Uporabnik:Ajerina

Moje domače naloge

• Sila spomina (Milan Resnik). Št. 58 (12. marec 1910). 58

12.10

Kaj se je zgodilo ob prvem prebiranju Slavistične revije?

Rdeče platnice, bele črke na njih. S prsti preletim nekaj strani. Mogoče bo pa dobra.

Mojo pozornost pritegne članek z nenavadnim naslovom, ki ga nikoli ne bi pričakovala v takšni publikaciji: Vodka in pir. Spustim se v vsebino in kmalu ugotovim, da govori o ruskem pisarju Zaharju Prilepinu in o njegovem slogu pisanja. Blaž Podlesnik (avtor razprave) mi kmalu dokaže, da ta prispevek zagotovo spada v to revijo. Z znanstvenim pristopom in slogom pisanja dokaže poznavanje tematike in visoko raven strokovnosti. Preseneti me raznolikost tem, slogov, avtorjev in število različnih pisav. Bralec se mora revije lotiti s spočitimi možgani in praznimi mislimi, če jo bo želel resnično prebrati in se ob njej zamisliti. Namreč v nasprotnem primeru misli hitro zatavajo drugam.

Mimogrede. Zakaj se revija začne s stranjo 433?

19.10

Kaj sem izvedela pri tipkanju

Tipkanje se mi je zdelo zabavno in mislim, da sem se pri tem marsikaj naučila. Delo se mi je zdelo lahko, imela pa sem nekaj težav pri ustvarjanju strani in linkih. Tipkanje vzame človeku veliko časa in sem hvaležna svojemu instinktivnemu občutku, da sem kliknila na dokaj kratko zgodbo in je zato delo potekalo veliko hitreje. Zdi se mi, da tipkanje dobro pripomore k poznavanju del ter natančnosti branja.

Prav tako ti dejanje da občutek, da delaš dobro delo, kar je popolnoma resnično. Drugim ljudem tako daš dostop do besedil, do katerih večina nikoli ne bi dostopala.

26.10

Kolikšen odstotek mojega prostega časa zavzema literatura?

Ko prosti čas in literaturo uporabimo v istem stavku, težko govorimo o odstotkih. Literatura namreč zajema velik del mojega prostega časa, vse skupaj pa je seveda odvisno tudi od letnega časa ter količini prostega časa. Med šolskim letom večinoma posegam po obvezni literaturi, ki jo moram prebrati za slovenščino ter raznih revijah in člankih, ki mi slučajno pridejo v roke. Sama vsako branje štejem kot prosti čas, saj v tem uživam. Glede na to, da vsak dan najmanj uro in pol preživim na javnem prometu, tam vedno berem. Če ni svetlobe, uporabim bralnik ali tablico.

Poletje pa je druga zgodba. Knjige so z mano vsak dan, na vsakem potovanju, v naravi, na plaži, na vlaku, letalu... Moja kartica za knjižnico je vedno polna, nemalokrat si izposodim tudi na mamino kartico. V povprečju preberem eno delo na dan, pa naj bo to kriminalka, zgodovinski roman, ljubezenski roman, visoka literatura ali pa knjiga poezij.

Ko se ozrem po avtobusu, vedno najdem najmanj enega, ki nekaj bere. Pa naj bo knjiga v slovenskem ali tujem jeziku. Knjižne police so med poletjem vedno oropane, knjige v naprej rezervirane. Iz tega sklepam, da veliko ljudi svoj prosti čas nameni literaturi, res pa je, da v večini posegajo po lahki, hitro berljivi literaturi.

Ko sem ta teden opazovala okoli sebe in iskala dogodke povezane s književnostjo, sem ugotovila, da jih je, če te to zanima, precej. Številni so dogodki, kjer se bere poezija, otroške pravljice, pa tudi predstavitev svežih knjig ne manjka. Veliko navdušencev nad poezijo redno objavlja pesmi na socialnih omrežjih, na televiziji pa na SLO1 ob sobotah in nedeljah zjutraj najdemo oddaje, kjer v goste pogosto povabijo pesnike in pisatelje.

16.11

Objave na Slovlit

Ko sem prvič vstopila na to spletno mesto, se mi je zdelo izredno zastarelo in neprivlačno na pogled. Začela sem prebirati članke, spise in razprave in ugotovila, da bo to mesto zagotovo zapisano na spisku virov za nadaljno delo. Kot slovenist se moraš srečati z različnimi mnenji, članki in znanstvenimi razpravami, da si lahko ustvariš dobro mnenje, ki ga deliš z ostalimi. Zdi se mi, da je vsebina raznolika, poleg tega pa svoje doživetje strani lahko nadgradiš s fotografijami. Ampak potrebna bi bila temeljita prenova.

Nova Pisarija

Uvod

• Nova pisarija nadaljevanje Praktičnega spisovnika
• digitalizacija in modernizacija prinese spremembe
• prvotno načrtovan naslov Nova pismenost po zgledu Vodnika (pismenost = slovnica)
• sedaj govorimo o digitalni pismenosti, informacijski, medijski...
• Wikimedijina spletišča namenjena gojenju skupinskega avtorstva, več razlogov za objavo knjige na spletu
• Wikiknjige moramo razumeti kot proces, ves čas v nastajanju, a hkrati eksperiment z medijem -- rastoča knjiga

Kam z avtorjem

• avtorstvo mora biti navedeno
• pri spletni knjigi je težko napisati letnico izdaje, saj se vseskozi dopolnjuje in spreminja (sedaj naveden datum vpisa knjige v Cobiss)

Prešernova Nova pisarija

• sklicevanje na Prešerna, njegovo satirično pesnitev s prvotnim naslovom Kranjska pisarija, nato preimenovana
• pogovor med učencem in učiteljem(pisarjem)
• Prešeren ironiziral nasprotnike svoje poetike, Kopitarja, Metelka, Ravnikarja, Pauška

