Uporabnik:Amedved

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Poglavje iz Nove pisarije[uredi]

E-pošta[uredi]

Slovarček novih besed[uredi]

  • segment odsek, kos, sektor
  • korespondenca dopisovanje
  • kurziv tiskana pisava s postrani oblikovanimi črkami
  • koncipirati napraviti koncept, osnutek, zamisliti si, oblikovati
  • pragmatičen ki se podreja praktični uporabnosti

Kaj novega (uporabnega) sem izvedela iz besedila?[uredi]

Pomembno je, da smo pri pisanju jedrnati, da naslovnik lahko razbere namen, brez da bi se izgubil. Pomembno je, da preden pismo odpošljemo, dobro premislimo, v kašnem razmerju smo s prejemnikom, da ne bomo ranili njegovih čustev, če bomo uporabili napačne vljudnostne fraze in (ne)formalni jezik.

Kako se je začela moja skupna pot s slovenistiko[uredi]

Ko sem prvič stopila v prostore gimnazije v Kamniku, se mi še sanjalo ni, kam se bom vpisala po končani srednji šoli. Naša razredničarka je bila profesorica slovenščine in odgovorna, da sem se odločila za ta študij. Po štirih letih šolanja, mi je bilo jasno kaj želim postati. Moj cilj je postati vsaj pol tako dobra profesorica kot je bila moja, ker želim mladim približati slovenščino, ki je najpomembnejši del naše kulture. Kljub temu, da včasih nisem pri volji, da bi šla na predavanja, me žene moj cilj, da mlade navdušim za ohranjanje slovenščine.

Moje prvo resno srečanje s stroko ali kako mi je prvič v roke prišla metafora za slovenistiko (beri: slovenistična revija)[uredi]

Ko sem na predavanjih dobila star izvod slovenistična revije, je bila moja prva reakcija: "Kaj? To je revija?" Zunanjost nič ni podobna klasičnim revijam kot so Lady, Reporter ali Mladina. Dvobarvne platnice, nobenih kričečih naslovov ali slik, preprosta črna ali bela pisava. Nič takega, da bi pritegnilo bralčevo pozornost. Tudi notranjost ni nič bolj polna barvnih slik in škandalov. Kar je pomembno in pritegne pravega strokovnjaka je vsebina. Mene je pritegnil članek o Vladimirju Bartolu z naslovom Avtor, junak in sporočilnost v zgodnji kratki prozi Vladimirja Bartola, ki govori o Bartolovem poistovetenju z junakom. Bartol je to seveda zanikal, vendar je avtor članka v njegovih dnevnikih našel ogromno dokazov za to.

Biografski članek[uredi]

Biografski članek (na wikipediji) sestavljajo poglavja Življenje, Delo, Bibliografija, lahko tudi Nagrade in Poimenovanja po osebi. Desno zgoraj je dodana fotografija (če ima avtor članka dostop do nje). Spodaj so navedena gesla povezana s to osebo, viri, ki jih je avtor uporabljal. (povzeto po: Nova pisarija, poglavje Biografski članek)

Za primer predstavitve biografskega članka sem si izbrala wikipedijski članek o Janezu Vrečku, ker je zaposlen na Filozofski fakulteti v Ljubljani, na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo(od leta 1978), in na Filozofski fakulteti v Mariboru (od leta 1989). Največ se ukvarja z raziskovanjem slovenske avantgarde (Kosovel), moderne lirike (po Baudelairu) in teorijo tragedije in tragičnega v epu in antični tragediji. Ima obsežno bibliografijo, med katero prevladujejo prej naštete teme. Študiral je na FF v Ljubljani, na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo, in na AGRFT-ju (dramaturgija). Kot gostujoči predavatelj je predaval tudi na tujih univerzah. Janez Vrečko, wikipedija

SlovLit (Življenjsko poslanstvo prof. Hladnika?)[uredi]

SlovLit je forum kjer se „najdejo“ same slovenistične teme. Kot punčico svojega očesa ga varuje profesor Miran Hladnik, ki poskrbi, da je vse v najlepšem redu in ga neguje kot mati svojega otroka ali gospodinja svoj dom (to je namreč njegov drugi spletni dom, prvi je wikiverza, p.s.: profesor kako vam uspe uskladiti to, podobno je ljubezenskemu trikotnik, ko morate ustreči vsem potrebam dveh ljubic).

