Uporabnik:Aleksandra~slwikiversity

O Slavistični reviji

Slavistična revija nas že ob prvem pogledu nanjo pritegne s svojo vinsko rdečo barvo in belim napisom. Če jo na hitro preletimo in prelistamo se nam hitro zdi, da je to dolgočasna revija. Če pa jo berem natančno, pa ugotovimo, da je to strokovna revija, ki je namenjena preučevanju jezikoslovja in literarne vede.

Revija vsebuje tudi članke v drugih jezikih, kar se mi zdi zelo pomembno in hkrati zanimivo, saj jih tako lahko berejo tudi tujci. Revija vsebuje kar nekaj zanimivih tem, vendar jih je možno razumeti le, če poznaš nekaj osnovnih terminov, ki jih praviloma poznajo le bolj izobraženi ljudje.

V reviji lahko najdemo tudi članke o rokopisih, bibliografijah pomembnih strokovnjakih in ustvarjalcev kot sta Tone Pretnar in Jože Pogačnik. Revija se ukvarja z različnimi področji slavistike kot je tudi glasoslovje, pa tudi s področji književnosti.

Za jezik je izrednega pomena, da se ga neguje, uporablja in se o njem tudi sprašuje zakaj, saj zato ga tudi študiramo, da se o njem čim več naučimo in ga tako spoznamo tudi v drugi luči. Torej: poglobimo se vanj, razmišljajmo zakaj so stvari take kot so in ga poskušajmo razumeti.

Literarnovedni dogodek

Prejšnji teden je bil med drugim namenjen tudi iskanju literarnovednega dogodka. Morala sem biti pozorna na kakeršen koli literarno vedni dogodek in na spletu sem zasledila članek, da je v 84. letu starosti umrl slovenski pesnik Kajetan Kovič. Spomnimo se ga po soavtorstvu pesniške zbirke Pesmi štirih, mladi pa predvsem po legendarni zgodbi o Pikiju Jakobu in legendarni slikanici Maček Muri. O njegovi smrti in odzivih drugih književnikov lahko več preberemo na portalu MMC.

Vir

Umrl je Kajetan Kovič. MMC: Prvi interaktivni multimedijski portal RTV SLO, 7. novembra 2014.

Povzetek poglavja: Avtor

Literarni zgodovinarji namenjajo svojo pozornost enkrat enemu in drugič drugemu členu komunikacije. Tako se razvijejo različne generacije literarnih zgodovinarjev. Prva generacija je bila usmerjena k avtorju in od tukaj se tudi pojavi žanr avtorska biografija. Druga generacija se je bolj kot z avtorjem ukvarjala z besedilom samim. V prvem planu je bila avtonomnost umetniškega besedila. Nova generacija je v 80. letih pozornost usmerila k bralcu in njegovim kulturnim interesom, potrebam in obzorju.Ni več pomembno besedilo »kot tako« (samo po sebi), ampak se njegova teža določa v razmerju do bralca, zgodovinskega in aktualnega. Meje med naštetimi fazami niso ostro začrtane. Vseskozi izhajajo razpravne knjige prvega, drugega ali tretjega tipa, isti literarni zgodovinar piše zdaj v okviru ene literarnozgodovinske paradigme, drugič v okviru druge, pod črto pa je mogoče skleniti, da tako prehajanje ni naključno, ampak da je razvojno razložljivo in v določeni meri predvidljivo.

Zbornik simpozija

Glede na vsebino posameznih nastopajočih točk sem uvrstila točke med literaturo in jezik.

