Uporabnik:Anamarijak

Nova pisarija

Slovarček manj znanih besed

segment odsek, kos, sektor
frankirati nalepiti znamko na poštno pošiljko kot dokaz plačane poštnine
konverter teh. konvertor
korenspondenca vzdrževanje medsebojnih pismenih stikov, dopisovanje
egalitarizem nazor, da so ljudje enaki, enakopravni
kalkiratidobesedno prevajati za kak tuj jezik značilne izraze
pragmatičen tak, ki se podreja praktični uporabnosti, koristi
paradigma vzorec, primer
recenzent kdor recenzira, ocenjevalec
srenja skupnost upravičencev do skupnega premoženja ene ali več vasi/ljudje, ki jih povezujejo skupni interesi, dejavnost, družbeni položaj
angažma nastavitev, zaposlitev, zlasti na umetniškem področju
vademekum knjiga, publikacija, navadno majhnega formata, z osnovnimi, praktičnimi pojasnili o čem; priročnik, vodič
parameter konstanta ali spremenljivo število, ki ima v določeni funkcijski povezavi viden ali izjemen pomen
kondukter uslužbenec, ki pregleduje ali prodaja vozovnice v železniškem ali cestnem prevoznem sredstvu
eksistenca materialna ali duhovna navzočnost v stvarnosti; obstajanje, obstoj, bivanje
avtentičen ki izvira od avtorja; pristen, izviren
kataklizma dogodek v naravi, ki povzroči velike spremembe na zemeljski površini ali v vesolju
paradigma vzorec, primer
subverziven nanašajoč se na subverzijo, prevraten
emancipirati se pridobiti enakopraven položaj
eklatanten očiten, jasen, prepričljiv
uzurpacija nezakonita, nasilna prilastitev
ekstistenca obstajanje, obstoj, bivanje
hermetizem lastnost, značilnost umetnosti, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi
inferiornost manjvrednost
filologija veda o jeziku, književnosti in kulturi skupine narodov
simpozij zborovanje, sestanek, na katerem strokovnjaki razpravljajo, se posvetujejo o določeni temi
defetizem mnenje, prepričanje, da je kako (pomembno) delo, prizadevanje brezuspešno, malodušje

E-pošta

Komentar poglavja/vtisi

Moderni časi so v naš vsakdanjik prinesli velike spremembe, le-te pa so najbolj vidne na področju tehnike. Klasično pošiljanje pisem in ostale pošte je nadomestil internet, ki omogoča pošiljanje e-pošte. Vsi vemo, da je uporaba medmrežja enostavna in hitra ter nam omogoča poceni ter zanesljiv pretok podatkov. Pošiljanje e-pošte je tako preprostješe ter hitrejše kot uporaba klasične in že nekoliko zastarele pošte. Članek "E-pošta" nam razkrije veliko zanimivih ter koristnih podatkov. Čeprav se odločimo, da bomo nekomu pisali preko medmrežja in ne po klasični pošti, je prav, da se držimo določenih pravil in upoštevamo koristne napotke. Večkrat smo naprimer v dilemi, kako koga nagovoriti, kakšno obliko uporabiti (vikanje/tikanje) ... Pri tem moramo biti vedno previdni in natančni. Članek se mi je zdel zanimiv in po prebranem sem ugotovila, da je pri pisanju e-pošte, potrebno biti prav tako natančen in dosleden, čeprav se nam zdi, da gre za zelo preprosto stvar.

Slovenistika in jaz

Ko sem med počitnicami ljudem razlagala, kam sem se vpisala in kaj bom študirala, sem naletela na mešane odzive. Žal večina ni bila pozitivna in spodbudna ... "Kaj boš s tem v življenju?" je bil pogost odgovor. Sama sem vedela, zakaj sem izbrala študij slovenistike ter primerjalne književnosti, čeprav to ni bila moja prva izbira. Moje otroške sanje so precej drugačne, saj sem že od prvih razredov osnovne šole govorila, da bom postala novinarka, voditeljica, da bom potovala po svetu in spoznavala zanimive ljudi ... Kaj potem res počnem tukaj? Ljudje, ki me dobro poznajo, vedo, da si vedno izberem težjo pot, hkrati pa imam vedno na rezervi "plan B".

Vem, da mi znanje in razgledanost pridobljena s tem študijem, lahko samo koristita pri svojem končnem cilju, čeprav si ne želim pristati za katedrom. V življenju pa tako ali tako nikoli ne veš ...

Moj vtis o Slavistični reviji

Članek: (Ne več) dramsko v sodobni slovenski dramatiki (Jovanović, Ravnjak, Potočnjak, Skubic, Semenič)

Tomaž Toporišič. (Ne več) dramsko v sodobni slovenski dramatiki (Jovanović, Ravnjak, Potočnjak, Skubic, Semenič). Slavistična revija 63/1 (2015). 89−102.

V članku se avtor Tomaž Toporišič sprašuje ali in kako se je status dramskega besedila ali besedila za gledališče v zadnjih desetletjih spremenil. Ugotavlja, da dialog sploh ni več osrednji princip izražanja. Na dramsko besedilo vpliva marsikaj. Poleg tega dramsko besedilo ni nekaj fiksnega, ampak se pod vplivi drugih kulturnih, medijskih in umetniških medbesedil ves čas spreminja. Avtor nam svojo tezo v članku razloži s primeri.