Rodila sem se 8. oktobra, zato sem na SlovLitu poiskala, kaj se je letos objavilo na ta datum. Našla sem nekaj precej zanimivih stvari.

1. Prof. dr. Marko Snoj je v svojem imeni, v imenu predsednika SAZU-ja in v imenu člana SAZU-ja in predstojnika ZRC SAZU-ja objavil vabilo na slovesnost ob 70-letnici Inštituta za slovenski jezik. 2. Miran Hladnik je objavil, da sta s sodelavko Urško Perenič prispevala spremno besedo k 4. delu tetralogije Jožeta Čampe z naslovom Na mrtvi straži. 3. Janja Vizjak je objavila vabilo na Nemško-slovenski jezikovni tandem in Dneve nemškega filma.

Literarnovedni dogodek[uredi]

Krčenje naslovov[uredi]

'Vpetost opusa Daneta Zajca v sodobne slogovne tendence slovenske poezije' Opus Daneta Zajca in sodobne tendence poezije

'Zgodnjesrednjeveška ljudstva in zgodnjesrednjeveška dramska publika' Zgodnjesrednjeveška ljudstva in publika

'Literarni programi v letih 1919–1945 na območju nekdanje Dravske banovine' Literarni programi med 191 in 1945 v Dravski banovine

'Socialne zaznave, reprezentacije in evalvacije različnih zvrsti in dinamike nasilja v žanru kriminalke' Zvrsti in dinamika nasilja v kriminalkah

'Značilnosti prevodov s področja migracij in azila iz slovenskega v makedonski jezik' Značilnosti prevodov iz slovenščine v makedonščino

'Zmanjšanje razširjenosti uporabe bralnikov' Zmanjšana uporaba bralnikov

'Osebnostni in psihosocialni dejavniki bralčevega doživljanja poteka bolezni' Duševni dejavniki bralčevega doživljanja bolezni

Literarnovedni dogodek[uredi]

Kaj: predavanje o Marji Boršnik Kdaj: 7.1.2016 Kje: Festivalna dovrana, Bled Kdo: Muzejsko društvo Bled Predavateljici: dr.Francka Premk in dr.Eva Preml Bogataj Predavanje bo v celoti posvečeno „prvi dami slovenistike“, Marji Borštnik, ki je svoje življenje posvetila slovenistiki, raziskovanju literarne preteklosti, ustvarjanju njene prihodnosti in je bila njen steber v sedanjosti. Za seboj je pustila obsežno bibliografijo in mlade literarne zgodovinarje in kulturnike. To kar je ona ustvarila v enem življenju, bi drugi težko naredili v večih.

Kritike Ruplovega romana Maks[uredi]

Rupel, Dimitrij. Maks: roman o maksizmu ali boj med večino in veličino. Ljubljana: Lipa, 1983. Kritike: Belcijan Nina. Vprašanje postmodernizma in zgodovine v dveh Ruplovih romanih Maks in Povabljeni pozabljeni. Ljubljana, 2003. Mentor: dr. doc. (diplomska naloga)(COBISS)

Bajt, Drago. Dimitrij Rupel: Maks / Drago Bajt. Zapisi na robovih. Razpotja: razprave, eseji, članki, kritike. Maribor, 1986. Str. 93-96. (COBISS)

Bandić, Miloš I.Jezik i krize : Bajram Redžepagić: "Brod", "Oslobodjenje", Sarajevo 1986; Vukadin Sretenović: "Crvena devojka", "Nova knjiga", Beograd 1985; Dimitrij Rupel: "Maks", "Prosveta", Beograd 1985; Mirjana Kodžić: "Divljanje", "Partizanska knjiga", Beograd 1986. Str. 12. (kritika v tujem jeziku) (COBISS)

Iskanje kritik del pred 2. svetovno vojno (na primer Mlade Brede Ivana Preglja)[uredi]

Način iskanja kritik del je natančno popisan v Praktičnem spisovniku, v poglavju Kritika in recenzija. Tam piše, da kritike del do 2. svetovne vojne najdemo v„zagrebški Bibliografiji rasprava, članaka i književnih radova, 1–2“ (citirano po Hladnik Miran, Praktični spisovnik, wikiknjige).