• Alenka Žbogar: Recepcija slovenske književnost - literatura

• Irena Avsenik Nabergoj: Podobe zapeljivca in ugrabitelja v slovenskem motivu Lepe Vide - literatura

• Saša Babič: Uganka v časovnem prerezu - literatura

• Matjaž Birk: Slovenska književnost v nemškem časopisju na Slovenskem: podobe in družbena funkcija - literatura

• Milena Mileva Blažić: Recepcija slovenske mladinske književnosti doma in v tujini - literatura

• Blanka Bošnjak: Recepcija slovstvenega dela Leopolda Volkmerja: pomen za vzhodnoštajersko književnost - literatura

• Zoran Božič: Problem interpretacije in recepcije Prešernove pesmi Pevcu - literatura

• Jadranka Cergol: K pojmovanju manjšinske literature: študija primera literarne produkcije dveh manjšinskih skupnosti - literatura

• Joanna Cieślar: Recepcja, historia, przekład: Naga wyspa Božidara Jezernika w polskim tłumaczeniu - jezik

• Renata Debeljak: Recepcija Potrčeve predvojne kratke proze - literatura

• Monika Deželak Trojar: J. L. Schönleben in njegov pogled na recepcijo slovenske retorske proze v 17. stoletju - literatura

• Ljudmil Dimitrov: Recepcija sodobne slovenske dramatike kot književnosti: refleksija prevajalca - literatura

• Marijan Dović: Tri obdobja slovenskega literarnega založništva: ekonomike, politike, ideologije - literatura

• Olena Dzjuba-Pogrebnjak: Словенська мова і література в Україні: словеністика у працях професора Т. Д. Флоринського - literatura

• Tomaž Erjavec, Darja Fišer: Recepcija virov starejše slovenščine IMP - jezik

• Florence Gacoin-Marks: Francoska prevoda Alamuta - literatura in jezik

• Monika Gawlak: Prevodi slovenske proze na Poljskem po letu 1991 - literautra

• Dragica Haramija, Janja Batič: Recepcija postmodernih slikanic - literatura

• Robert Jereb: Slovenska literarna kritika v periodičnem tisku (1990–1999) - literatura

• Andraž Jež: Recepcija Stanka Vraza s stališča teorije ideologije - literatura

• Jožica Jožef Beg: Branje klasične slovenske poezije v gimnaziji - literatura

• Franci Just: Prevodna recepcija slovenskih pisateljev v prekmurskem časopisu Prijatel in tedniku Novine - jezik

• Marko Juvan: Kritika in prevod kot prostora medliterarnosti: Čop, Čelakovský in Prešeren - literatura

• Irma Kern Posebnosti kritiškega odziva v medkulturnem posredovanju literarnih besedil - literatura

• Sanja Kostanjšek: Recepcija mladostnika po prvem branju Lainščkovega romana Skarabej in vestalka - literatura

• Erwin Köstler, Andrej Leben: Posredovanje slovenske literature v nemški govorni prostor in dvojezično založništvo na Koroškem - literatura

• Ana Košuta Skok: Recepcija slovenske književnosti v zadnjem triletju osnovne šole - literatura

• Zvonko Kovač: Međuknjiževna kritika (slovenske) književnosti - literatura

• Boža Krakar Vogel: Spodbujanje literarne recepcije v vzgoji in izobraževanju: didaktične ambicije in praktični učinki - literatura

• Ivana Latković: Prijevodi i odjeci suvremene slovenske proze u Hrvatskoj - jezik

• Marko Ljubešić, Mirjana Benjak: Kako recipirati nepročitano - jezik

• Laima Masytė: Nekaj posebnosti prevoda romana Berte Bojetu Filio ni doma v litovščino - jezik

• Maja Melinc Mlekuž: Vzgoja narodne pripadnosti pri književnem pouku - literatura

• Vesna Mikolič: Literarna perspektiva Šalamunovega pesniškega diskurza skozi slovensko in tujejezično leksiko - literatura in jezik

• Jun Mita: Recepcija slovenske književnosti na Japonskem - literatura

• Marija Mitrović: Edvard Kocbek v srbskih/hrvaških prevodih - jezik

• Mladen Pavičić: O pregledih zgodovine slovenske književnosti v madžarskem jeziku - literatura in jezik

• Katarina Podbevšek: Recepcija slovenskega postdramskega besedila (Simona Semenič: tisočdevetstoenainosemdeset) - jezik

• Timothy Pogačar: Slovenska proza v dveh slovensko-ameriških publikacijah: recepcija zgodnjega 20. stoletja - literatura

