Uporabnik:AnamarijaCemic

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Ob novi pisariji[uredi]

UVOD - INFORMACIJSKA DRUŽBA (7.10.2016-14.10.2016)[uredi]

Knjiga uvaja nov način izdajanja knjig - če smo nasprotno vajeni le knjige v fizični obliki, z jasno razvidnim avtorstvom in sorazmerno dokončnostjo. Avtor izpostavi pojem pismenosti, ki je je, seveda, več vrst - za razliko od pismenosti, pojma 19. stoletja. Avtor omenja geografsko, matematično, računalniško pismenost itd. Avtor navaja, da je ena od tradicionalnih definicij pismenosti, tako avtor, "dvojna sposobnost,to je sposobnost sprejemanja (in razumevanja) zapisanih informacij in sposobnost njihovega tvorjenja in posredovanja". Pismenost se je z razvojem družbe v informacijsko predrugačila. Danes je samoumevno, da je človek sposoben branja in pisanja (navsezadnje nevešče teh procsov razumemo kot zaostale, "umsko prikrajšane"), od človeka pričakujemo drugačno pismenost - bodisi elektronsko, tehnično bodisi pismenost v najožjem pomenu (proces pisanja, ustvarjanja besedila, bloga, kratkih sporočil). Ljudje se preveč oklepajo tradicionalnih vzorcev - tako na primer: Knjiga bo vedno pristna le kot natisnjena, vezana; Prevajalci, pisci besedil, publicisti pa že ne potrebujejo plačila, bomo že kako drugače izravnali uslugo itd. Vsekakor je strah za izkoreninjanje tiskane knjige neupravičen, tudi kolesa nismo zapostavili z razvojem avtomobilske industrije.

WIKIJI - VAJE V PISANJU (14.10.2016-21.10.2016)[uredi]

Avtor del Wikiji začne s časovno umestitvijo nastanka Wikijev - ta seže v leto 2001. Slovenski urporabniki smo svojo različico, tj. različico v slovenskem jeziku dobili leto pozneje. Na spletiščih "wiki" prednjači angleški jezik (lingua franca). Razvoj sestrskih spletišč v slovenščini se je začel leta 2004. Leta 2005 so že bila uporabljena v študijske namene na različnih študijskih programih. Avtor v nadaljevanju razpravlja morebitno spornost študentskega pisanja (prisilnega in ne prostovoljnega), a izpostavi ključno: kvalificiranih ekspertov ni dovolj, kdo drug, če ne prav študentje književnosti, bo pisal članke na temo književnosti. Avtor se dotakne tudi motivacije za pisanje. Ta je v splošnem seveda neodvisna od publike, a je tovrstno pisanje do bralca malodane žaljivo, privoščijo pa si ga veliki avtorji, katerim preprosto ni moč ugovarjati. Teme moramo izbirati brez publicističnega predznaka - nekdaj nezanimiva, težka tema, nam je lahko zaradi truda vloženega vanjo toliko vrednejša. Tako kot smo se kot mlajši učili držati nalivno pero in zapisovati črke, tako moramo stremeti k svojevrstni utopiji - h kreativnemu posamezniku, tudi v smislu doprinosa k elektronski postavitvi starejših prozaističnih, dramatičnih in poetičnih del, najprej se naučimo ogrodja programa, nato ukaze, ki pretipkano besedilo naredijo bolj pregledno in berljivo.

USODA AVTORSTVA - ZALOŽBE (21.10.2016-28.10.2016)[uredi]