Pismenost

• biti pismen= obladati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo
• pismouk= "razvijalec svetih spisov, učenjak"
• drugačen pomen v preteklosti (pisati z roko; lepopisje) kot danes -- določa prag civiliziranosti
• spremembe komunikacijskih navad pripeljale do konfliktov med sporazumevalnimi praksami (starejši pravijo, da so mladi nepismeni, ker se ne znajo izražati, slednji očitajo nepismenost starejšim, ker ne znajo uporabljati interneta in tehnologije)
• pismenost je sposobnost sprejemanja zapisanih informacij in sposobnost njihovega tvorjenja in posredovanja
• spretnost rokovanja z elektronskimi napravami še ni dovolj za potrditev splošne pismenosti
• interaktivnost
• pismenosti več, obvladovanje več sporazumevalnih kodov prednost
• PISA 2009 - test pismenosti
• slabša bralna pismenost (pravilno razumevanje sporočil v kulturi), nadpovprečna e-pismenost
• največ tipkamo v mobilne naprave, nato v računalnike (projekt Raba interneta v Slo)
• Društvo slovenskih pisateljev dolgo ni želel vstopiti v tehnologijo, ignoranca do e-sporočil..., prav tako SAZU
• a uporabo tehnologije je treba tudi omejiti!
• novodobna elektronska pismenost nujni del splošne pismenosti, razviti svet blizu 100%
• publicistov 16.000-18.000, blogarjev 46.000, wikipedistov 125.000 (mesečno aktivnih 300) -- delež objavljajočih narašča po zaslugi družabnih omrežij na spletu
• pogosto se objavljanje začne šele po diplomi
• aktivno pismeni v manjšini, vlogo pišočega se še vedno povezuje s čudaštvom
• družba kulturno raste, kadar se kriteriji za dejavno participacijo v kulturi dvigajo

Informacijska družba

• ime za socialni vzorec našega časa , ki nadomešča starejšo industrijsko družbo (pojmi: participativna kultura, družbeni mediji, družabna omrežja, fanovska kultura...)
• vzajemna očitanja in predsodki med natisnjeno in elektronsko knjigo:

Prava knjiga je le tiskana knjiga, ker na njej sloni naša kultura.	Natisnjena knjiga je le stranski proizvod procesa, ki ne potrebuje papirja.
Tisk je najzanesljivejši način ohranjanja informacij.	Tisk ni optimalen način za širjenje informacij.
Branje na zaslonu ni udobno in ni zdravo.	Branje starih tiskovin je zdravstveno škodljivo, povzroča vnetje oči; črk na papirju ni mogoče povečati.
Elektronske naprave so težko razgradljive in onesnažujejo okolje.	Tisk je neekološki (e-knjiga = eko-knjiga).
Tisk je dražji.	Ne, tisk se z medijsko konkurenco cení, draga je le elektronska infrastruktura.
Verodostojna informacija je le tiskana informacija.	V eksistenco in verodostojnost tistega, česar ne najdemo na internetu, lahko resno dvomimo.
Tisk ohranja avtorjevo avtoriteto, od bralca pričakuje spoštljiv odnos.	Avtorska avtoriteta hromi kreativno recepcijo.
Če že druge publikacije ne, so pa vsaj leposlovne užitne samo v knjižni obliki.	Ne drži: v 16. stoletju so se knjige bolj poslušale kot brale, v 19. stoletju je bila standardna revialna objava in ne knjižna.

• civilizacijska vloga tiskane knjige marginalizirana, a nikoli ne bo šla iz rabe, postaja butični estetski objekt, zbirateljski artikel
• le ena tretjina dijakov si izposodi obvezno branje, drugi dve prebereta slednjega na zaslonu
• digitalna informacija ranljivejša, a kulturno brez nje prenehamo obstajati
• zaenkrat humanisti in socialni teoretiki še odrivajo digitalne informacije, jim ne zaupajo...

Wikiji

• Wikimedia neprofitna organizacija (v njej Wikipedia in sestrska spletišča) -metafora nove družbene paradigme, sodobne pismenosti, pozitivne utopične vizije prihodnje družbe
• lahka dostopnost, voluntarizem, kooperativnost, tesnejši stik z realnostjo, nagovarja k jasnemu, jedrnatemu enciklopedičnemu izražanju
• havajsko wikiwiki=res hitro
• žargonski izraz za skupek spletišč, pojav 2001
• Wikipedijina spletišča zajemajo: Wikipedijo, Wikivir, Wikiknjige, Wikiverzo, Zbirko, Wikislovar
• Wikipedija kot vmesnik: Butalopedija, Wikipeetia, Koropedija (koroška wikipedija), Karl-May_Wiki
• oddelki in literarnovedni projekti: English and Comparative Literature Department, Prostor slovenske literarne kritike
• računalniška tehnologija druge generacije (Wikipedija- možnost uporabniškega poseganja v spletišče...šele nato spletišče kot vir informacij)
• s kvaliteto člankov na Wikipediji se meri vitalnost jezikov in njihova sposobnost preživetja (prej odvisno od prevoda Biblije, nato od epske pesnitve, nato prevod operacijskega sistema Okna...)
• slovenščina trenutno na 40.mestu glede na št. člankov na Wikipediji in njihovi kvaliteti
• po Kornaijevi kategorizaciji spadamo v 2.skupino, ki ima ime vitalni jeziki (v prvi skupini 16 jezikov- tem se ni treba bati za preživetje, tretja skupina z nejasno prihodnostjo)
• 41 jezikov umirajočih oz. mrtvih
• 6500 jezikov na svetu
• 2014 na Wikipediji 290 jezikov, delež v angleščini 13 %
• več je jezikov, več je kulturnih izbir, večje so možnosti za preživetje na svetu
• Slovenska Wikipedija od 2002, leta 2016 150.000 gesel, 500 aktivnih, najbolj pridnih 20 prispeva 83 % vnosov
• status člankov urejen z licenco creative commons (cc) - licenca ustvarjalnega ljudstva (predvideva se da bo nadomestila copyright
• uveljavljanje avtorstva stvar ega in želje po honorarju
• na vrhu vsake strani 4 zavihki: članek, pogovor, uredi, zgodovina
• kredibilnost zagotavljajo utečeni recenzijski postopki (peer reviewing) - objave kontrolirajo zavzeti posamezniki
• pisci si prizadevajo za nevtralno stališče (nepristranskost, neutral point od wiew (NPOV))
• Wikipedija se razlikuje od drugih publikacijskih možnostih, ker za njo ne stoji država, ne mednarodne profitne družbe, picem ni za zaščito svojih avtorskih pravic, prispeva lahko vsakdo, uveljavlja sodelovanje namesto tekmovalnosti, samorefleksivna...

