne smemo pozabiti, da smo lahko tudi s pomočjo digitalnih naprav ustvarjalni.

3.domača naloga: slavistična revija

Slavistična revija sprejema izvirne in še neobjavljene znanstvene in strokovne članke s področij slovenističnega oz. slavističnega jezikoslovja in literarne vede ter iz sorodnih strok, ki niso v uredniški presoji za nobeno drugo publikacijo. Članki so v slovenščini, izjemoma tudi v drugih slovanskih in svetovnih jezikih.

Zdi se mi dober vir za črpanje raznovrstnih informacij, ki širijo moje obzorje. Je študentu prijazna revija, saj je do revije omogočen prost dostop kadarkoli na internetu. V arhivu imajo shranjene vse številke revije iz predhodnih let, zato imamo dostop do prav vsakega članka, ki so ga v reviji objavili. Vesela sem, da so mi jo predstavili na Filozofski fakulteti, saj je pred tem nisem poznala.

4.domača naloga: Trubar in internet

Da, Prešeren se je res morda »norca« delal iz avtohtone slovenščine, toda tako kot pravi Miran Hladnik v svojem članku z naslovom »Trubar in internet«, je Trubar začetnik slovenske knjižne kulture in zato je prav, da je reprezentant slovenskega naroda in jezika. Ker pa se svet spreminja, moramo tudi mi pomisliti na kakšen način bomo Trubarja še naprej ohranjali in kako ga bomo predstavljali v naslednjih generacijah oziroma v generaciji interneta. Ker je internet, tako kot Trubar, prelomen kot nov način komunikacije, bi bilo smiselno Trubarja »preseliti« iz knjig tudi na internet. Treba ga je digitalizirati. Žalostno je, da je Trubarjevih besedil v digitalizirani obliki le peščica.

5.domača naloga: Popravljalci sveta

Miran Hladnik, ali kot bi ga lahko še poimenovali "Strokovnjak za Wikije", znova nagovori publiko o pomembnosti digitaliziranja in vsestranskosti wikijev. Omembe vredno je to, da se slovenščina uvršča med jezike, ki jim ne grozi izumrtje in je pravzaprav na vrhu treh odstotkov največjih jezikov. Za to smo lahko hvaležni marsikomu: Primožu Trubarju, Prešernu in seveda Wiki-piscem. Ti se skupaj s svojimi zapisi na Wikijinih spletiščih uvrščajo na 40. mesto od 286. jezikov na Wikipediji. Wikipedija je pomembno središče uresničevanja našega jezika in je tudi močno orodje za popravljanje sveta: ne samo da lahko na Wikipediji poiščemo razne informacije, lahko jih tudi sami prispevamo. Neodvisnost, in odprtost pomagata temu zastonj spletišču, da ustvarja skupnost, ki si s pomočjo Wikijev širi obzorje. In kot morebitni bodoči učitelji slovenščine, namesto da bi prepovedovali uporabo tega enkratnega orodja, raje: "mimogrede popravimo zatipkano besedo, dodajmo vir, ki ga pogrešamo, zamenjajmo neroden prevod ali pobrišimo kakšno očitno neumnost. Tako po malem, besedo za besedo, popravljamo svet..."

6.domača naloga: Slovenski literati v mojem kraju

Jakob Alešovec (rojen 1842 na Skaručni), Janez Kajzer (rojen 1938 v Vižmarjah), Mojca Pelcar- Šarf (rojena 1977 v Šentvidu pri Ljubljani). Ti literati, ki so se rodili v bližini mojega kraja, imajo na Wikipediji že svoje geslo. Tudi v Leksikonu slovenske književnosti sem našla gesli za Kajzerja in Alešovca. Mojce Pelcar Šarf v Leksikonu ni, prav tako pa ima, v primerjavi z drugima dvema, zelo skromno geslo na Wikipediji. Menim, da jo je Leksikon izpustil, saj je v primerjavi z Alešovcem in Kajzerjem bistveno mlajša: ko je bil izdan prenovljen Leksikon slovenske književnosti, ki ga imam v svoji domačni knjižnici, je bila stara komaj 18 let. Na dLibu najdemo dela Jakoba Alešovca in dela Janeza Kajzerja. Alešovec je pisal potopise, povesti, ljudske igre. Napisal je tudi prvo slovensko kriminalko Iz sodnijskega življenja. Janez Kajzer ima v Leksikonu manjše geslo, kot Alešovec, kar pa je zanimivo, saj je skoraj 100 let mlajši od njega. Kajzer je bil urednik pri Prešernovi družbi in pri reviji Srce in Oko. Pisal je predvsem humorno kratko prozo. Kolikor vemo iz Wikipedije, je Mojca Šarf, slovenska pesnica, ustanoviteljica multikulturnega pesniškega gibanja ersatz. Ker živi v Londonu ima veliko svojih del napisanih v angleščini, njena prva pesniška zbirka, ki jo je napisala v slovenščini je Napis nad mestom.

7.domača naloga: Moji popravki na Wikipediji

1.popravek: popravljeno nepravilno sklanjanje

2.popravek: popravila zatipkanje

3.popravek: popravila zatipkanje

4. popravek: izpust črke

5.popravek: vstavljena manjkajoča vejica

6.popravek: popravljena narobe zapisana beseda

8.domača naloga: RKD

V okolici mojega kraja, se v registru kulturne dediščine nahaja: cerkev sv. Jurija in vodnjak ob njej (tega sem si izbrala, ker še ni imel fotografije na wikimedijini zbirki), razne domačije nekatere starejše druge mlajše, potem spominska plošča ustanovitve komiteja KPS v Tacnu, spomenik vstaje proti okupatorju (na poti iz Tacna proti Šmartnem), nekdanja stavba gostilne Košir iz časa druge polovice 19. stoletja in seveda današnja stavba te iste gostilne (sosednji stavbi), arheološko najdišče iz časa rimske dobe v Šmartnem pod Šmarno goro. Zanimiv je tudi spomenik vižmarskem ljudskemu taboru, ki pa se nahaja v bližini mojega kraja, na Brodu.

kulturna dediščina v Tacnu

Slovarček besed

-emancipacija: pridobitev enakopravnega položaja

-eklatanten: očiten, jasen, prepričljiv

-impresum: podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige

-socialna paradigma: socialni vzorec, socialni primer

-marginalizirana: odrinjena, potisnjena na rob

-altruizem: ravnanje, nazor, pri katerem človek upošteva korist drugih, nesebičnost

-egalitarizem: nazor, da smo vsi ljudje enaki, enakopravni