Avtor diskutira o konceptu avtorstva. Avtorji se povezujejo v društva, bralci tovrstnih združenj nimajo, zgolj krožke. Nimajo tudi pravne ureditve, tako kot recimo potrošniki. O soavtorstvu govori kot primarno o pisanju enciklopedičnih člankov, humanisti pa skupnega pisanja praviloma niso vajeni. Pri pripravi Wikiknjig pa se združujejo avtorji, ki jim napuh in avtorske pravice ne predstavljajo ovir. Objavlja lahko vsak, edina še mogoča ovira bi bila neobvladovanje orodij za pisanje. Avtor uporabi besedno zvezo "postaviti besedilo", ki je nekoč pomenila pretipkanje besedila v stavni stroj, danes pa izraz pomeni naložiti določeno besedilo na splet. Pametna množica opisuje koncept skupnosti znanja, način organizacije znanja v informacijski množici. Izmenjava takih informacij je v nasprotju s hierarhijo, avtoriteto in privilegiji. Koncept skupnosti znanja je del koncepta javnega. Iz pravnega vidika je tekst intelektualna lastnina, za katero se je oblikovala specifična zakonodaja pod imenom copy right. Creative commons izhaja iz free culture. Aktualno založniško je v civilizacijskem smislu kontraproduktivno. Založbe na trgu delujejo agresivno. Postavljanje cehovskih interesov pred javni pa je nesprejemljivo. Predatorske založbe? - Postavljanje besedil na splet po principu zlatega prostega vstopa (avtor plača stroške objave, branje pa je zastonj), rScience Publishing Groupušijo monopol znanstvenih založb.

REPOZITORIJI - AVTORSTVO (28.10.2016-4.11.2016)[uredi]

Repozitoriji so najočitnejši dokaz o vplivanjski vlogi znanstvenega objavljanja - preko citiranja ali branosti. Citiranje nam je pomembnejše, ko svoje delo namenimo strokovni publiki, podatek o branosti pa, ko želimo tekst posredovati čim širši publiki. Obiski spletni se merijo z različnimi števci (Google analiza). Avtor razglablja tudi o tem, da bi za bi za internetno objavljanje morda bila potrebna naročnina (konstanten vir financ). Odprta družba zavrača komercializacijo objavljanja znanstvenih člankov (specifično znanje ni plačljivo znanje). Osrednja naloga repozitorijev je shranjevanje/arhiviranje magistrskih, doktorskih in diplomskih nalog. Ob varovanju zasebnosti avtor poda Zakon o varstvu osebnih podatkov. Poleg splošnega javnega poznamo tudi posebno ali strokovno javno, ki znanje posreduje v specialnih publikacijah. Kot je avtor omenil že v prejšnjih poglavjih, danes lahko objavlja vsak, poznamo manj ovir na področju objavljanja - manj recenzentov in lektorjev. Avtorjem, ki so se s svojim delom, pripravljenostjo za sodelovanje in zvestobo že izkazali, je zaposlitev pogostejša. Samozaložbe so "izhod v sili" avtorjem, ki jih ni pod okrilje vzela nobena založba. Delo ni legitimno, če se o njem ne izreče niti en predstavnik področja literarne zgodovine.

STROKOVNO RECENZIRANJE - PREPISOVANJE (4. 11. 2016 - 11. 11. 2016)[uredi]

Strokovno recenziranje je v znanosti uveljavljen način selekcioniranja kredibilnih informacij od nekredibilnih, deležni so ga avtorji, ki razpravo za objavo pošljejo strokovni reviji. Urednik presodi, ali bo upošteval mnenje recenzenta. Recenziranje naj bi bdelo nad objavljanjem nepreverjenih razprav. Revije so recenzentsko politiko primorane objaviti na spletu. Postopek recenzije v treh končnih izidih: sprejem članka, zavrnitev članka ali pogojni sprejem. Kredibilnost avtorja je vprašljiva, če avtor ne obvlada pravopisnih pravil, nekaj napotkov: neuporabljanje zveze le-ta, razlika med pomišljajem in vezajem, med dvema priimkoma je nestični vezaj itd., alineje pričenjamo z malo začetnico. Glede formatov avtor pove, da je format .rtf daljši od formata .doc, format .pdf pa se uporablja recimo, ko verzijo oddamo v tisk. V Wiki spletišču besedilo vnašemo v okno pod zavihkom Uredi. Z menijem lahko sledimo spremembam. S citiranjem avtor pokaže svoje vedenje, načitanost, intelektualno superiornost. Priimki citiranih avtorjev so pogosto napisani v razprtem tisku ali z velikimi črkami (kapitelkami). Dela lahko objavimo 70 let po avtorjevi smrti, ne da bi potrebovali kakršnakoli dovoljenja, so namreč v javni lasti. Plagiat je besedilo, v katerem je tuje znanje prikazano kot lastno, ne da bi navedli, od kod smo dobesedno prepisali ali zgolj povzeli del besedila.