Wikiji in šola

• močno pedagoško orodje
• uporabiti Wikipedijo v šoli pomeni soočenje z realnim svetom, stik le koristen
• profilirani pisci nočejo, da bi bilo njihovo delo izpostavljeno tujim posegom
• Wikipedija ni nadomestek za spletno učilnico (le Wikiverza)
• učenje in poučevanje na daljavo, prostodostopno orodje Moodle, MOOC
• vandalizem in njegovo reševanje, zgodovina, 2 min čas redakcije povprečno

Avtor

• avtorska biografija eminenten literarnovedni žanr
• raziskave Duševni profili slovenskih preporoditeljev, Levstikov duševni obraz, projekti SBL, zbirka Znameniti Slovenci, zborniki, korespondence...
• avtor v središču do 60.let
• v središču besedilo (publikacija te faze knjiga Lirika, epika, dramatika, večji projekt serija zbornikov)
• v 80.letih se pozornost zopet usmeri v bralca in k njegovim kulturnim interesom, študije o trivialni literaturi, porast socioloških razprav, terminološke spremembe
• teža besedila se odloča v razmerju do bralca

Motivacija za pisanje

• motivi: predmet vreden ubesedovanja, zaradi sebe, socialne skupine...
• etika strokovnega pisanja - etično sprejemljivo samo tisto pisanje, ki izvira iz zanimanja za temo samo
• avtorski napuh
• pri iskanju teorije moramo izbrati orodja, ki so kar najbolj primerna za uspešno obdelavo, ne smemo pa zanemariti dokazov, ki bi dokazovali nasprotno
• sporno je, če zbrano gradivo ljubosumno ne ponudimo drugim, ali ga ukrademo
• obsesija s pisanjem = skribomanija, grafomanija
• v splošnem velja, da je pisanje, ki se na sposobnost dojemanja, interese in želje publike ne ozira, neprofesionalno in nepotrebno
• misel na bralca pogoj, da sporočilo doseže svoj cilj (delo mora biti napisano razumljivo)
• nove tehnološke možnosti, ki omogočajo množično udeležbo v pisanju
• naš socialni ideal je družba kreativnih posameznikov, ki svojo kreativnost izražajo tudi s pisanjem
• pismeni smo na štirih področjih: za vsakdanje sporazumevanje, leposlovno, strokovno in znanstveno ter publicistično oz. novinarsko

Izbira jezika

• če pišemo za širšo javnost, jo bomo nagovorili v angleščini, domačo publiko pa v slovenščini
• za razprave o slovenski književnosti je nevtralni jezik slovenščina
• tuje založbe izkoriščajo, izdajo knjigo na eksotično temo v katerem izmed svetovnih jezikov, slovenske inštitucije pa krijejo stroške
• ni strahu, da se ne bi slovenistična znanost v prihodnosti pisala v slovenščini
• Slavistična revija že od 1950-tega leta dalje objavlja tujejezične povzetke, v zadnjem času angleščina prevladuje
• na mednarodnih simpozijih zadeve slovenskega jezika redko vzbudijo zanimanje
• krivda za slabo vidnost objav v tujih jezikih je v nezadostni promociji takih objav s strani tvorcev (lahko bi dodali povzetke v angleščini, vključitev v kazala, gesla na Wikipediji...ker tega ne počnemo ali vsaj ne v zadostni meri, naših publikacij ne poznajo in jih tudi ne citirajo
• če si bomo prizadevali za vključitev v mednarodno izmenjavo informacij na svojem strokovnem področju, tako da povabimo akterje v revije, na simpozije, pa lahko našo odmevnost povečamo
• delež nemščine kot razpravnega jezika skrčil za tretjino
• razloge za neenakopravno udeležbo jezikov v svetu je Domenico Diormonte pripisal jezikovni in kulturni ignoranci in predsodkom angleško govorečih akterjev.

Izbira teme

• število izbirnih možnosti kazalec razvitosti sistema, življenjskega standarda - naraščanje pišočih, št. knjižnih izdaj, novi publikacijski kanali
• v svetu ne moremo biti več prepričani, če smo si postregli z pravo izbiro
• užitek pri izbiranju moti izbira med dvemi stvarmi: ali-ali odločitve
• pravo vrednost le realizirane, konzumirane izbire
• Slovenija spada med državi z najvišjo stopnjo blagostanja, primerna za uveljavljanje alternativne civilizacijske paradigme, v kateri izbira enega ne pomeni prikrajšanja drugega
• v akademskem okolju teme študentom narekujejo asistenti in profesorji, diplomantom mentorji...
• nekdaj potrebno izbiro teme utemeljevati v socialnih idealnih enakosti, bratstva in enotnosti, danes pa z internacionalnostjo, interdisciplinarnostjo, ekološko občutljivostjo ("trajnostjo") in željo po boljšem razumevanju
• najbolje je če si sami izberemo temo, do katere imamo pozitiven čustven odnos
• ni slabih in dobrih tem
• avtor proti samostojnemu izumljanju seminarskih, diplomskih in doktorskih tem - vedno iste teme, povezane z našo bralsko izkušnjo
• relevantnost ("tehtnost") teme - financiranje omogočeno tistim, ki naj bi bile pomembnejše od drugih (maksimalno relevantna literatura tista, ki je pomembna v nacionalnem smislu
• literatura v slovenščini in literarna veda inštrument nacionalnega interesa
• globalna relevanca ni samo ena
• spremembe na lestvici relevantnih tem se dosegajo z vključevanjem spolnega filtra, žanrske perspektive, motivne perspektive ali kot gradivo pri utemeljevanju novega metodološkega pristopa

