Uporabnik:Aleška Voh

Nekaj o meni

Sem Aleška Voh in sem študentka prvega letnika Slovenistike in Primerjalne književnosti in literarne teorije. Prihajam in Štajerskega konca, natančneje majhne vasice Kristan Vrh blizu bolj znanega mesta Rogaške Slatine. Sem glasbenica in še vedno aktivna v Komornem dekliškem pevskem zboru Cantabile, ki si v zadnjih letih ustvarja veliko ime v svetu dirigentov, skladateljev in glasbenikov. Sem tudi strastna bralka, ena izmed meni ljubših knjig je Emma izjemne avtorice Jane Austen. Na tej Wiki strani boš našel/la domače naloge in zapiske predavanj pri Miranu Hladniku.

Aleška Voh

Domače naloge

Korekture podlistkov

Ivan Podržaj, Mala Pavla

Slovenski narod, 31. 12. 1921

Imenovali so jo malo Pavlo, ker ji je bilo ime Pavla in ker so jo vsi poznali od njenega rojstva. Ostala je vedno mala Pavla, čeprav je rastla in dorastla v visoko lepo dekle. Vsa vas jo je poznala le pod tem imenom. Bila je amulet vseh ne samo zaradi svoje lepote, ampak tudi zaradi svoje ljubke prijaznosti. Kdor pa je poznal njeno dušo, temu je bila še več kakor amulet ...

Mala Pavla je živela ves čas pri materi, ki jo je vzgojila v strahu božjem, da je bila v milosti pri bogu in pri ljudeh. Višje šole ni obiskovala, pač pa se je zadostno izobrazila z branjem knjig iz kaplanove in ljudske knjižnice. Bila je pošteno in odkritosrčno dekle.

S kaplanom se je razumela dobro. Prihajal je večkrat na dom. Še prevečkrat. Nasprotniki cerkve so radi govorili o njegovih obiskih, ženske pa so deloma iz zavisti, deloma iz prirojene brbljavosti šepetale o stvareh, ki so bile za malo Pavlo še deveta dežela.

Kaplanija ni bila daleč od njene hiše, zato je šla včasih kar sama h kaplanu, ki ji je pravil lepe stvari iz življenja, dnevne dogodke in tako naprej. Privadila sta se tako eden drugemu, da je bilo obema težko, ako se nista videla vsak dan.

Kaplan je bil inteligenten mož, ki je že v bogoslovju pisal v leposlovne liste, pozneje pa je živel resignirano kot prevaran idealist. Vso praznino, ki jo je čutil v duši, hrepeneči po delu, mu je izpolnjevala mala Pavla s svojo nedolžnostjo in odkritosrčnostjo. Nobene slabe misli ni bilo v njegovi duši. Za hudobije ni bil sposoben. Čutil je večkrat, da ne more biti vse tako, kakor mora pripovedovati ljudem. Njegovi dvomi pa ga vkljub temu niso silili k razmišljevanju življenske resnice ...

Ko je bilo mali Pavli dvajset let, je prišel v vas mlad simpatičen fant kot tajnik župnikove posojilnice. Pri prvem srečanju je pozdravil Pavlo tako prijazno, da se je ozrla za njim. Všeč ji je bila njegova prijaznost. Tem bolj, ker je bil njegov prednik grd in ne posebno priljubljen. Nikdar ni mogla govoriti ž njim po svoji volji, tudi takrat ne, ko je stanoval pri njih. Novi tajnik pa je prvi trenutek zadel pravo struno v njeni duši.

Tako se je moralo zgoditi, da sta se medsebojno približala. Mladi tajnik je kar ni mogel pozabiti. Ko pa je slišal samo dobro in lepo o mali Pavli, mu je vzkipelo silno hrepenenje po njej. In ko se mu je posrečilo, da je dobil sobo v hiši male Pavle, se je pričel med njima roman mlade ljubezni.

Mala Pavla je ostajala doma in le redko govorila s kaplanom, ki je kot idealist do obupa pogrešal njeno bližino. Tudi ni več brala knjig. Ves prosti čas jo presedel ob njej tajnik in ji govoril sladke besede, kakoršnih še ni slišala nikdar. Dolgi zimski večeri so minevali kakor minute. Mala Pavla je sanjala vse noči o lepih načrtih. Neizkušena in zaljubljena je verovala v vse, kar ji je pravil mladi tajnik ...

Bilo je v noči po materinem godu. Ves večer so obhajali domači praznik v veseli družbi. Kaplan se je poslovil rano, vendar je mogel neopaženo posvariti ta večer nenavadno razpoloženo malo Pavlo: Bodi previdna in ne zaupaj tajniku, ker nisi njegova prva ljubezen! — Kaj še! je odgovorila in se brezskrbno nasmejala. Kaplan je odšel in dolgo, dolgo mislil na malo Pavlo.

Po polnoči, ko je odšla k počitku tudi mati. ki je verovala v svojo malo Pavlo kakor v mater božjo, sta ostala v topli sobi Pavla in tajnik. Popolnoma sama in dobre volje. Mladost je prekipevala v njunih žilah ...

— Smem, Pavla, nevestica moja?

— Saj ti verujem ... ti si dober in tako moj ...

— In ti si moja, popolnoma moja!

— Saj bom ... kaj ne da bom? ... za vedno ... vsa ...

— Tudi danes!

— Ne morem ... ne smem ... ko bom tvoja ...

— Torej me ne ljubiš še dovolj?

— Neizmerno ... popolnoma ...

Ura v zvoniku je bila tri, ko je stopala mala Pavla, zavita čez glavo v dolgo črno ruto, proti kaplaniji. Vsak korak ji je bil nova muka in reka njenih solz bi tekla globoka in široka po vsej vasi. Kakor črna senca se je vlekla njena visoka postava ...

Vrata kaplanije so bila slučajno odprta. Mehanično in kakor v sanjah je lezla navzgor po stopnicah do kaplanove sobe. Brez volje, ubita na duši in na telesu, je pritisnila na kljuko. Kaplan. ki je še bdel, je skočil naglo k vratom! ... Pred njim je ležala črna prikazen, mirna in tiha.

— Kdo je tu ob tej uri? Nobenega odgovora. Le nezavestni vzdihi črne prikazni so motili skrivnostni molk...