CITATNA INDUSTRIJA - ZASLON IN PAPIR (11. 11. 2016 - 18. 11. 2016)[uredi]

Citatni indeksi so bibliografska podatkovna zbirka, ki iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave, za znanstvena področja obstajajo ločeni citatni indeksi. V SLO poznamo dva takšna indeksa Scopus in WoS. Brezplačna je zbirka Google Učenjak. Baza raziskovalcev slovenske literanre vede obsega okoi 200 raziskovalcev. Iz podatkov citatnih indeksov se vsako leto računa faktor vpliva za posamezno revijo, da bi bil ta čim višji, revije spodbujajo citiranje. Slavistična revija je zaradi necitiranosti izpadla s seznama domačih revij in s tem izgubila na ugledu. Višji kot je faktor revije, več je vredna objava v takih revija. Na področju raziskovanja jezika in književnosti na Slovenskem obstajajo naslednje revije

  • Primerjalna književnost
  • Slavistična revija
  • Jezik in slovstvo
  • Razprave SAZU
  • Studia mythologica Slavica

Poznamo več tehnik citiranja: opomba, kratki sklic (namesto opombe) in seznam literature. Navedkov ne začenjamo in končujemo s tremi pikami. Iz navedkov izpuščamo in vstavljamo svoj tekst.

Primer navedka: "[K]o že na Kranjskem vsak pisari,"

Celotnih URL- naslovov ne navajamo.

ZGLEDI (18. 11. 2016 - 25. 11. 2016)[uredi]

KNJIGA[uredi]

Ko navajamo podatke o publikacijah naredimo manj napak, če podatke najdemo na portalu Cobiss.

Primer navajanja knjige kot vira na papirju:

Tone Svetina. Volčiči. Ljubljana: Borec, 1980.

In še primer na zaslonu:

  • Tone Svetina. Volčiči. Ljubljana: Borec, 1980. (COBISS)

Če je knjiga dostopna na tudi internetu, napravimo takole:

  • *Josip Kostanjevec. Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). (COBISS) Wikivir. Internet Archive.

--> Primer navajanja na spletu. To isto knjigo na papirju navedemo sledeče::Josip Kostanjevec. Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). Tudi na spletu.

Če smo Kostanjevca brali na bralniku, recimo Kindle, bi navajali takole:

  • Josip Kostanjevec. Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). Kindle.

ČLANEK V ZBORNIKU[uredi]

Navajamo takole:

POGLAVJE[uredi]

Navajanje posameznega poglavja iz večavtorske ali večknjižne izdaje:

  • Joža Mahnič. Zgodovina slovenskega slovstva, 5: Obdobje moderne. Ljubljana: Slovenska matica, 1964.

SPREMNA BESEDA[uredi]

  • Jelka Mrvar. Knjigi Ivanke Mestnik – Grenki kruh – na pot. Ivanka Mestnik. Grenki kruh: Zgodovinski roman. Grosuplje: Mondena, Izziv, 2003. (COBISS)

Nenaslovljeno urednikovo spremno besedilo na zavihku romana pa navedemo sledče:

  • Ivan Potrč. [Spremno besedilo na zavihkih ščitnega ovitka.] Karel Grabeljšek. Nioba. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1977. (COBISS)


RAZPRAVA[uredi]


Če želim izpostaviti, da je razprava dostopna tudi na dLibu, pa povezavo s pojasnilom dodamo h koncu navedbe (v zgornjem primeru za COBISS).