Vaje v pisanju

• osnovni sredstvi: tipkovnica in miška
• pisca moramo na začetku navaditi na orodje
• preko ročne spretnosti se krepi inteligenca, pisanje z roko pomaga pri pomnjenju črk - pri otrocih to pomembno
• tipkanje in pisanje spadata med haptične oz. tipalne izkušnje, ki so razvojno pomembne
• čitalnih in OCR (optilno prepoznavanje črk), le popravljamo za strojem
• Wikivir dobimo 2006
• slovenščina eden od 114 jezikov
• študentski projekt Slovenska leposlovna klasika

• na seznamu, pripravljenem za razred, se vpiši s svojim uporabniškim imenom k eni izmed nalog, npr. takole: [[Uporabnik:Anita Mega|Besna Strojepiska]]; na koncu izbrane alineje, za pomišljajem
• v urejevalni način vstopiš s klikom na zavihek Uredi stran, ko končaš, čisto spodaj levo klikneš gumb Shrani stran
• če naslov domače naloge še ni klikljiv (če je torej v navadni pisavi namesto v rdeči ali modri), napravi klikljivega po vzorcu drugih; zdaj je že jasno, da besede postanejo klikljive, če so v dvojnih oglatih oklepajih
• kjer klik na naslov pripelje na neko drugo besedilo z enakim naslovom, je treba naslov našega teksta na seznamu spremeniti: ponavadi dodamo v oklepaju avtorjev priimek ali naslov časopisa z letnico, npr. [[:s:sl:Dom|Dom]] > [[:s:sl:Dom (Kveder)|Dom]], kar pripelje na prazno stran
• predponi :s:sl: pomenita slovenski Wikisource
• odpri na računalniku še eno okno in v njem besedilo, na katerega kaže povezava na koncu alineje; najpogosteje je z dLiba ali s spletišča Internet Archive; med tem oknom in Wikivirovim oknom se seliš s kombinacijo tipk <Alt> + <Tab>
• ne popravljaj avtorjevih morebitnih pravopisnih ali slogovnih napak, saj to ni lektura, ampak korektura
• kadar naletiš v predlogi na očitno tiskarsko napako, jo popravi takole: {{redakcija|zatikkana beseda|popravljena beseda}}, kar na zaslonu dá: popravljena beseda
• na dnu dodaj kategorije, npr. [[Kategorija:Podlistki]], [[Kategorija:Slovenec]], kategorijo z imenom avtorja, žanrom, temo

Usoda avtorstva, Soavtorstvo

• starejši koncept
• avtorji imajo svojo zakonodajo
• močne skupnosti, npr. Društvo pisateljev, prevajalcev, Avtorska agencija
• biti avtor včasih nekaj pomenilo, prinašalo družbeni ugled in osebno zadovoljstvo
• avtorjeve zahteve, naj lektorji in uredniki ne posegajo v njegovo delo oz. naj to počnejo skrajno občutljivo
• redaktorji se trudijo ohraniti avtentičnost
• problematično, ko avtor posega in želi objavljenemu besedilu preprečiti obtok med publiko, ki se je avtorju zamerila
• tujih posegov v besedilo ne smemo vzeti kot kritiko, ampak kot sodelovanje
• na Wikipediji pravila obnašanja soavtorjev izoblikovana, drugače na Wikiknjigah
• pravila soavtorstva:

1. vprašanje delitve dela in zaslug za delo postavi v oklepaj
2. bodi odprt za spremembe in usklajevanje načrtov
3. zatri ego v korist dobrih medsebojnih odnosov in stvarí same
4. zaupaj sodelavcem in njihovi ekspertizi, v sili angažiraj nevtralne arbitre
5. soavtorji imajo pravico veta na vsebine, s katerimi se ne strinjajo
6. ne poizveduj za avtorjem posega; ni namreč važno, kdo je prispeval spremembo, važna je presoja, ali koristi spisu

Objavljanje

• koncept avtorstva povezan z objavljanjem
• objave ključne pri poimenovanju avtorja
• danes si stroške tiskanja lahko privošči vsak
• nov pomen izraza "postaviti besedilo" - naložiti besedilo na kak stražnik oz. na kako spletno mesto
• Jožef Žemlja leta 1842 sklenil, da ne bo plačal svoje tiskane knjige v Zagrebu, zato so knjigo uničili
• postavljeno besedilo mora biti objavljeno oz. vsaj nekam umeščeno, drugače ga ne moremo najti, širša javnost ne more dostopati do njega
• indeksiranje map (directory listing)
• spletni roboti (web crawlers)
• za boljšo vidnost objave pomagajo hiperpovezave v besedilu - več kot je povezav, boljše se vpenja v sobesedilo
• avtorjeva intenca odloča če ima besedilo na spletu status objave ali ne
• Facebooku, Twitterju... težko opredelimo status besedil

Množični um ali pametna množica

• vsem gre za način organizacije znanja v informacijski družbi
• korist za vsakega člana skupnosti
• egalitaristična=zavrača slojevitost, hierarhičnost
• splošno znanje nastaja kot produkt dialoga med posamezniki
• vsak človek lahko sodeluje pri oblikovanju informacij
• mnoge kritike-Wikipedije ne smemo vzeti resno, ni zanesljiv vir informacij
• masovnost nevarna, ker brezglava množica brez zmonosti samorefleksije ves čas išče avtoriteto, močnega voditelja (razsvetljensko stališče)
• sodobna množica je sublimna(=vzvišena, plemenita) in samoregulirana, ne potrebuje več avtoritativnih voditeljev
• množičenje= množica posameznikov deluje v korist skupnosti