• Gizela Polanc Podpečan: Horizont pričakovanja v pripovedni prozi Florjana Lipuša - literatura

• Ivo Pospíšil: Nekaj vidikov češkega sprejema Matije Murka - jezik

• Barbara Pregelj, Moisés Selfa Sastre: Recepcija slovenske mladinske književnosti med špansko govorečimi - literatura

• Francka Premk, Eva Premk Bogataj: Refleksija in vrednotenje slovenske književnosti Marje Boršnik - literatura

• Urša Prša: Transformacija antične Medeje v operi Medeja: glasbena drama iz vsakdanjega življenja - literatura

• Vilma Purič: Sumljivo in abstraktno v poeziji Irene Žerjal - literatura

• Andrej Rozman: Žiga Herberstein in slovaški humanisti - literatura

• Megi Rožič: Transnacionalne in transkulturne prvine v poetiki Milene Merlak Detela - literatura

• Špela Sevšek Šramel: Kako berejo Slovence v tujini: študija recepcije na Slovaškem - literatura

• Tone Smolej: Molière v zgodnejšem dramskem opusu Andreja Rozmana - literatura

• Maja Smotlak: Slovenska literarna kritika o narodni identiteti v sodobnem slovenskem romanu v Italiji - literatura

• Julija A. Sozina: Temeljne raziskave slovenske književnosti v sodobni Rusiji - literatura

• Marija Stanonik: Vprašanje racionalizacije v slovenski slovstveni folklori - jezik

• Nadežda Starikova: Slovenska poezija 20. stoletja v ruskih prevodih - literatura

• Đurđa Strsoglavec: Stopnja prevedljivosti in stopnja recepcije - jezik

• Jana Šnytová: Prevodi slovenske književnosti v češčino od leta 1945 do sodobnosti - literatura in jezik

• Katarina Šrimpf: Butalci in Süha roba Frana Milčinskega med slovensko pripovedno tradicijo in avtorstvom - literatura

• Miran Štuhec: Esejistična recepcija slovenske književnosti - literatura

• Bożena Tokarz: Prevajalec v procesu literarne recepcije - literatura in jezik

• Loredana Umek: V literarnem Trstu: na meji med resničnostjo in njeno ubeseditvijo - literatura

• Jonatan Vinkler: Ustvarjanje Franceta Prešerna in František Ladislav Čelakovský - literatura

• Marijanca Ajša Vižintin: Kdo vse piše in (so)ustvarja slovensko književnost? - literatura

• Saša Vojtech Poklač: Recepcija slovenske književnosti na Slovaškem - literatura

• Janja Vollmaier Lubej: Kritiška recepcija zgodnejše proze Marjana Kolarja - literatura

• Janez Vrečko: Novo branje konsov - literatura

• Martin Vrtačnik: Kognitivni pristop k oblikovanju odrskega govora (Ivo Prijatelj: Totenbirt) - jezik

• Nina Žavbi Milojević: Uprizoritev dramskega besedila in njena recepcija (Ivan Cankar: Hlapci) - literatura

• Alenka Žbogar: Literarno branje in mladostniki - literatura

• Andreja Žele: Slovenska sodobna literarna ustvarjalnost tudi kot vir novih jezikovnih zmožnosti - literatura

• Janja Žitnik Serafin: Slovenske medkulturne vsebine v učnih gradivih za slovenski jezik in književnost - literatura in jezik

• Igor Žunkovič: Pomen sodobne fizike v poeziji Gregorja Strniše - literatura.

Slovlit

Na spletnem portalu Slovlit sem iskala članek, ki bi bil objavljen na moj rojstni datum. Našla sem članek, ki je bil objavljen 13. avgusta 2003, in sicer o reviji SRP. Članek si je možnost ogledati na spletni povezavi: Revija SRP. V članku piše, da je revija SRP na internetu od začetka avgusta. Članek navaja tudi povezavo do Revije SRP in nekaj člankov, ki so v reviji objavljeni.