Kaplan je hitel po luč. Ko je odstranil dolgo črno ruto, je vztrepetal in ostrmel. Svetiljka je padla na tla, on pa je nehote pokleknil in objel nezavestno malo Pavlo. Temna slutnja mu je vznemirila dušo ...

Padec svetiljke je prebudil kaplanovo kuharico, njegovo priletno daljno sorodnico. Prihitela je z lučjo v prvo nadstropje. Ko je videla kaplana klečečega ob mali Pavli, je pričela upiti in klicati na pomoč vse svetnike in svetnice božje.

— Gorje, gorje! Pohujšanje v sveti hiši! O, bog nebeški, kaj bodo rekli ljudje! In jaz sem morala živeti pod to sveto streho, kjer so se godili sodomski grehi! Kazen božja! O, bog nebeški, sveta mati božja!

Stopile ja kakor peklenska furija k nezavestni mali Pavli in z besedo boga na jeziku pljunila na ubogo nesrečnico.

— Poberi se, nesramnica in ne skruni božje volje v imenu satana.

— Jaz nesramnica? In ta vlačuga?

— Molči in hodi! To nesrečno bitje je sveta stvar ... Ah, moja uboga, nesrečna Pavla!

— Vse bodo zvedeli! Takoj grem k gospodu župniku in boste videli, kdo je nesramnica!

— Poberi se! ...

Kaplan je nemudoma obvestil Pavlino mater, ki jo prišla vsa obupana in odnesla še vedno nezavestno malo Pavlo ...

Po vsej vasi in daleč naokoli se je razneslo strašno pohujšanje v kaplaniji. Napredni časopisi so poročali o nečistosti služabnikov božjih, gospod župnik pa je zabranil še ono jutro kaplanu sveto opravilo, kar je potrdil tudi škof in vsa kurija.

Tajnik je zapustil vas, kaplan tudi ...

Danes živi bivši kaplan v mestu in ž njim njegov amulet — njegova žena, nekdanja mala Pavla ...

Utopija

Vsak si kroji svoj svet utopije. V današnjem času pa nam je vsem skupna ena. Morda tako složni nismo bili že desetletja, če se lahko grenko pošalim. Utopija nam je konec te pandemije, da lahko mimoidočo gospo pogledam v oči in se mi ne izogne na drugo stran pločnika. Rada bi se nasmejala prodajalki, ko res nočem vzeti dveh centov nazaj v denarnico. Pet let nazaj mi je bila utopija ležanje doma, da nisem rabila v šolo, mogoče kakšni topli kraji ali pa samo dolge ure spanja. Sedaj vse to zveni kot vsakdan teh preteklih let, topli kraji pa kot grožnja za moj imunski sistem. Da ne bodo starejše generacije rekle, da se samo pritožujemo; se moram iskreno zahvaliti za Bone2020/21.

Popravljalci sveta

Pustiti svet biti ali ga popraviti? Miran Hladnik v svojem predavanju z naslovom Popravljalci sveta govori o pomembnosti Wikipedije. O najbolj zaželenem spletnem viru, najbolj množično obiskanem, svetovno znanem in skrivnostno preprostem sistemu. Za razvijanje jezika je potrebna rast na globalnem nivoju. Slovenščina je glede na populacijo govorcev velik jezik, pogosto dvojino uporabljamo kot posebnost našega jezika, kot nekaj danega malemu narodu. Mislim, da nas dvojina dela velike in še večje. Wikipedija pa je velik dokaz, da lahko jezik pripomore h kulturnemu blagostanju naroda. Tudi sama sem odraščala z mišljenjem, da Wikipedija ni verodostojen vir. Temu lahko danes zelo podkovano kontriramo s tisoči članki, milijoni ljudi, ki si med seboj pomagajo, dopolnjujemo članke in popravljajo zgrešene napake. Veliko je ljudi, kot je tudi Hladnik, ki v Wikipediji vidijo prihodnost digitalizacije podatkov in kulturne dediščine. Ti svoje ure in dneve polagajo v delo za besede. Tudi sama sem se v zadnjih tednih preizkusila v pisanju člankov na Wikipediji. V tem vidim izjemno priložnost, da pokažemo svoj jezik svetu in hkrati ohranjamo slovenščino in zgubljene zapise, članke v starih zbornikih, ki jih hranijo samo še v knjižnici, je sedaj možno prebrati na Wikipediji. Ob pisanju pa se tudi meni poraja dvom; Kaj če ljudem podajam napačne informacije? Kaj če napišem, prevedem slabo ali nekakovostno? Vedno nad tabo bdijo ljudje, ki jim je vse to v malem prstu in napake hitro odpravijo. Ob misli, da smo popravljalci sveta, pa Wikipedijo vidim kot utopičen svet. Svet, ki ni nagnjen v levo ali desno, svet, ki te sprejme če od njega vzameš ali daš, svet, ki za to ne pričakuje plačila in od tebe pričakuje enako.

Slavistična revija

29. 10. 2021 smo od Hladnika prejeli Slavistično revijo. Slavistična revija nosi podnalov Časopis za jezikoslovje in literarne vede. Sama sem prejela 4. izdajo (str.:403-534), letnik 66, izdano leta 2018 v Ljubljani. Po prvem preletu sem opazila članke v ruščini in zelo zanimive naslove. Kar nekaj je jezikovnih, a najdejo se tudi kakšni s tehnološko, zgodovinsko vsebino. Terminologija je na visokem nivoju znanja, namenjena izkušenim bralcem iz te stroke. Revija vsebuje sedem člankov in eno oceno na koncu revije:

• Mladen UHLIK: Contrasting Slovenian naj and Russian pust'
• Vladimir A. PLUNGIAN, Anna Yu. URMANCHIEY.: Towards a typology of the resultative perfect

(based on Old Church Slavonic materials)

• Svetlana SLAVKOVKA: Independent da-forms in interrogative sentences in Bulgarian

(as compared with Russian)

• Polona GANTAR, Spela ARHAR HOLDT, Senja POLLAR: Lexical novelties in computer-mediated

communication

• Vojko GORJANC, Darja FIŠER: Twitter and power relations: A discourse analysis of campaigns

related to a marriage equality referendum in Slovenia

• Kaja DOBROVOLJC: The internet use of speech-specific discourse markers
• Petra Kim KRASNIC: The changing image of Crimea in the Russian cultural space