ČLANEK V ČASNIKU[uredi]

  • Igor Bratož. V usodno moč besede ne verjamem, temveč verujem: Poletni dopisovalski pogovor s Sonjo Porle, zaljubljenko v Afriko. Delo: Književni listi 20. 8. 1998. 13. (COBISS)

ČLANEK DOSTOPEN NA DLIBU[uredi]

  • Ivan Pregelj. Mahnič – slovenski listkar. Dom in svet 34/1–2 (1921). 28–30. (COBISS) dLib

ENCIKLOPEDIJSKO GESLO[uredi]

SPLET *Planinska povest. Wikipedija 10. jan. 2012.

PAPIR :Planinska povest. Wikipedija 10. jan. 2012. (Možna še dva načina, a je ta soroden spletnemu, lažje pomnim)

SBL[uredi]

Če želimo izrecno pokazati na relevantni vir podatkov znotraj SB:


OSTALO[uredi]

  • FORUM

Katja 10. [http://med.over.net/forum5/read.php?33,7901018 Re: Kresnik 2

  • SPLETNI TEČAJ

J. Simon Rofe in Yenn Lee. Understanding Research Methods [Spletni tečaj Univerze v Londonu]. Coursera. Ogled 2. jun. 2014.

  • BLOG

Marko Crnkovič. 25. pismo, Marko Manci: Svečenica spovedniškega sentimentalizma. Za narodov blogor 21. feb. 2006. Siol Blogos.

  • ČLANEK NA SPLETIŠČU

Miran Hladnik. Slovenski viteški roman. 7. dec. 2010. Daljša verzija članka za zbornik Vitez, dama in zmaj: Dediščina srednjeveških bojevnikov na Slovenskem, 1: Razprave. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2011. 275–82. (COBISS) ali Iztok Snoj. Vlado H.: Fant, ki ga je srečala Abrakadabra, ali kako se že reče / Obletel je veliko vrhov in let. Četrtkova zgodba. gore-ljudje.net 7. jun. 2007.

  • DIPLOMSKO DELO

Darja Lavrenčič. Pripovedna proza Ivana Potrča[: Diplomsko delo]. Mentorica Helga Glušič. Ljubljana, 1992. ali Darja Lavrenčič. Pripovedna proza Ivana Potrča[: Diplomsko delo]. Mentorica Helga Glušič. Ljubljana, 1992. Knjižnica Oddelka za slovenistiko, FF UL.

  • PROSOJNICE
  • FOTOGRAFIJE

Vire fotografij navajamo pod fotografijami (Slika 1, Slika 2 ...), enako velja za grafikone in tabele.

  • GLASBENO DELO

Frederik Chopin. Nokturno št. 2 v Es-duru, opus št. 9. Musopen

  • RADIJSKA, TELEVIZIJSKA ODDAJA, FILMI

Milica Prešeren. Moč prepričljivega govora. Turbulenca. RTV SLO 3. sep. 2014. MMC

NAPAKE PRI CITIRANJU[uredi]

  • Temeljnih referenc ne poznamo, poznamo reference le v enem jeziku ali znotraj neke "šole". Vljudnostno vključevanje nekoga, ki za neko temo niso dovolj relavantni ni strokovno. Prav tako ni strokovno nenavajanje naše konkurence zaradi zamer, oportunizma.
  • Navajanje http-jev je nepotrebno, URL-je vpišemo kot hiperpovezave v naslove citiranih publikacij.
  • Http-je nujno navajati s podatki o avtorju, naslovu, spletišču in datumu.
  • Za vsak vir, do katerega dostopamo na spletu, je potrebna preverba v Cobissu in na dLibu, ali obstaja tudi v tiskani obliki, in navesti podatke tudi o tiskani izdaji.

ŽANRI[uredi]

Namen poljudnih člankov je popularizacija in družbeno osmišljanje raziskovalnih spoznanj, Za izvirni članek štejemo prvo objavo raziskovalnih rezultativ v neki znanstveni reviji. Strokovni članek zajema že objavljena spoznanja v korelaciji z njihovo uporabnostjo in nadgradnjo. Najuglednejši status v humanistiki pripada monografskim publikacijam. Kazalnik znanstvenosti neke objave je mesto objave. vsakdanje sporazumevanje, publicistični, umetnostni, strokovni žanri

ŠOLSKO PISANJE[uredi]

Primarni namen je izpolniti študijske obveznosti.