Avtorske licence

• copyright oz. avtorske pravice (bralcu dovoljuje samo določeno rabo)
• creative commons izhaja iz svobodne kulture, namenjena lajšanju dostopa do intelektualnih proizvodo (bralcu tekste ponuje in šele potem dodaja pod kakšnimi pogoji)

	Priznanje avtorstva (attribution – BY)	Delo se lahko kopira, razširja, prikazuje in izvaja; dovoljena je izdelava izpeljanih (derivativnih) del, če se pri tem navede avtorstvo izhodiščnega dela na način, kot je tam določeno.
	Deljenje pod istimi pogoji (share-alike – SA)	Derivativno delo se lahko razširja le pod licenco, ki je identična licenci izhodiščnega dela (copyleft).
	Nekomercialno (non-commercial – NC)	Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja in je uporabljeno za predelave (derivacije) le za nekomercialni namen; Wikipedija takih del ne sprejema.
	Brez predelav (no derivative works – ND)	Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja, ni pa dovoljena njegova predelava. Wikipedija takih del ne sprejema.

• licenco avtor lahko tudi spremeni
• Creative Commons Attribution 4.0 International license = ima globalno veljavnost, dela prosto dostopna pod pogojem, da uporabnik navede avtorja
• avtorji del tako ohranijo moralne pravice

• COPYRIGHT= Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, ščiti pred zlorabo, bralec lahko počne marsikaj a pod pogojem, da je to početje zasebno
• problemi: preveč poudarja tvorca, nastala iz izkušnje s tiskanimi objavami, slabo se prilagaja, proizvode obravnava kot lastnino
• zaščita traja za časa življenja tvorca + 70let
• anonimna in psevdonimna dela pa stopijo v javno last 70 let po objavi
• neobjavljena dela so zaščitena enako kot objavljena, izdajatelj uživa avtorsko zaščito 25 let po izdaji, uredništvo 30 let

Bralec

Prosti dostop

Logo prostega dostopa

• zunaj šole prosta dostopnost znanja manj samoumevna
• vstopnine za muzeje, članarine za knjižnico, naročnine...plačujemo za informacije
• internet omogočil lahko dostopnost in neplačljivost
• civilizacijsko prelomna dejanja niso imela nič od države oz. zelo malo, marsikje celo ovira dostop do znanja
• internet ukinja staro izkušnjo, da je treba biti nezaupljiv do vsega, kar prihaja od zunaj
• znanje se odpira in ne obratno
• nezaupljivost do informacijske družbe neutemeljena in krivična
• znanstvene objave v zadnjem desetletju nehali honorirati, znanstvena revija mora biti spletno dostopna in po možnosti zastonj
• prosta ali odprta dostopnost (OA, open access) (odprti podatki, odprti dostop, prosta vsebina, prosto znanje, prosto izobraževanje, odprta koda, odprto raziskovanje, odprta znanost...)
• razločevanje med prost in odprt (prost=brezplačno dostopnost besedila, avtor pravice prenesel na založbo, odprt= brezpl. dostop, avtor pravice obdržal)
• prosti dostop se hitro povečuje
• sivi dostop= spletna dosegljivost publikacij, do katerih je težko priti
• hibridni dostop= poleg zastonj verzije še plačljiva tiskana
• zakasnjeni prosti dostop
• platinasti prosti dostop= avtorji nimajo stroškov
• zeleni dostop= zanj poskrbi avtor s samoarhiviranjem objav
• predatorske založbe
• repozitoriji - lahko dobimo statistiko dostopov do članka, število citiranj
• odprta družba komercializacijo znanstvenega objavljanja zavrača
• glavni namen repozitorijev je za zdaj arhiviranje diplom, magisterijev in doktoratov
• objavljanje na spletu spreminja slog pisanja, poljudnejši izraz
• BY= priznavanje avtorstva
• OA= avtor plača
• 3 slov. literarnovedne revije: Slavistična revija, Jezik in slovstvo, Primerjalna književnost
• SlovLit=odprti značaj, 800 informacij letno in enim sporočilom dnevno, 1650 članov

Varovanje zasebnosti

• zasebno:javno
• Zakon o varovanju osebnih podatkov
• s prepovedjo iskanja po imenih in priimkih je urad pohabil korpus Nova beseda, saj bi se lahko razkrili morebitni zasebni podatki danes živečih ljudi, sedaj ne sme vsebovati dveh zaporednih osebnih lastnih imen, lahko iščemo le po enem

Kredibilnost

• vsakdo lahko objavi vse
• kredibilnost=zanesljivost
• prisiljeni samostojneje presojati o verodostojnosti objav
• avtorju smemo zaupati če gre za uveljavljenega strokovnjaka, o katerem lahko preverimo v biografiji in na drugim mestih

Aktivizem

• k spremembi miselnosti pripeljalo prepričanje, da objektivno znanstveno spoznanje človeških zahtev ni mogoče
• aktivizem je socialni koncept; kdor aktivno sodeluje v kakšnem društvu ali gibanju
• aktivizem ne pomeni nujno, da imamo opraviti z naprednimi družbenimi gibanji
• ne mara statističnih podatkov
• pograbi posamezen fakt, ga posploši in izpusti vsa dejstva, ki ne ustrezajo njegovi intenci

Avtorstvo

• inštitucionalna vezanost avtorja na podatek z dvojno valenco (po eni strani podeljuje legitimiteto objavam, po drugi strani pa inštitucije rade zavirajo objavo prelomnih odkritij
• starost dokumenta ima dobre in slabe strani
• paziti moramo tudi na laike, saj pogosto ne odkrijemo ponaredkov, informacije napačne!
• Hervardi politično radikalno združenje, njihovo spletišče polno informacij, ki so v njihovem političnem interesu