Ocena:

• Ada VIDOVIČ MUHA: Remarks on Professor Emerita Dr. Aleksandra Derganc's anniversary

Z veseljem sem prebrala članek z naslovom Twitter in razmerja moči: diskurzna analiza kampanij ob referendumu za izenačitev zakonskih zvez v Sloveniji avtorjev Darje Fišer in Vojka Gorjanc. Članek je v reviji na straneh 473-495. Namen članka je bil s kvalitativno in kvantitativno korpusno analizo prikazati diskurz dveh kampanij. Twitter se v članku pojavi kot orodje za nadzor nad družbeno močjo, kar sem lahko tudi aktualizirala na današnjo situacijo v času virusa, ko smo marsikatere novice prejemali preko tega spletnega omrežja. Dekriminalizacija homoseksualnosti je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja postavila na politično sceno novo temo: neenakost zaradi spolne usmerjenosti. V članku opazujemo dve kampaniji in kakšno vlogo igra Twitter pri končen rezultatu referenduma leta 2015. Članek je dostopen na tej povezavi: Twitter in razmerja moci Diskurzna analiza kampanj ob referendumu za izenacitev zakonskih zvez v Sloveniji

Literarni zgodovinar: Tomo Virk

Na seznamu slovenskih literarnih zgodovinarjev sem pod črko V (kot Voh) zasledila profesorja na oddelku za Primerjalno književnost in literarno teorijo Toma Virka.

Presenetila me je informacija, da je bil v svojih mladih letih športnik, natančneje alpski smučar in kasneje plezalec, a se je tej poti odpovedal po resni poškodbi. Vsako slabo je za nekaj dobro. Sedaj nam lahko predava na oddelku za Primerjalno književnost, ki je moja druga smer zraven Slovenistike. Študiral je Primerjalno književnost in Nemcistiko na Filozofki fakulteti, doktoriral je iz literarnih ved. Zanimivosti iz njegove wiki strani so:

• Med letoma 1993 in 1996 je bil glavni urednik revije Literatura.
• Prejel je Jermanovo nagrado za prevod dela nemškega filozofa Wolfganga Jankeja Trojna dovršitev nemškega idealizma: Scheling, Hegel in Fichtejev nenapisani nauk in tudi zlato plaketo Univerze v Ljubljani.
• Leta 2021 je bil izvoljen za izrednega člana SAZU v razredu za filološke in literarne vede.

Nekatera njegova pomembnejša dela so:

• Duhovna zgodovina (1989)
• Postmoderna in »mlada slovenska proza« (1991)
• Kratka zgodovina večnosti (1993)(nagrada Marjana Rožanca)
• Bela dama v labirintu: idejni svet J. L. Borgesa (1994)(n. "Zlata ptica"; hrvaški prevod 2013)
• Ujetniki bolečine (1995)
• Tekst in kontekst: eseji o sodobni slovenski prozi (1997)

Avtorji mojih krajev

Preden sem se sploh poglobila v iskanje na Geopediji, sem vedela, da moram omeniti avtorico, ki se je rodila v mojem kraju. Ela Peroci je bila rojena 11. 2. 1922, kar pomeni, da letos obeležujemo stoletnico njenega rojstva, temu bo posvečena tudi proslava ob dnevu kulture. Hodila je na isto osnovno šolo kot jaz. Vsi smo bili njeni zvesti bralci celo otroštvo. Znana dela za otroke so Muca Copatarica, Moj dežnik je lahko balon in ostale. Kot zanimivost lahko še pripišem, da moja teta živi v Ulici Ele Peroci v Rogaški Slatini.

Popravek besedila

Za popravek besedila sem si zbrala stran, ki se tudi začne na V (kot Voh), to je Volkswagen Sarajevo. Besedilo je bilo slabo prevedeno iz nekega drugega jezika, morda iz nemščine. Popravila sem nekatere stavčne strukture, vejice, presledke.

Register kulturne dediščine

Živim v vasi Kristan Vrh, ki spada v občino Šmarje pri Jelšah, a je prostorsko bližje kraju Rogaška Slatina. Celotna vas je v Registru kulturne dediščine, saj izhaja iz druge polovice 16. stoletja. Takrat je nastala cerkev Sv. Petra, ki je dolgo dajala ime vasi: Sveti Peter na Medvedovem selu. Medvedovo selo je vas dobila ime zaradi svoje oblike spečega medveda. Hrib, ki naj bi dajal tak vtis, se sedaj imenuje Medvešček, tam živi naša družina. Cerkev kot stavba je del kulturne dediščine, tdui župnišče in stara osnovna šola, ki meji na babičino hišo sredi vasi. To osnovno šolo je dolgo vodil Vekoslav Strmšek, dolgoletni prijatelj mojega pradedka. Moja mama je v čast Strmšku ustanovila Kulturno društvo Vekoslava Strmška, ki je s svojim delovanjem prenehalo 2020. Stara šola se je podrla zaradi varnostnih razlogov, a so spominsko ploščo iz šole preselili na novo osnovno šolo v spodnjem delu vasi. Lani smo dobili spominsko ploščo ob 30. letnici samostojne Slovenije. Pod varstvom je tudi veliko hiš v vasi (št.: 46, 57).

Medvešček

Slovlit

Rojena sem bila 8. novembra 2002. Na tisti dan sem v arhivu našla objavo Sonje Likar z naslovom Golden drum ali Zlati boben, ki govori o novici, da organizator festivala ne sme uporabljati slovenske verzije imena. To je bila takrat polemika, ki ima tudi zgodovinsko ozadje, ki ga je avtorica objasnila v objavi.

Nova Pisarija

Uvod

• Dopolnjuje šest natisov literarnovednega priročnika Praktični spisovnik/Šola strokovnega ubesedovanja
• Pismenost v začetku 19. stoletja pomenila slovnico (v naslovu Vodnikove knjige)
• Pismenost je prešla v izraz znanje branja in pisanja - danes znanje

Wikimedijska spletišča z izjemo Wikivira namenjena gojenju skupnega avtorstva (neposredni posegi, vpogled v hisotorjat nastajanja in princip sprotnega nastajanja – spodbujanje beročih k povratnim informacijam in dopolnjevanju). Wikiknjige so razumljene kot rastoče knjige.