Slovarček novih besed iz Nove pisarije[uredi]

  • koncipirati napraviti, sestaviti koncept, osnutek
  • impresum podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu; kolofon
  • kondukter uslužbenec, ki pregleduje ali prodaja vozovnice v železniškem ali cestnem prevoznem sredstvu; sprevodnik
  • eksaminator izpraševalec (na izpitu)
  • apel javen poziv, klic
  • fantazma privid
  • kooperativen zadružen
  • habilitacijski nanašajoč na habilitacijo
  • habilitacija 1. pridobitev pravice predavati na visoki šoli, 2. usposabljanje duševno ali telesno prizadetih, zlasti mladine
  • konzument porabnik
  • paradigma vzorec, primer
  • marginaliziran odrivan, potisnjen na rob družbenega dogajanja in življenja
  • kataklizma dogodek v naravi, ki povzroči velike spremembe na zemeljskem površju ali v vesolju; katastrofa
  • pluralnost številčnost
  • eklatanten očiten, jasen prepričljiv
  • aspiracija prizadevanje za kaj, težnja, želja
  • uzurpacija nezakonita, nasilna prilastitev
  • postulat zahteva, nujnost
  • angažma nastanitev, zaposlitev, zlasti na umetniškem področju
  • kontaminirati 1. spojiti, združiti, 2. onesnažiti, okužiti, poškodovati, pokvariti
  • eminenten zaradi izrednih sposobnosti, dosežkov zelo cenjen in upoštevan; znamenit, odličen
  • antologija zbornik najboljših stvaritev, zlasti leposlovnih, cvetnik
  • defetizem mnenje, prepričanje, da je kako (pomembno) delo, prizadevanje brezuspešno, malodušje
  • avtodidakt samouk
  • atavističen nanašajoč se na atavizem
  • atavizem ponovitev telesnih ali duševnih sposobnosti na daljnih potomcih
  • obscen nespodoben, opolzek
  • indeksirati označiti kako vrednost, element s številko, črko za razlikovanje istovrstnih znakov
  • entiteta kar je, obstaja
  • konformen 1. ki je v skladu z družbenimi ali skupinskimi normami, 2. usklajen prilagojen
  • konsenz soglasje, privolitev
  • sublimen vzvišen, plemenit
  • rabota 1. tlaka, 2. težko delo, garanje
  • kolaboracija sodelovanje
  • konotacija pojav, da dobi beseda drug, zlasti čustveno, osebnostno obarvan pomen
  • kompetenca obseg, mera odločanja, določena ponavadi z zakonom
  • blagodatsreča, blagoslov
  • diseminacijarazširjanje bolezenskih klic po telesu
  • kontinuirano nepretrgoma, nenehno
  • garniranje glej garanirati
  • garnirati okrasiti glavno jed z dodatnimi jedmi, živili; obložiti, okrasiti, olepšati
  • inercija stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenobnost nedelavnost
  • konzultirati spraševati za mnenje, strokovno mnenje; posvetovati se

Razmišljanje o Novi pisariji (Hladnikovi ne Prešernovi)[uredi]

Nova pisarija se začne s kratkim uvodom, po tem pa avtor preskoči kar na snov. Za dolgovezenje bo še dovolj priložnosti. Sistematična razdelitev na poglavja, podpoglavja, podpodpoglavja, podpodpodpoglavja in podpodpodpodpoglavja. Besedilo se vleče kot jara kača, ker sem navajena, da je besedilo členjeno na strani, tu pa je vse v enem kosu. Nekatere stvari mi pomagajo pri študijo, nekatere stvari mi še bodo prišle prav, drugo pa bom preprosto pozabila. Kaj morem, takšno je življenje. Včasih me malo zmoti uporaba pogovornih izrazov, ker je to vseeno študijsko gradivo. Druga stvar, ki mi je padla v oči pa je pogosta uporaba tujk, ki bi bila lahko zamenjana z uporabo domačih besed, čeprav so tujke morda v družbi bolj uporabljane. Važno se mi zdi, da skrbimo za ohranjanje domačih izrazov, ker če mi ne bomo skrbeli za ohranjanje svojega jezika tudi nihče drug ne bo. Tega razmišljanja nimam namena pisati za vsako posamezno poglavje, ker se mi to zdi popolnoma nesmiselno, bom pa sproti zapisovala svoje misli. in vse kar mi bo pri branju padlo na pamet.