Strokovno recenziranje

• angl. peer reviewing je utečen postopek za selecioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih
• recenzenti so strokovnjaki, ki jim je znanstvena srenja priznala kompetenco za področje recenziranja in ki v skupnosti uživajo ugled *pogosto so to uredniki časopisov, zbornikov in knjig
• formaliziran recenzijski postopek je prvi od pogojev za pridobitev statusa znanstvene revije
• recenziranje naj bi preprečevalo objavljanje nepreverjenih in nedomišljenih razprav in razprav
• nepotizem= preferiranje prijav prijateljev in sorodnikov
• besedilo anonimiziramo tako, da gremo na ime datoteke v seznamu in odpremo lastnosti dokumenta in tam izberemo možnost Briši lastnosti dokumenta
• recenzentske popravke in komentarje v besedilu anonimizira urednik tako, da besedilo shrani v formatu rtf, ga odpre kot golo besedilo v editorju, poišče moteča osebna imena recenzentov in jih nadomesti z nevtralnimi
• recenzijski postopek ima tri možne izide: sprejem, zavrnitev ali pogojni sprejem
• nekatera uredništva naredila obrazec, recenzenti le vpisujejo, na koncu obkrožijo le eno od možnosti

Pravopis

• dvom o kredibilnosti pri slaben izražanju in nepoznavanju pravopisa

Ločila

• razlika med vezajem (-), pomišljajem (–) in dolgim pomišljajem (—), stično in nestično zapisovanje
• narekovaji (slovenska Wikipedija priporoča rabo srednjih narekovajev (»«), ki jih je treba najti v orodjarni med simboli)
• dvopičje levostično
• pred tropičjem ni vejice, nestično ločilo
• glede na spremenjivost pravopisa lahko glede na njegovo rabo sklepamo o starosti pisca

Velike začetnice

• naslovi kolon ali vrstic v tabelah - velika
• celice znotraj tabele praviloma z malo, razen celih stavkov in imen
• alineje z veliko le takrat, ko gre za daljše in stavčno oblikovano besedilo (potem morajo biti vse take, sicer podpičje)
• filozofski termini z malo in brez narekovajev

Drugo

• spol se po pravilu veže na osebek
• v dvomu je izbira moškega spola nevtralnejša

Digitalna pismenost

• upoštevanje tehničnih parametrov, kot jih diktirajo uradniki

Formati besedil

• pisec mora prepoznati razlike med računalniškimi formati besedil glede na končnice
• txt = golo besedilo (pošiljanje pošte na forum, ki zahtevA samo tako obliko (Slovlit), pisanje računalniških programov; ko si ogledujemo kodo spletne strani ali kodo wikistrani)
• doc, docx, rtf, odt = obogateno besedilo (lahko se recenzira)
• htm ali html = spletno besedilo
• pdf = natisljivo besedilo
• slikovni format neodpustljiv, besedila ni mogoče označiti, kopirati, iskati po njem

Besedilo v wikijih

• pišemo neposredno v okno pod zavihkom uredi
• najlažje učenje iz zgledov, ogled drugih strani pod zavihkom uredi

• za odstavek pustimo eno vrsto prazno
• enoto v seznamu na začetku vrstice napove zvezdica (*)
• naslove obdamo z dvema enačajema ==xxxx== (podnaslove s tremi itd.)
• ležeči tisk napravimo z dvema apostrofoma ’’xxxx’’, krepkega s tremi ’’’xxxx’’’
• povezave napravimo z oglatimi oklepaji [[Ljubljana]]; modre povezave pripeljejo na že obstoječa gesla, v rdečem so takrat, ko gesla še ni, in kličejo k pisanju; kadar beseda, ki jo želimo polinkati, ni v imenovalniku, jo zapišemo med oglate oklepaje dvakrat, prvič v imenovalniku, kar bo prišlo prav računalniku, in drugič, za navpičnico, v ustrezni skladenjski obliki: Pesnik se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].
• sliko vstavimo preko menija
• okvirček za avtorja s predlogo {{infopolje pisec}}, okvirček za knjigo s predlogo {{infopolje knjiga}}, razprti tisk z {{razprto|aaaaaaa}}, tako tudi gotico, nejasno napisane in popravljene besede itd.
• oštevilčeni seznami se začenjajo z grabljicami (#)
• presledek na začetku vrstice napravi na zaslonu okvirček z besedilom
• v wikijih delujejo tudi ukazi za format html: <br> za prelom vrstice, <hr> za vodoravno črto, <center> za centriranje besedila
• <poem> uvaja pesemsko besedilo, </poem> ga zaključuje

Vaje v wikijih

• prijava, popravi pravopis in slog v naključnem članku, z oglatimi oklepajo označi potencialna gesla, dodaj povezave v cobiss, popravi članek, ki je označen kot škrbina, poenoti citiranje, napiši samostojen članek
• napake: preintenzivno členjenje na odstavke, mašila, prehajanje med prvo in tretjo osebo, množino in ednino, dobesedno prevajanje iz tujih jezikov
• razveljavi
• zahvala

Sporočanje popravkov in komentarjev

• možnost komentiranja
• označimo besedilo, ki ga želimo komentirati, z desno tipko na miški ali preko menija (Pregled > Nov komentar) odpremo okence z vnos pripomb
• Datoteka > Prikaži zgodovino različic
• preimenovanje popravljenih verzij besedila: Tekst1 > Tekst2 > Tekst3
• dodajanje kratic imena recenzenta - urednik se lažje znajde
• komentiranje wikibesedil: na pogovorni strani besedila ali avtorja; če besedilo nastaja v univerzitetnem seminarju, lahko za diskusijo odpremo samostojno stran na Wikiverzi; znotraj besedila v obliki teksta, ki na zaslonu ni viden (<!-- komentar -->); s predlogo {{redakcija|beseda z napako|beseda s popravljeno napako}}