POPRAVLJANJe[uredi]

Lektoriranje, korigiranje.

KOMUNIKACIJA V STROKI[uredi]

E-pošta, Wikipedija, socialna omrežja, Twiter, Linkedin.

LITERARNA KRITIKA[uredi]

Razlika med literarno (literarna dela) in strokovno (monografije).

Ob naključnem izvodu Slavistične revije[uredi]

Na predavanju iz Uvoda v slovensko književnost sem prejela Slavistično revijo iz leta 2015, drugo številko. Izvod sestavlja 9 razprav, prvo z naslovom: Eksperimentalna uporaba kvantitativne elektroencefalografije pri analizi (literarnega) branja: z dogodkom povezani ERP valovi (Event-Related-Potentials) sta napisala Urška Perenič in Jurij Bon, drugo z naslovom: Nevropsihološka interpretacija Sferičnega zrcala je napisal Igor Žunkovič, tretja v vrsti je razprava Jožice Čeh Sterger z naslovom: Prostorski in ekološkoestetski koncept vrtov : na primerih iz Tavčarjevih novel in črtic, o govoru v sodobnem slovenskem romanu je razpravljala Alojzija Zupan Sosič, Rok Smrdelj je analiziral prvenec Zorka Simčiča - Prebujenje, Ivana Zajc se ukvarja s konceptom postmodernega v drami Barčica za punčke Milene marković, Olga Vojičić-Komatina razpravlja o poetiki srbskega pesnika Rista Ratkovića, o slovaških kulturno-literarnih razmerah po drugi svetovni vojni pa do leta 1955 razpravlja Miha kragelj, Saška Štumberger pa v razpravi z naslovoma: Leksikološka opredelitev novejše leksike in terminološka raba v slovenskem jezikoslovju predstavlja merila za opredelitev novejše leksike in dosedanjo terminološko rabo v slovenskem jezikoslovju. V skladu z mojim in deloma študijskim zanimanjem sem prebrala prvi članek (Perenič, Bon, 2015) in razpravo Saške Štumberger. O Slavistični reviji piše tudi Hladnik v Novi pisariji (2014), in sicer, da je revija tujejezične povzetke objavljala od leta 1950 dalje, z letom 1970 pa je dodala še drugojezične izvlečke, omeni še, da "Slavistična revija prednostno publicira razprave o slovenskem jeziku in književnosti in že zato v globalnem smislu ne more postati osrednja referenčna točka."

O članku Eksperimentalna uporaba kvantitativne analize elektroencefalografije pri analizi (literarnega) branja: Z dogodkom povezani ERP valovi[uredi]

Elektroencefalografija, EEG, je ena izmed neinvazivnih metod slikanja možganov in meri električno kontinuuirano delovanje možganov. Iz kontinuuiranega EEG zapisa lahko razberemo spremembe v električni napetosti na površini glave. Na razgibanost teh sprememb vplivajo kognitivni dogodki oziroma čutni dražljaji. Signal z matematično metodo Fourierjeve transformacije razstavimo na posamezne frekvence, možgansko delovanje, povezano s kognicijo se giblje med frekvenčnima pasovoma theta in gama. Med metodami obdelave elektrofizioloških signalov prednjači metoda ERP (zanjo je značilna visoka časovna, a slabša prostorska ločljivost), ta je za ELZ zanimiva iz naslednjih razlogov: gre za eksperimentalni pristop ter za razmeroma visoko stopnjo vzorčenja. Rezultati dobljeni na večji vzorčni populaciji pa so za ELZ spodbudni zaradi objektivizacije rezultatov. Zanimajo nas vsa branja enako - razumevanje branja naj bi po Miallu (2007) slonelo na razumevanju dejanskega bralca. V EEG raziskavah so z metodo ERP ugotovili več vrst ERP komponent, ki so ključne za obdelavo jezikovnih podatkov v možganih, tu sta mišljeni predvsem komponenti N400 in P600. Pozitivni učinki sobesedila, visoka frekvenca določene besede in morebiten znan pomen se odražata v nižji amplitudi in latenci vala (N400). Za jezikovno obdelavo gramatičnih in sintaktičnih napak je značilna ERP komponenta P600. Literarna besedila lahko uvrstimo na sintaktično, semantično in fonološko raven. Nekatere značilnosti literarnih besedil kot so: asonanca, rima, metrični vzorci, obrnjen besedni red itd. od bralca zahtevajo več časa za obdelavo, hkrati pa imajo večjo moč pri spodbujanju interperetacij ter doživljanju bralčevih lastnih izkušenj.