• Naslov knjige naslanja na satirično pesnitev Franceta Prešerna z naslovom Kranjska pisarija, objavljena v 2. zvezku zbornika Kranjska Čbelica.
• Monografije v slovenščini leta 1830: 50; leta 2010 pa 30.000

Pismenost

Biti pismen pomeni obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo.

• 18. stoletju z obvezni šolstvom začela pismenost spreminjati iz privilegija v nujnost
• danes pismenost določa prag civiliziranost in se bliža št. 100

Pismenost danes razumemo kot dvojno spretnost: sposobnost sprejemanja in razumevanja zapisanih informacij in sposobnost tvorjenja in posredovanja. To so specialne pismenosti, tj. sposobnost komunikacije v zaokroženih skupinah in specifičnih situacijah. Vsaka znanstvena disciplina ima svoj jezik, vsaka religija svoje izrazne formule.

• samoumevna in obvezna je le splošna pismenost, ki vključuje spretnosti za znajdenje v vsakdanji komunikaciji
• bralna oz. funkcionalna pismenost pomeni, da smo izurjeni za pravilno razumevanje sporočil v kulturi, ki ji pripadamo
• št. publicistov v SLO – 16.000-18.000, blogerjev 46.000

Informacijska družba

Informacijska družba (informacijska doba, digitalna doba, računalniška družba) je ime za socialno paradigmo današnjega časa, ki nadomešča starejšo industrijsko družbo (industrial society). Pojmovni repertorar za njeno utemeljevanje:

• participativna kultura (participatory society),
• družbeni mediji (social media),
• družabna omrežja (social networks),
• fanovska kultura, ki so v opoziciji s starejšimi koncepti Gutenbergove galaksije, knjižne kulture

Tisk knjige postaja čedalje bolj nostalgičen, umika se informacijskim kanalom.

Wikipedija in sestrska spletišča pod streho neprofitne organizacije Wikimedia so metafora nove družbene paradigme, poznane pod imenom informacijska družba (information society), sodobne pismenosti in pozitivne utopične vizije prihodnje družbe.

Razlogi za predanost:

• lahka dostopnost (z iskanjem informacij ne izgubljamo časa, ker se Wikipedija pojavi na vrhu zadetkov)
• voluntarizem (objavljanje ni povezano z mislijo na ekonomski profit, ampak zgolj s tešenjem radovednosti in pridobivanjem znanja)
• kooperativnost (ki ukinja prakso individualnih objav, globalne nepovezanosti, lokalne in strokovne samozadostnosti ter avtorskega napuha, ki bremenijo humanistične discipline)

Slovenija na lestvici jezikov na 40. mestu po številu člankov na Wikipediji in njihovi kvaliteti (obsegu, številu povezav, redakcij ipd.). Njena »pravična« uvrstitev (glede na število govorcev) bi bila nekje okrog 150. mesta.

Wikipedija se razlikuje od drugih publikacijskih možnosti, ker:

• za njo ne stoji ne država ne mednarodne profitne družbe
• slovenska Wikipedija nima nobenega zaposlenega
• piscem ni za zaščito svojih avtorskih pravic
• prispeva lahko vsakdo (emancipatornost, odgovornost)
• uveljavlja sodelovanje (kooperacijo) namesto tekmovalnosti
• so objave neposredno mednarodno primerljive (s kliki na drugojezična gesla, nanizana ob levem robu, se razkrije, v kolikšni meri je geslo nacionalno specifično)
• je samorefleksivna, k čemur prispevajo pogovorne strani člankov in možnost ogleda historiata gesel

Wikiji

Wikiji (havajsko wikiwiki ’res hitro’) je žargonski izraz za skupek spletišč, ki so se z Wikipedijo v jedru pojavila 2001 in so vzorčna oblika sodobne pismenosti. Spleta ne vidijo le kot vira informacij, ampak kot prostor, kjer informacije oblikujemo in objavljamo sami, in to na svojo pobudo, brez želje po zaslužku, v sodelovanju z drugimi in zunaj inštitucij.

• wikimedia = wikipedija (spletna enciklopedija za pojmovnik strok, popis leposlovnih in strokovnih avtorjev, inštitucij, dogodkov, besedil ipd.) + wikivir (za stara besedila v javni lasti) + wikiknjige (za naše knjige in priročnike) + wikiverza (za seminarje, projekte, predavanja) + wikislovar + zbirka (za slikovno gradivo) + vrsta drugih špecialnih spletišč
• tudi druga spletišča: Butalopedija, Wikipeetia: The misspelled encyclopedia (parodična varianta Wikipedije), Koropedija (koroška wikipedija), Karl-May-Wiki
• nekateri oddelki in literarnovedni projekti: English and Comparative Literature Department, Prostor slovenske literarne kulture
• spletna računalniška tehnologija druge generacije (splet 2.0)
• možnost uporabnikovega (bralčevega) poseganja v spletišče

S kvaliteto člankov na Wikipediji se meri vitalnost jezikov in njihova sposobnost preživetja (kot posebna jezikovna entiteta obstajamo samo, če obstajamo tudi na Wikipediji):

• 16. stoletje: Biblija (slovenščina 11. jezik - 1584)
• 19. stoletje: epska pesnitev (Prešernov Krst pri Savici - 1836)
• konec 20. stoletja: prevod »biblije našega časa« - operacijskega sistema Okna (1981) -> slovenščina je bila leta 1995 najmanjši, 30. jezik, v katerega so bili prevedeni »windowsi« (danes v več kot 56 jezikov, jezikovni pripomočki za 137 jezikov)
• Slovenska Wikipedija obstaja od leta 2002 (eno leto za angleško), leta 2016 je presegla 150.000 gesel (to pomeni 0,5-odstotno udeležbo slovenščine pri akumuliranem znanju)
• slovensko geslo doživi povprečno 14 urejanj

Vodilni gesli wikiskupnosti sta kreativnost in svoboda -> svoboda, enakost in bratstvo.