Navajanje

Čemu sploh citiramo

• brez sklicevanje strokovni pisec ali govorec ne more
• tvorec oblikuje krog zaupnikov
• referenčni krogi, umestitev svojega sporočila v kontekst
• sklicevanje je znak strokovnega pisanja
• v vsakdanji govorici sklicevanja veliko, a so sklici nedokumetirani (relata refero)
• sklici v strokovnih besedilih-grafično poudarjeni z narekovaji ali so celo v samostojnem odstavku in pospremljeni z identifikacijo vira v oklepaju za citiranim besedilom
• viri urejeni po priimkih avtorjev (neredko poudarjeni s kapitelkami ali v razprtem tisku)
• citiranje - neplačljiva uporaba avtorskih del
• 70 letna zapora velja samo za tista dela, ki 29. aprila 1995, ko je stopil v veljavo novi strožji zakon, še niso bila v javni lasti
• v akademskem pisanju delež citatov naj ne bi presegal 20 %
• pretirano citiranje je strokovno in etično sporno, ni pa kaznivo

Prepisovanje

• plagiat - uporaba tujega znanja kot lastnega, brez navajanja virov
• pravni problem postane, če besedilo še ni v javni lasti, mlajši avtorji
• plonkanje oblika lenobe, včasih tudi načrtna strategija ali sistematično prilaščanje tujega =intelektualna kleptomanija
• še hujša je ignoranca

Citatni indeksi

• Citation index= bibliografska podatkovna zbirka, ki iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave, da bi dobili pregled nad medsebojno povezanostjo razpravljanja in identificirali pomembnejše objave
• obstajajo ločeni citatni indeksi za znanstvena področja
• naravoslovje, 1960, SCI (Science Citation Index), SSCI (Social Sciences Citation Index), AHCI (Arts and Humanities Citation Index)
• na Slovenskem upoštevajo Scopus (več kot 20.000 akademskih časopisov, 50 milijonov člankov), Web of Science (WoS), ki ga trži multinacionalna korporacija Thomson Reuters s sedežem v New Yorku
• WoS del Web of Knowledge
• zastonj na razpolago citatna podatkovna zbirka Googlovega Učenjaka (Google Scholar), vendar ga uradniki na ministrstvu še ne upoštevajo
• h-indeks ( razmerje med številom največkrat citiranih del in številom citatov) in i10-indeks (število objav, ki so bile vsaj desetkrat citirane)
• segment slovenske literarne vede šteje nekaj čez 200 raziskovalcev
• odpor do merjenja
• faktor vpliva (IF impact factor) je številka, ki kaže stopnjo uglednosti, vplivnosti znanstvene revije
• merijo odzivnost na članek, povprečno starost citiranih virov...
• meritve kulturno pristranske - skoraj vse revije iz angleškega govornega področja
• znanstvena komunikacija fokus zdaj usmerja k raziskovalcem, podpira sistem ORCID
• uredništva se poslužujejo tudi moralno vprašljivih praks, npr. prisilno citiranje
• prvi slovenski prešernoslovec - France Kidrič
• Googlov algoritem za rangiranje strani
• vplivna teža spletne strani izračunana na podlagi verjetnostne razporeditve (probability distribution)
• Open Citations Corpus (OCC) - nov akademski citatni indeks
• podatek o branosti (audience measurement)

sl v ukaznem nizu pomeni 'slovenski', v 'Wikiverza', b 'Wikiknjige', s 'Wikivir'.

• Slovenske znanstvene revije:Primerjalna književnost, Slavistična revija, Dve domovini, Jezik in slovstvo, Razprave SAZU, Otrok in knjiga, Sodobnost, Dialogi...

• Tuje: Slovene Studies (ZDA), Philological studies, Slavia Meridionales, Slavistika...

• Citatni slogi: APA, MLA, AMA, čikaški, wikipedijski
• vsak ima dobre in slabe lastnosti, največja težava inertnost=tendenca, da vztrajajo pri sprejetih pravilih, tudi če so se razmere spremenile
• humanistični pisci navadno MLA ali čikaški ali nekaj vmes
• čikaški: letnica takoj za imenom; neroden postane, ko publikacija nima avtorja, ko je delo izhajalo skozi več let v zvezkih
• MLA: naslovi del v kratkih sklicih (s prvo besedo naslova, nesimpatično)
• slovenske humanistične revijo imajo vsaka svoj način citiranja
• avtor, naslov + (ime spletišča in datum pri spletni objavi), (kraj, založbo, letnico in knjižno zbirko pri knjigi), (naslov zbornika, kraj, založbo, letnico in strani pri članku v zborniku), (naslov revije, letnik, številko, letnico in strani pri članku v reviji), (naslov časnika, datum in strani pri članku v časniku)

Tehnika citiranja

• dobesedni navedek tujega besedila pisec loči od lastnega z narekovaji ali ga postavi v samostojen, grafično drugačen odstavek
• opombe včasih na dnu strani, čikaški slog uvedel kratke sklice v oklepajih
• v opombah so navedena samo tista dela, iz katerih so bile vzete ali povzete konkretne izjave, v seznamu referenc pa tista dela, ki so za predmetno področje, ki ga članek obravnava, sicer pomembna, ni pa bilo iz njih nič neposredno citirano
• dve prepovedi pri opombah: 1. da bi se v zaporedje mešale nižje ali višje številke 2. da bi se na eno mesto nanašalo več opomb
• kratki sklici
• literatura
• označevanje navedkov (narekovaji, odstavek in drugačen črkovni rez, izpuščanje iz navedkov in vrivanje svojega teksta vanje)
• delitev na vire in literaturo je smiselna v dolgih seznamih (viri v tej kombinaciji pomenijo gradivo, ki je predmet raziskave, literatura pa teoretične ali metodološke pripomočke (orodja) za raziskavo)
• branje na zaslonu ali na papirju se zelo razlikuje

Zgledi

• podatke so nekoč prepisovali z naslovnic, ne s platnic, in iz kolofona
• manj napak - podatke vzamemo iz Cobissa, na naslovnici oz. kolofonu samo preverimo
• Cobiss ponuja tri oblike zapisov (polni, ISBD, COMARC)

knjiga

Tone Svetina. Volčiči. Ljubljana: Borec, 1980.

• knjiga na spletu: Josip Kostanjevec. Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). COBISS Wikivir. Internet Archive.

Josip Kostanjevec. Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). Tudi na spletu.