SlovLit[uredi]

Kot preberemo na Wikipediji je Slovlit "diskusijski forum, ki združuje zainteresirane literarne zgodovinarje in jezikoslovce vseh mogočih filoloških usmeritev, zlasti pa sloveniste, doma in po svetu. Omogoča sprotno izmenjavo mnenj o aktualnih strokovnih vprašanjih literarne vede, jezikoslovja, slovenistike, humanistike in akademskega izobraževanja in je tudi forum Slavističnega društva Slovenije."

Začetki segajo v leto 1995, ko so začele tedensko izhajati (v elektronski obliki) Novice Oddelka za slovanske jezike in književnosti. ladnik je v septembru 1999 osnoval SlovLit.


Sporočilo z datumom 13.4. s portala SlovLit[uredi]

Pet Apr 13 15:32:32 CEST 2001

Kolegice, kolegi,

v prostorih ZRC SAZU je, kot najbrž že veste, 10. aprila ob 10.30 predstavila svoje kar življenjsko delo - Teoretični oris slovstvene folklore - kolegica dr. Marija Stanonik. Sama je v Uvodni besedi o tem delu zapisala: /.../ Kot teoretično jemljem to delo v smislu sistematike, izčiščevanja terminologije, ureditve snovi, opredelitve predmeta in metod raziskovanja. Prvi slovenski poskus samostojnega sistematičnega dela o slovstveni folklori je posvečen tistim njenim pojavom, ki jo notranje integrirajo in navzven diferencirajo. To pomeni, da gre za vprašanje njene identitete in avtonomije. /.../ To delo gotovo velja prebrati s posebno pozornostjo, da bi nam odprlo oči za sodobne metode raziskovanja slovstvene folklore in njene estetske vrednote.

Mira Gregl-Hrstič

MARJA BORŠNIK[uredi]

"Dr. Marja Boršnik (1906–1982), profesorica za slovensko književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je bila prva ženska literarna zgodovinarka na Slovenskem, ki je v tej znanstveni vedi dosegla vse, kar so dosegli njeni moški kolegi. Zato se zdi podnaslov publikacije – »prva dama slovenske slavistike« – v tem pogledu upravičen. Kot ženska pa se je morala v znanosti tistega časa (tik pred drugo vojno in prva desetletja po njej) potruditi precej bolj kot drugi – ne le študijsko, temveč tudi v drugih družbenih vlogah" (Bajt 2016).

"»Legenda« slovenske slavistike, prva ženska profesorica literarne zgodovine, začetnica ženskih literarnih študij in mladinskega literarnega raziskovanja, prva ženska na kolesu v srbskem Leskovcu, prva ženska na motorju v povojni Ljubljani. Življenjsko prelomnico je doživela v italijanskem zaporu v letih 1942−1943, ko je bila skupaj s hčerjo obsojena na 12 let stroge ječe. Po vojni je postala ena najvidnejših slovenskih kulturnic in si je kljub stalnim udarcem moških kolegov prva upala raziskovati in predavati o prepovedanih ali vsaj nerežimskih avtorjih (Gradnik, Balantič, Majcen) in prezrtih avtoricah. Za sabo je zapustila obsežno zapuščino (monografije o Aškercu, Tavčarju in Celestinu, Študije in fragmente idr.) in vzgojila najmočnejši rod slavistov do zdaj (Kmecl, Paternu, Bernik, Vuga, Toporišič, Pogačnik, Pibernik, Glušič, Kocijan, Mejak, Cesar, Predan, Janež, Lah, Zadravec itn.), ki so nadaljevali njeno delo. Knjiga se odmika od klasičnih biografij; zgodbo dopolnjujejo prvič objavljene radijske drame, leposlovna besedila, citati Boršnikove in odlomki iz njenih dnevnikov in korespondence ter prvič objavljena celotna bibliografija. Prvi del, Moja pot, je napisan za širše bralstvo, v drugem, Življenje z znanostjo, pa spoznamo strokovno in znanstveno pot Boršnikove" (Bukla 2015: 116-117).