• licenca creative commons (cc) - 'licenca ustvarjalnega ljudstva'
• tradicionalna avtorska zakonodaja - copyright ©
• avtoriteta - razumljena kot ovira kreativnosti posameznika in njegovi svobodi
• uveljavljanje avtorstva - kot stvar ega in želje po honorarju
• utečeni recenzijski postopki (peer reviewing) - zagotavljajo kredibilnost (verodostojnost, zanesljivost) znanstvenih objav
• objave kontrolirajo zavzeti posamezniki, ki tvorijo wikiskupnost in niso nujno eksperti za kontrolirana področja
• »mesto spomina«, ki odslikava spremembe v razumevanju preteklosti
• nevtralno stališče (nepristranskost, neutral point of view (NPOV)) - eden glavnih principov
• moralna ekonomija - skupek normativnih prepričanj in pričakovanj v skupnosti
• za Slovence kulturno blagodejno: princip dajanja, ne delitve; princip pomoči namesto privoščljivosti, prostovoljno zastonjkarstvo, vpetost v svet, naslonitev na lastno pamet (tudi premišljeno kršenje pravil, ko postanejo preveč moteča), pluralnost (ekskluzivne resnice tipa »tako in nič drugače«), potrpežljivost, zavest o nedokončnosti in spreminjavem značaju znanja
• podaljšanje obdobja po avtorjevi smrti, po katerem njegovo delo postane javno dobro, s petdeset na sedemdeset let

Wikiji in šola

• 2004 - pojavi se potreba po popisu skupinskih projektov
• 2005 - fakultetnih seminarji (na teologiji in na zgodovini, kmalu za tem na slovenistiki in na pedagoški fakulteti)
• 2007 - študentski wikiprojekti dobili na seznamu projektov svoje poglavje
• Wikipedija ni nadomestek za spletno učilnico, kvečjemu Wikiverza - nekakšen peskovnik ali pripravljalnica za vstop v vedno zahtevnejšo Wikipedijo
• orodja za učenje in poučevanje na daljavo, nekatera zastonj, prostodostopna (Moodle) in odprta javnosti (MOOC), vendar Wikiverza enostavnejš

Avtor

Generacija literarnih zgodovinarjev (do 60. let 20. stol.) je pozornost usmerjala k besedilu - avtonomnost umetniškega besedila. V 80. letih spet usmeri pozornost k bralcu in njegovim interesom, potrebam, obzorju ...

• trivialna literatura, ki je literatura za bralca

Porast empiričnih socioloških razprav in terminološke spremembe, ki so besedilom odvzele nekaj avre:

• ustvarjanje > proizvodnja, besedna umetnina > tekst, poezija > verzi(fikacija)

Ni več pomembno besedilo »kot tako« (samo po sebi, an sich), ampak se njegova teža določa v razmerju do bralca, zgodovinskega in aktualnega.

Motivacija za pisanje

Etično sprejemljivo je samo tisto pisanje, ki izvira iz zanimanja za témo sámo, ne pa raziskovanje in pisanje z namenom samo promocije avtorja, manipulacije rezultatov ali manipulacije in zlorabe zainteresirane publike oz. strokovnih bralcev. S teorijo funkcij smo pismeni na 4 področjih:

• za vsakdanje sporazumevanje
• leposlovje
• strokovno in znanstveno
• publicistično in novinarsko

Razlika med zvrstmi je v prostoru objave in namembniku:

• znanstvene: objave v revijah, zbornikih, knjigah in spletiščih, ki imajo status znanstvenih publikacij
• strokovne: znanstvena spoznanja prenašajo k širšemu uporabniku in jih popularizirajo (učbeniki, enciklopedije, leksikoni, slovarji)
• publicistične: objave v dnevnem časopisju, zabavni periodiki, blogih avtorjev brez ustreznih strokovnih referenc itd.

Izbira jezika

Maksimalno upoštevanje namembnika - če pišemo za širšo publiko, bo besedilo v angleščini, za ožjo javnost oz. domačo publiko pa v slovenščini. Izvlečki v tujih jezikih spremljajo domače literarnovedne publikacije naprimer v Slavističnih revijah. Za zbornike in simpozije je značilno bilo večjezično omenjanje, danes nastajajo dvojezični. Angleščina je v svetu znanosti priviligiran jezik.

Izbira teme

• število možnih izbir raste
• naraščanje števila pišočih, knjižnih izdaj, blikovanje novih publikacijskih kanalov (spletne diskusije, časopisni komentarji, blogi, spletne konference)
• ko realiziramo eno možnost, se samodejno odpovemo vsem drugim
• levo-desno, revščina-bogastvo, odrekanje-užitek, dom-pot itd.
• nezadovoljstvo s svetom številnim izbir izvira iz tega, da pripisujemo vrednost samo realiziranim izbiram
• od pravilnosti naše izbire danes naša eksistenca ni več odvisna, zato si smemo priovščiti užitek njihove raznolikosti, čeprav jih nikoli ne bomo realizirali
• altruizem
• po globalnih civilizacijskih kazalcih (BDP, stopnja tveganja revščine, stopnja zadolženosti gospodinjstev, stopnja dohodkovne in premoženjske enakosti, kvaliteta življenja, pismenost itd.) Slovenija spada med države z najvišjo stopnjo blagostanja
• izbira enega ne pomeni prikrajšanje drugega
• v akademskem okolju študentom izbiro teme narekujejo učitelji, asistenti, mentorji ...
• včasih je bilo izbiro teme treba utemeljevati v idealih enakosti, bratstva in enotnosti; pozneje z nacionalnim interesom; danes z internacionalnostjo, interdisciplinarnostjo, ekološko občutljivostjo ...
• če ne poznamo stroke, nimamo kaj izbirati
• naklonjenost temi ni nujno izhodišče - ljubezen se rodi ob raziskovanju

Vaje v pisanju

Pisanje je veščina, ki se je je treba naučiti. Piščevo osnovno proizvodno sredstvo sta tipkovnica in miška, s 110 tipkami (gumbi) se odloča med izbranimi možnosti programa za oblikovanje besedila. Tako tipkanje kot pisanje spadata med haptične oz. tipalne izkušnje, ki so razvojno pomembne.

