Uporabnik:Ana Kovačič

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Ob Novi pisariji[uredi]

Uvod[uredi]

Nova pisarija je priročnik poimenovan po Prešernovi Novi pisariji. Avtor knjige je Miran Hladnik, ki pa za razliko od Prešerna, ki je pisal o pismenosti v besedilni umetnosti, skozi svoje delo skuša prikazati prehod iz pisanja na računalniško oziroma digitalno ustvarjanje.

Pismenost[uredi]

Poznamo več različnih vrst pismenosti, Hladnik se v delu posveča računalniški pismenosti, ki je v današnjih časih, ko je tehnologija v polnem razmahu, kar precej pomembna. Spregovori pa tudi o podcenjevanju strokovnjakov t.j. prevajalcev, lektorjev ipd. s strani ljudstva, saj se večini ljudi zdi samoumevno plačevati nekomu za fizična opravila, za ljudi, ki pa delajo z jezikom, se nam pogosto zdi, da plačilo ni potrebno.

Wikiji[uredi]

Wiki družina obsega nekaj spletišč, na katera lahko objavlja vsak posameznik na svojo pobudo. Za to ne dobi plačila, pač pa zadovoljstvo, ker je svetu omogočil dostop do nove stvari, novih informacij. Slovenska Wikipedija, ki je najbolj razširjena izmed vseh Wiki strani, ima že preko 142.000 gesel in je tako po kvaliteti na 40. mestu. Prednost Wiki strani je tudi v tem, da avtor ni zmeraj direktno izpostavljen in se tako morda opogumijo tudi tisti, ki raje ne izdajo svoje identitete.

Izbira jezika[uredi]

Najobsežnejša zbirka gesel na Wikipediji je zapisana v angleščini. Za jezik zapisa se moramo odločiti glede na to, kdo bo naš bralec. Če je besedilo namenjeno vsej javnosti potem je najbolj smiselno, da pišemo v angleščini. Če je besedilo namenjeno domači publiki pa bomo pisali v slovenščini. Pretiranega straha, da bi angleščina izpodrinila slovenščino ni, saj je slovenska Wikipedija nastala namenom, da se vanjo pretočijo strokovna spoznanja slovenskih raziskovalcev in inštitucij v slovenščini, hkrati pa je omogočila primerjavo tega znanja s tistim v drugih jezikih in spodbudila k vzajemnemu poseganju.

Vaje v pisanju[uredi]

Vsak, ki želi nekaj delati, mora obvladati svoje orodje. Tako morajo tudi ti, ki pišejo, znati osnovne in malo težje ukaze za objavljanje na Wiki straneh. Opisane vaje se nanašajo na prvo nalogo pri predmetu, ki ga poučuje profesor Hladnik.

Slovarček[uredi]

  • kurziv: a m (ȋ) publ. tiskana pisava s postrani oblikovanimi črkami
  • uzurpacija: -e ž (á) knjiž. nezakonita, nasilna prilastitev

Slavistična revija[uredi]

Prvi vtis[uredi]

Ob hitrem prelistavanju revije sem opazila, da članki niso le v slovenščini, temveč so prevedeni tudi iz drugih slovanskih jezikov (npr. poljščina). Nekateri so tiskani kar v izvirnih slovanskih jezikih, nekateri pa so pisani v angleščini.

Članek iz revije[uredi]

Naslov članka: Ekfraza v poeziji Gregorja Strniše Avtorica: Monika Gawlak, iz poljščine prevedel Niko Jež

Gawlakova v članku pojasni, kaj ekfraza sploh je (natančen opis oseb ali predmetov, posebej umetniških del, kipov, stavb), nato pa primere ekfraz kaže skozi Strniševa dela. V njegovih delih nas Strniša usmerja na slikarska dela italijanskega umetnika de Chirica. Vendar pa dela niso klasične ekfraze, saj v pesmih ne opisuje natančno slikarska dela, temveč v delih uporablja podobne motive, kot jih uporablja slikar.

SlovLit[uredi]

3.8.2012 Članek govori o nesmiselnosti cenzuriranja imen v literaturi tako resničnih oseb, kot tudi fiktivnih.