Jaz, slovenistka[uredi]

Glede na to, da imam za sabo že eno leto študija, za katerega sem se odločila iz takrat predvsem pragmatičnih razlogov (in ga opustila), mi je druga priložnost (možnost) tj. študij slovenistike in nemcistike prinesla ogromno veselja, delovnega zanosa in predvsem negovanja tistega, kar sem imela vedno najraje - jezika. Prihodnost si želim ustvariti v jezikoslovju, študij književnosti pa jemljem enako zavzeto, vedno pa obstajajo osebne prioritete. :)

Slovarček[uredi]

A

  • adaptacija - preureditev,prenovitev,prilagoditev
  • aforizem - zgoščeno izražena duhovita,globoka misel,izrek
  • aksiomatičen - neizpodbiten,nedvomen
  • akuten- ki ga je treba rešiti,pereč
  • analfabet - kdor ne zna pisati in brati,nepismen človek
  • analogija - pojav,ki postane zaradi sorodnih,vzporednih vzrokov (skoraj) enak drugemu pojavu
  • angažma - nastavitev,zaposlitev,zlasti na umetniškem področju
  • antagonizem - nasprotje,nasprotovanje zaradi različnih idej,koristi
  • antologija - zbornik najboljših stvaritev,zlasti leposlovnih, cvetnik
  • apoliničen- skladen, umerjen
  • arbiter - razsodnik v nesodnih sporih,ki ga izbereta stranki; oseba,katere mišljenje o kulturnih,umetnostnih vprašanjih je odločujoče
  • asociativen - nanašajoč se na asociacijo
  • atavističen - nanašajoč se na atavizem
  • atavizem - ponovitev telesnih ali duševnih lastnosti davnih prednikov na potomcih
  • avtentičen - ki izvira od avtorja; pristen, izviren, ki mu je verjeti,verodostojen, ki se ujema z originalom, natančen, točen

B

  • bibliografija - po določeni tematiki urejen seznam tiskanih del,veda o popisovanju in označevanju tiskanih del
  • brezpriziven - ki ne dopušča priziva, ugovora

C

Č

  • čuječnost - pazljivost, skrbnost, opreznost

D

  • defetizem - mnenje, prepričanje, da je kako (pomembno) delo, prizadevanje brezuspešno,malodušje
  • diapazon - zvočni obseg človeškega glasu, instrumenta

E

  • eklatanten - očiten, jasen, prepričljiv
  • ekscesiven - pretiran, čezmeren
  • ekspertiza - izvedensko mnenje, poročilo, izvedensko proučevanje kake stvari
  • emancipacija - pridobitev enakopravnega položaja
  • emblem - likovno znamenje, ki simbolizira kako pripadnost,dejavnost,idejo
  • entiteta - kar je, obstaja

F

  • famulus - služabnik, pomočnik, zlasti pri kakem znanstveniku
  • floskula - fraza, ki se lepo sliši
  • frankirati - nalepiti znamko na poštno pošiljko kot dokaz plačane poštnine

G

  • genekologija - izvor,razvoj rodu (veda o tem,rodoslovje)
  • geneza - izvor,nastanek in razvoj česa

H

  • haptičen - ki daje možnost dojemanja v treh razsežnostih
  • historiat - potek,opis kakega dogajanja