• OCR - optično prepoznavanje črk

NAPOTKI NA WIKVIRU:

• registriraj se na začetni strani in se z izbranim imenom in geslom prijavi; isto ime kot na Wikiviru velja še na Wikipediji, Wikiverzi idr.
• na seznamu, pripravljenem za razred, se vpiši s svojim uporabniškim imenom k eni izmed nalog, npr. takole: Besna Strojepiska; na koncu izbrane alineje, za pomišljajem
• v urejevalni način vstopiš s klikom na zavihek Uredi stran, ko končaš, čisto spodaj levo klikneš gumb Shrani stran[46]
• če naslov domače naloge še ni klikljiv (če je torej v navadni pisavi namesto v rdeči ali modri), napravi klikljivega po vzorcu drugih; zdaj je že jasno, da besede postanejo klikljive, če so v dvojnih oglatih oklepajih
• kjer klik na naslov pripelje na neko drugo besedilo z enakim naslovom, je treba naslov našega teksta na seznamu spremeniti: ponavadi dodamo v oklepaju avtorjev priimek ali naslov časopisa z letnico, npr. Dom > Dom, kar pripelje na prazno stran
• predponi :s:sl: pomenita slovenski Wikisource
• odpri na računalniku še eno okno in v njem besedilo, na katerega kaže povezava na koncu alineje; najpogosteje je z dLiba ali s spletišča Internet Archive; med tem oknom in Wikivirovim oknom se seliš s kombinacijo tipk <Alt> + <Tab>
• tekst označi z miško, če ne gre v enem kosu, pa po stolpcih, s <Ctrl> + <c> ga spraviš v spomin, skočiš na Wikivir in ga odložiš s <Ctrl> + <v>
• odpri še tretje okno s kakim lepo urejenim besedilom na Wikiviru, recimo iz revije Vigred, klikni zavihek Uredi in prekopiraj iz njega v svoj tekst glavo
• v glavi zamenjaj prekopirane podatke s tistimi, ki so primerni za besedilo v delu
• loti se popravljanja napak, ki jih je zagrešil stroj (OCR) v prekopiranem besedilu:
• odstavek napraviš s prazno vrstico; pomembni so samo odstavki, ne pa tudi prehodi v novo vrstico, ki so v izvirniku drugačni, kot bodo na zaslonu, tudi če so v urejevalnem načinu zvesto reproducirani
• deljenje odpravi
• ne popravljaj avtorjevih morebitnih pravopisnih ali slogovnih napak, saj to ni lektura, ampak korektura
• kadar naletiš v predlogi na očitno tiskarsko napako, jo popravi takole: popravljena beseda, kar na zaslonu dá: popravljena beseda
• v dilemi si oglej napotke na pogovorni strani popravljanja klasikov na Wikiviru, v smernicah projekta in na forumu ali na pogovorni strani predmeta postavi vprašanje oz. predlog
• na dnu dodaj kategorije, npr. , , kategorijo z imenom avtorja (če je poznan), žanrom (npr. potopis), temo (npr. Borovnica)
• nič ni prepovedano potešiti radovednost o avtorju s klikom na njegovo ime na Wikipediji ali poguglati temo
• uspešno zaključena naloga je droben prispevek k slovenski kulturni dediščini in vaja v kreativni udeležbi v kulturi

Usoda avtorstva

Organizacije avtorjev in bralcev:

• avtorji so močnejši, saj se združujejo v Društa pisateljev, prevajalcev, Avtorsko agencijo ...
• bralci pa le forume in bralske krožke (npr. Knjižni molji)

Biti avtor/-ca je včasih pomenilo pripadati ustvarjalni eliti - družbeni ugled, osebno zadovoljstvo. Visok ugled avtorskih besedil se še danes izraža skozi avtorjeve zahteve, da lektorji in uredniki ne posegajo vanje oz. da to počno skrajno občutljivo.

Soavtorstvo

Tujih posegov v besedilo ne smemo razumeti kot kritiko, temveč sodelovanje;

• Wikiknjige deklarativno odpirajo prostor skupinskemu avtorstvu, sodelovanju avtorjev za skupni cilj, in se z vprašanjem avtorske lastnine nočejo ubadati. Ker gre za daljša besedila, kjer je avtorski delež posameznika očitnejši kot na Wikipediji, predvidevajo nekje na začetku seznam vseh sodelujočih ali vsaj najplodovitejših sodelavcev.
• konsenzualno usklajevanje – soglasno

Pravila za skupno oblikovanje teksta:

• vprašanje delitve dela in zaslug za delo postavi v oklepaj
• bodi odprt za spremembe in usklajevanje načrtov
• zatri ego v korist dobrih medsebojnih odnosov in stvarí same
• zaupaj sodelavcem in njihovi ekspertizi, v sili angažiraj nevtralne arbitre
• soavtorji imajo pravico veta na vsebine, s katerimi se ne strinjajo
• ne poizveduj za avtorjem posega; ni namreč važno, kdo je prispeval spremembo, važna je presoja, ali koristi spisu

Avtorski napuh prišepetava piscem, da o svojem pisanju razmišljajo v prvi vrsti kot o zasebni lastnini in kontrolirajo dostop do njega: dovolijo ga samo tistim, ki jih presodijo za vredne, ali tistim, ki dostop plačajo. Teksti skupinskega avtorstva so pogosteje kot individualna avtorska besedila opremljena z licenco cc, ki takega atavističnega odnosa do intelektualnih proizvodov ne podpira.

Objavljanje

Koncept avtorstva je povezan z objavljanjem. »postaviti besedilo« – pomeni naložiti (»uploadati«) besedilo na kak strežnik oz. na kako spletno mesto. Če je to mesto poznano kot občilo, kot medij, ki je zainteresiran, da postavljeno pride pred oči čim več bralcem, potem postaviti pomeni hkrati tudi objaviti. Če spletna domena, na kateri tiči dokument, nima izrecne prepovedi indeksiranja map (directory listing), spletni roboti (web crawlers) dokument indeksirajo in ga pokažejo med zadetki, če le uganemo zaporedje nekaj besed iz njega.