Članek se mi je zdel zanimiv, ampak tako kot celotna Slavistična revija zahteven za branje.

Slovenski literarni zgodovinarji ter biografski članek

Slovenski literarni zgodovinarji in njihova področja delovanja

Anton Ocvirk Urednik Slavistične revije. Pobudnik serije Literarni leksikon in zbirke 100 romanov ter serije Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev.
Evald Koren Predhodnik Toneta Smoleja in njegov mentor.
Tone Smolej Slovenski kmparativist, francist ter literarni zgodovinar.
Anton Slodnjak Slovenski literarni zgodovinar, kritik, pisatelj in prešernoslovec.
Janez Vrečko Avantgarde.
Urška Perenič Ukvarja se s čitalnicami (19.stol), z empirično literarno vedo ter kognitivno literarturo.
Boris A Novak Srednjeveška literatura, verzologija, kreativno pisanje.

Kako je sestavljen biografski članek

vir: WIKIPEDIA

Vsak biografski članek mora biti sestavljen iz naslednjih kategorij:

Življenje

Tu navedi bistvene podatke o (dejanskem ali mitološkem) življenju. Navedi pomembne podatke o šolanju, predvsem pri mitoloških osebnosti pa vse sorodnike (starše, brate, sestre, soprogo ali soproga, otroke), če so kolikor toliko znani.

Delo

S čim se je ukvarjal v življenju.

Dosežki

Kaj je dosegel dovolj izjemnega, da zasluži ta članek (prvi izoliral fluor, prvi pozimi preplezal severno steno Triglava, prvi pretekel 100 m pod 10 sekundami, ...).

Priznanja in nagrade

Tu navedite vsa različna priznanja in nagrade, ki jih je prejel (na primer: Nobelova nagrada (v geslu je tudi področje), razne častne medalje, podelitve plemiških nazivov, olimpijske medalje, ...). Prav tako pa navedi tudi, če je kakšna nagrada poimenovana po njem.

V umetnosti

To velja predvsem za mitološke osebnosti. Navedite vsa dovolj znana umetniška dela, ki obravnavajo to osebo (slike, kipi, opere, romani, ...).

Srečanje s Slovlitom

20. junij 2014

Članka objavljena 20.6.2014 se navezujeta na povabili na dva kulturna dogodka. Prvo je vabilo na IV. GREGORČIČEVE DNEVE Gregorčič ljudem. Pesniku so se poklonili v petek 20.6.2014 ob spomeniku na Erjavčevi ulici v Novi Gorici in v petek 27.6.2014 s kulturnim programom in glasbenim recitalom v Gradišču nad Prvačino.

V drugem delu je vabilo na slovesno odprtje parka kulturnikov z odkritjem doprsnih kipov naših rojakov, ki so se rodili ali so delovali na področju občine Loški Potok in so zaradi svojega dela postali znani širši Sloveniji in tudi izven naših meja.

Oznaka članka: Vabilo na kulturni dogodek in slovestno odprtje parka.

Slovlit. [1]

Naslov

Popravljanje naslovov

Zgodnejsrednjeveška ljudstva in dramska publika.
Redakcija in literarna zgodovina: Interdisciplinarnost prakse in teorije.
Literarni programi v letih 1919–1945 na območju Dravske banovine.
Slovenska in slovaška kratka pripovedna proza 1989 in 2000.
Novo odkriti izvod Cerkovne "ordninge".

Skrčenje izvlečkov

1. Marja Boršnik je vzpostavila, da sta v kakovostni poljudni književnosti etika in estetika pomembnejši od poučnosti. Depedagogizacija poljudne književnosti ter igra in humor sta njeni pomembni sestavini. S tem je med prvimi vzpostavila standard vrednotenja poljudne književnosti. (Besedilo je izmišljeno. — Op. pis.)

Literarnovedni dogodek v zadnjem času

Strokovne srede. Strokovne srede v Mestni knjižnici Ljubljana. Mestna knjižnica Ljubljana. 27. december 2015. [5. januar 2016]

Iskanje kritik

Dimitrij Rupel MAKS

Dimitrij Rupel. Maks. Koper: Lipa, 1983. (COBISS)

Kritiki, ki sem ju našla:

Drago Bajt. Dimitrij Rupel: Maks. Zapisi na robovih (1986). 93–96. (COBISS) Nina Belcijan. Vprašanje postmodernizma in zgodovine v dveh Ruplovih romanih Maks in Povabljeni pozabljeni.[: Diplomsko delo]. Ljubljana, 2003. (COBISS)

Ostali slovenski kritiki in dela:

Andrej Inkret, Taras Kermauner, Aleksander Zorn, Jože Šifrer, Josip Vidmar, Denis Poniž, Aleš Berger, Vasja Predan, Dimitrij Rupel, Matevž Kos, Matej Bogataj, Vanesa Matajc ...

Kritike del, kiso izšli pred drugo svetovno vojno najdemo v zagrebški Bibliografiji rasprava, članaka i književnih radova, kritike po vojni pa v Slovenski bibliografiji ali v nekaterih katalogih, tudi v NUK-u in Cobissu.

Kritika za roman Ivana Preglja, Mlada Breda. Ivan Pregelj. Mlada Breda. Celovec: Družba sv. Mohorja, 1913. (COBISS)

Kritika dela: France Vodnik. Mlada Breda; Povest. Ljubljana: Dom in svet 55/2. 1943. 122–24. dLib