I

  • imponirati - vzbujati občudovanje, spoštovanje zaradi določenih lastnosti,vedenja
  • impresum - podatki o avtorju,založništvu in tisku knjige,navadno na zadnjem listu; kolofon
  • inercija - stanje,za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju,nedejavnosti; lenobnost
  • intercija - negibnost, nedelavnost

J

K

  • kalkirati - dobesedno prevajati za kak tuj jezik značilne izraze
  • kataklizma - dogodek v naravi, ki povzroči velike spremembe na zemeljski površini ali v vesolju
  • kompilirati - izdelovati, sestavljati knjižna dela, razprave po tujih ugotovitvah, dognanjih
  • koncipirati - 1. napraviti, sestaviti koncept, osnutek 2. navadno s prislovnim določilom zamisliti, izoblikovati kaj:
  • koncizen - jasen,natančno izoblikovan,jedrnat,zgoščen
  • konstelacija - medsebojni odnos, razmerje določenih sil, faktorjev
  • kontaminirati - spojiti, združiti, hermetizem - lastnost,značilnost umetnosti,ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi
  • konzultirati spraševati za (na)svet, strokovno mnenje, posvetovati se
  • korespodenca vzdrževanje medsebojnih pismenih stikov, dopisovanje, zveza, povezava
  • korifeja - prvak, veličina

L

  • lamentacija - tožba,tarnanje
  • larpurlatizem nazor,da je funkcija umetnosti samo estetska,ne pa tudi družbena
  • lukrativen - donosen,dobičkonosen

M

  • majestetičen - veličasten, mogočen
  • maksima - življenjsko vodilo, geslo
  • metastazirati razširjati se iz prvotnega žarišča na drugo mesto v telesu in začeti enako bolezen
  • mnemotehničen - nanašajoč se na pomnenje oz. zapomnitve
  • monografija - znanstveno delo, ki obravnava eno vprašanje ali eno temo

N

  • nihilizem - nazor, ki zanika, odklanja splošno veljavne, priznane življenjske norme, vrednote
  • nivelizirati - izenačevati

O

  • obscen - nespodoben, opolzek

P

  • paginirati - oštevilčiti (strani)
  • paradigma - vzorec, primer
  • pasus - odlomek, del
  • postulat - 1. zahteva, nujnost: v nekem obdobju je bil postulat književnosti poudarjanje idealov; družbeni, zgodovinski postulat 2. predpostavka, izhodišče: izhajati iz napačnih postulatov

R

  • radikalen - ki zadeva bistvo, temelj česa in se uresničuje odločno, brez popuščanja; korenit, temeljit
  • rafal - nanašajoč se na rafal
  • redigirati - delati, da dobi objavi namenjeno besedilo, gradivo ustrezno obliko, razporeditev; urejati; delati, da dobi kako besedilo vsebinsko, jezikovno ustreznejšo obliko; spreminjati, popravljati
  • regresija - vračanje na nižjo razvojno stopnjo, nazadovanje
  • revidiranje - pregledovanje poslovanja, dokumentov zaradi ugotavljanja skladnosti s predpisi, zakoni; spreminjanje kakega dokumenta, besedila ali uveljavljanje novih pogledov na določen pojav
  • rezoniranje - razmišljanje, razglabljanje

S

  • sinopsis - izvleček, abstrakt
  • sintagma - besedna zveza, v kateri je ena beseda glavna, druga pa podrejena
  • srenja - ljudje, ki jih povezujejo skupni interesi, dejavnost, družbeni položaj
  • stadij - časovno sklenjen del nastajanja, razvoj česa, stopnja
  • subverziven - nanašajoč se na subverzijo, prevraten

Š

T

U

  • utilitaren - ki v človekovem delovanju pretirano poudarja praktičnost,uporabnost,koristnost
  • uzurpacija - nezakonita,nasilna prilastitev

V

  • vademekum - knjiga,publikacija, navadno majhnega formata, z osnovnimi, praktičnimi pojasnili o čem; priročnik, vodič
  • veduta slika, na kateri so natančno, stvarno upodobljeni mesto, pokrajina ali njun del

Z

Ž (Vir: SSKJ)