• za dokument na spletu, ki ga nismo namenili objavi, je najbolj varno v glavi uporabiti vrstico <meta name="robots" content="noindex, nofollow"> ali <meta name="robots" content="noarchive">
• Če želimo pred indeksiranjem skriti ves direktorij, postavimo vanj datoteko z naslovom robot.txt, v kateri naj robot najde samo naslednji dve vrstici:

User-agent:

• Disallow: / (oz. Disallow: /ime direktorija/, če hočemo iz »objave« izključiti samo ta direktorij)
• spleta sicer nimamo zato, da bi se vanj skrivali
• k vidnosti prispeva postavitev na močno obiskovano mesto (spletni časopis, blog, forum), hiperpovezave v besedilu - več kot jih je, bolje se vpenja v sobesedilo, lažje je priti do njega
• gesla na Wikipediji in Wikiviru so objavljena, Wikiverza namenjena bolj razredni rabi
• objava - odvisno od avtorjevega namena
• "javno objaviti" - javno postaviti pred javnost
• Facebook, Twitter ipd. - v principu gre za zaprte komunikacijske kroge, ki pa zlahka prestopijo polje zasebnega, internega ali klubskega
• pravica do informiranosti : pravica do zasebnosti

Množični um ali pametna množica

Vsem gre za način organizacije znanja v informacijski družbi, ki je na delu pri novi pismenosti in pri Wikipediji, to je znanje, pri katerega produkciji sodelujejo neposvečeni in pogosto anonimni posamezniki, ki je javno dostopno in ki se stalno izpopolnjuje.

• množični um, kolektivna pamet, kolektivna zavest, množična zavest, angl. collective consciousness, hive mind, group mind, mass mind, social mind, collective intelligence, group intelligence, collaborative intelligence, knowledge sharing, collective wisdom, smart mob 'pametna drhal', virtual crowd 'virtualna množica'
• sv. Avguštin - znanje mora biti zastonj
• Wikipedija - metafora novodobne, nikoli prej videne organizacije vednosti; zadnje v vrsti prizadevanj človeštva za enciklopedični zajem znanja
• Aleksandrijska knjižnica, Izidor Seviljski (v srednjem veku v knjigi Etymologiae nameraval strniti vso dotedanjo človeško vednost), Francis Bacon (Descriptio Globi Intellectualis, 1612), razsvetljenstvo (encyclopedism)
• metafora babilonskega stolpa - nemožnost dosege veličastnih načrtov, razlog: komunikacijske težave, posledica množice udeleženih jezikov
• Wikipedija z 290 jeziki spominja na babilonski stolp, vendar je zagotovljena primerljivost znanja in orodje kliče po njegovi izmenjavi (prevajanju in prirejanju kvalitetnih gesel)
• znanje kot vrednota, dobrina
• enciklopedije: razporeditev po abecedi (osvoboditev od hierarhičnega dojemanja znanja, asociira na mozaik, kalejdoskop, krpanko) ali drevesno
• Wikipedija: logo v obliki globalne puzle, vendar abecedna razporeditev (z izjemami raznih seznamov) ni pomembna - iskanje s pomočjo algoritmov iskalnika
• Kategorija: določitev mesta v hierarhiji znanja
• Glej tudi: nanizana so sorodna gesla po asociativnem principu
• množica kot relevantna soc. kategorija šele v demokratizacijskih prizadevanjih v 18. in 19. stoletju -> 20. stol - totalitarizem (fašizem, nacizem, komunizem) in birokratizem
• sodobna množica je sublimna, določa jo drugačna vrsta dela (ne več fizično), dobiva status subjekta, prisega na red, ne potrebuje več avtoritativnih voditeljev (sodelovalna komunikacija)
• množica ima v sodobni socialni teoriji pozitivno konotacijo
• množica - konstruktivna kreativna sila
• pametna množica - samorealizacija, samoorganizacija, samoregulacija družbe
• crowdsourcing - množičenje - oblika proizvodnega procesa, pri kateri množica posameznikov, vsak s svojim drobnim prispevkom, deluje v korist skupnosti
• Wikipedija dokazuje, da v določenih situacijah množica opravi naloge in rešuje probleme bolje kot njeni posamezni člani

Avtorske licence

Besedilo je rezultat pisanja, ki ga definirajo ali opisujejo stroke različno. Iz pravnega zornega kota pa je tekst intelektualna lastnina, okrog katere se je oblikovala specifična zakonodaja, poznana pod imenom copyright oz. avtorske pravice. Pravni koncept intelektualne lastnine si prizadeva za ozaveščanje o posebnih pravicah, ki jih izdelki človeškega uma prinašajo kreatorjem, in za realizacijo oz. izkoriščanje teh pravic.

Creative commons

• 'ustvarjalna gmajna'
• =avtorska licenca, ki za razliko od kulture dovoljevanja (permissions culture), v kateri temelji copyright, izhaja iz svobodne kulture (free culture) (pojem je uveljavil Lawrence Lessig)
• lajšanje dostopa do intelektualnih proizvodov
• Copyright bralcu dovoljuje samo določeno rabo, vse druge rabe pa mu prepoveduje in mu grozi s sankcijami, če ne bo ubogal, creative commons pa mu tekste najprej ponuja in šele potem dodaja, pod kakšnimi pogoji
• vrste licenc cc:

	Priznanje avtorstva (attribution – BY)	Delo se lahko kopira, razširja, prikazuje in izvaja; dovoljena je izdelava izpeljanih (derivativnih) del, če se pri tem navede avtorstvo izhodiščnega dela na način, kot je tam določeno.
	Deljenje pod istimi pogoji (share-alike – SA)	Derivativno delo se lahko razširja le pod licenco, ki je identična licenci izhodiščnega dela (copyleft).
	Nekomercialno (non-commercial – NC)	Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja in je uporabljeno za predelave (derivacije) le za nekomercialni namen; Wikipedija takih del ne sprejema.
	Brez predelav (no derivative works – ND)	Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja, ni pa dovoljena njegova predelava. Wikipedija takih del ne sprejema.

• licence so spremenljive
• opremo revij z licenco cc zahteva tudi direktorij prostodostopnih znanstvenih revij DOAJ, med katerimi je tudi Slavistična revija.
• Creative Commons Attribution 4.0 International license - najsodobnejša med licencami cc, dela so prosto dostopna pod pogojem, da uporabnik navede njihovega avtorja
• avtorji del, objavljenih pod licenco cc 4.0 priznavanje avtorstva, ohranijo t. i. moralne avtorske pravice

Copyright

Zakon o avtorski in sorodnih pravicah ©- ščiti izvirna avtorska dela, fiksirana v katerem koli mediju: literarna (sem spadajo tudi računalniški programi), glasbena, dramska, filmska, arhitekturna itd. pred nepooblaščenim razmnoževanjem in distribuiranjem, nedovoljeno javno izvedbo ali predelavo dela in objavo takega izvedenega dela. Bralec sicer knjige lahko kopira ali predeluje, le v javnosti se te kopije ne smejo znajti.

• kršenje moralnih avtorskih pravic - npr. nekorektno citiranje ali sploh odsotnost citiranja, posnemanje in druge oblike prisvajanja dela, ki pa ni povzročilo materialne škode
• neustrezni koncepti avtorske pravice (copyright):

 1. pri intelektualnih proizvodih preveč poudarja njihovega tvorca (avtorstvo), 
 2. zrasla je iz izkušnje s tiskanimi objavami in se drugim medijem slabše prilega, najslabše pa internetu, skratka ni kompatibilna z informacijsko družbo, 
 3. intelektualne proizvode obravnava v prvi vrsti kot lastnino, namesto da bi jih videla kot javno dobrino.

• Copyright ne upošteva nematerialne dobrine produktov človeškega uma
• anonimna in psevdonimna dela stopijo v javno last 70 let po objavi
• neobjavljena dela (dnevniki, fotografije, rokopisi) so zaščitena enako kot objavljena
• izdajatelj neobjavljenega dela, ki je že v javni lasti, uživa avtorsko zaščito 25 let po izdaji, uredništvo kritične izdaje dela v javni lasti pa je zaščiteno 30 let po objavi
• lastnik avtorskih pravic je avtor, dokler jih ne proda ali odstopi
• avtorske pravice: pravica do razmnoževanja (s tiskanjem, fotokopiranjem, prepisovanjem, citiranjem, digitaliziranjem, nalaganjem s strežnika na svoj računalnik) in razpečevanja (razpečavanje ali distribucija je, kadar delo damo na razpolago v razredu, na spletni strani, ko posodimo komu knjigo)
• vse to je dovoljeno početi, dokler gre za korektno oz. pošteno uporabo (fair use)
• če avtor poleg dela proda tudi avtorske pravice, ne odloča več o njegovem razmnoževanju
• moralne pravice zadevajo predvsem intelektualne proizvode, ki so izdani v manj kot 200 izvodih (npr. grafike)
• poštena raba = neprofitna (nepridobitna) raba
• odpor avtorjev do spletne objave pod licenco cc je anahron

Bralec

Prosti dostop

• zunaj šole je prosta dostopnost znanja manj samoumevna
• najbolj informacijsko zaprta in zaščitena področja človeškega delovanja so vera, vojska, trgovina, uradovanje in industrija
• znanstvene objave so v zadnjem desetletju 20. stoletja nehali honorirati zaradi drugačnega socialnega statusa avtorjev: literarni avtorji so honorar potrebovali za preživetje, znanstveni avtorji pa so imeli večinoma akademske službe
• EU zahteva prosto dostopnost znanstvenih objav projektov, pri katerih je finančno udeležena
• Prosta ali odprta dostopnost (OA open access)
• prosti dostop - poseganje v besedilo, informacijo ni dovoljeno (časovno in krajevno neomejena in brezpogojna spletna dostopnost)
• prosta vsebina (free content) - poljubno spreminjanje besedila, informacije je dovoljeno
• zlati prosti dostop (angl. gold access) - prosti dostop zagotovi založnik; v njem običajno recenzirani revijalni članki
• zeleni prosti dostop (green OA) - za prosti dostop je poskrbel avtor s samoarhiviranjem objav ali njegov delodajalec s postavitvijo v prosto dostopni repozitorij; v njem običajno predobjave ali poobjave
• sivi dostop (nem. grauer Weg) - poimenuje spletno dosegljivost publikacij, do katerih je sicer težko priti (diplome, doktorati ...)
• hibridni dostop - pomeni, da poleg zastonj spletnega dostopa obstaja še plačljiva tiskana verzija publikacije
• zakasnjeni prosti dostop - je ime za objave, ki pridejo v prosti dostop po omejenem obdobju embarga, recimo v zamiku enega leta po objavi
• platinasti prosti dostop - označuje publikacije, s katerimi avtorji nimajo stroškov, ker je stroške objave pokril nekdo drug (inštitucija, država ...)

Založbe

• so del kulturne industrije, ki obravnava bralca kot potrošnika
• forsirajo objavljanje v knjižni obliki, ker jim te prinašajo zaslužek (znajo jih prodajati)
• ciljna publika založb so otroci v prvih letih starosti (ne znajo še opravljati z računalnikom) in upokojenci
• pisci znanstvenih razprav poznajo potencialne bralce svojega področja, zato za posrednika ne potrebujejo založb, vendar pa se nekateri zanje odločajo zaradi njihovega ugleda
• »predatorske založbe« (predatory open access publishing) v perspektivi ogrožajo ali celo ukinjajo monopol založniških korporacij

Repozitoriji

• očiten dokaz o vplivnosti znanstvenega objavljanja dobimo preko številk o citiranosti
• branost objave se meri s številom dostopov na stran, dodatno lahko tudi s številom klikov na objavo
• repozitoriji imajo funkcijo štetja ogledov objav že vgrajeno
• kanadski projekt PKP (public knowledge project), v okviru katerega delujejo odprtokodni program OJS (open journal system) za izdajanje serijskih publikacij, OCS (open conference system) za organiziranje konferenc, OMP (open monograph press) za izdajanje monografij in OHS (open harvester system) za indeksiranje vsega naštetega in drugih spletnih virov
• slovenski literarni zgodovinarji lahko naložijo svoje akademske spise na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, na Univerzi v Mariboru in na Univerzi v Novi Gorici
• slovenski akademski repozitoriji so združeni na spletišču Nacionalni portal odprte znanosti
• objavljanje na spletu do neke mere spreminja slog pisanja

Varovanje zasebnosti

• nezaupanje ljudi v globalna digitalizacijska podjetja
• občutek in občutljivost za obstoj posameznika je znak civilizacijske razvitosti
• zlorabe nagovarjajo k pravni regulaciji zbiranja podatkov in previdnosti pri njihovem posredovanju
• zbiranje in obdelava podatkov sta nujno izhodišče za vse znanosti o človeku in za povečanje kvalitete našega bivanja
• Urad informacijskega pooblaščenca