• kod DOI vpišemo če obstaja, pri nas še ni tako v navadi

knjiga na bralniku

• citirajmo raje z dLiba ali Wikivira kot s Kindla ali drugih bralnikov
• ker elektronske izdaje zajemajo iz tiskanih, je nujno navesti tudi podatke o natisu, ki je bil predloga elektronski izdaji, če so le poznani
• podatka o straneh ne navajamo: (Kostanjevec 1907)

Josip Kostanjevec. Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). Kindle. (če smo brali na Kindlu)

Janez Jalen. Bobri, 1–3. Ljubljana: Konzorcij »Slovenca«, 1942–1943 (Slovenčeva knjižnica, 26, 57, 71). Uporabljena je bila izdaja na Kindlu, pripravljena verjetno po izdaji Celje: Mohorjeva družba, 2006. (če so podatki o tiskani izdaji znani)

članek v zborniku

• v cobissu potrebujemo dva zapisa - o članku in o zborniku

Silvija Borovnik. Sodobne slovenske romanopiske: Sodobni slovenski ženski roman? Slovenski roman. Ur. Gregor Kocijan in Miran Hladnik. Ljubljana: FF, 2003 (Obdobja, 21). 99–108.

Miran Hladnik. Iz kakšnega testa so slovenski junaki. Telo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: Zbornik predavanj. 45. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: FF, 2009. 61–72. COBISS Videolectures.net. (članek dostopen v obliki predavanja v videu)

Poglavje

• takrat, ko je avtorjev knjige več
• navajanje poglavja enega od avtorjev je enako navajanju članka v zborniku

Joža Mahnič. Zgodovina slovenskega slovstva, 5: Obdobje moderne. Ljubljana: Slovenska matica, 1964.

ali

Joža Mahnič. Obdobje moderne. Zgodovina slovenskega slovstva, 5. Ljubljana: Slovenska matica, 1964.

Spremna beseda

Jelka Mrvar. Knjigi Ivanke Mestnik – Grenki kruh – na pot. Ivanka Mestnik. Grenki kruh: Zgodovinski roman. Grosuplje: Mondena, Izziv, 2003. 427–429.

Ivan Potrč. [Spremno besedilo na zavihkih ščitnega ovitka.] Karel Grabeljšek. Nioba. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1977. (na zavihku romana)

Razprava v reviji

• pri revijah uporabljamo polno ime ali uveljavljeno kratico

Tomo Virk. Novi pristopi, stare zablode. Primerjalna zgodovina literatur v evropskih jezikih. Primerjalna književnost 32/2 (2009). 1–22. Tudi na spletu.

Članek v časniku

Igor Bratož. V usodno moč besede ne verjamem, temveč verujem: Poletni dopisovalski pogovor s Sonjo Porle, zaljubljenko v Afriko. Delo: Književni listi 20. 8. 1998. 13.

• pri člankih iz dnevnega časopisja letnika in številke ne zapisujemo, pomembna datum in stran
• namesto dvopičja (Delo:) bi lahko naredili tudi pomišljaj
• pred datumom ni ločil
• če ima naslov podnaslov, naslovne nize smiselno razporedimo, v sili v oglatem oklepaju dodamo pojasnilo

Članek na dLibu

• dve vrsti zapisov: na posamično avtorsko objavo in na celo številko v časopisu

Ivan Pregelj. Mahnič in slovensko slovstvo. Čas 15/3–4 (1921). 167–92. Tudi na spletu.

Enciklopedijsko geslo

• sklic na geslo, kadar pišemo kak drug članek na Wikipediji - oglati oklepaji okrog naslova
• sklicevanje na gesla iz drugih nacionalnih Wikipedij ali iz drugih Wikimedijinih spletišč - pred naslovom v oglatih oklepajih predpona :w:sl:
• [[:w:sl:Planinska povest|planinsko povest]]

• za sklicevanje zunaj Wikipedije - Navedba članka
• nujni podatki: naslov gesla, naslov spletišča in datum

Planinska povest. Wikipedija 10. jan. 2012.

• trije pomembni viri za biografske članke: Slovenski biografski leksikon, Primorski slovenski biografski leksikon in Novi slovenski biografski leksikon -združeni na portalu Slovenska biografija (urejajo pri ZRC SAZU)

Anton Slodnjak. Levstik, Fran (1831–1887). Slovenska biografija

Martin Jevnikar. Budal Andrej. Primorski slovenski biografski leksikon. Sistory.

Anton Kacin, Jožko Kragelj in Marijan Brecelj. Abram, Jože (1875–1938). PSBL. Slovenska biografija.

• izpust avtorja si privoščimo, če smo v zadregi, katerega izbrati

Marjan Dolgan. Idila. Enciklopedija Slovenije.

Zoltan Jan. Bogataj-Gradišnik, Katarina. Slovenska književnost. Ljubljana: CZ, 1996 (Sopotnik) [Leksikoni].

(oglati oklepaj zato, ker je izraz zapisan samo na platnicah)

Naturalízem. Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: SAZU in ZRC SAZU, 2008.

Idila. Marko Snoj. Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: MK, 1997 (Cicero).

• v slovarjih in enciklopedijah gesla zapisana z malo (če ne gre za lastna imena) - v Wikipediji samodejno dobijo veliko

Forum

Marko Juvan. Zgrešena teza o »prešernovski strukturi«. SlovLit 10. jan. 2013.

Spletni tečaj

J. Simon Rofe in Yenn Lee. Understanding Research Methods [Spletni tečaj Univerze v Londonu]. Coursera. Ogled 2. jun. 2014.

• izvajalca tečaja razberemo iz opisa predavanj

Blog

Marko Crnkovič. 25. pismo, Marko Manci: Svečenica spovedniškega sentimentalizma. Za narodov blogor 21. feb. 2006. Siol Blogos.

• datum ogleda ni potreben, če je stran datirana in ni verjetno, da bi se spreminjala

Članek na spletišči

• strokovni članki, objavljeni zgolj na spletu - redkost
• spremembe med predobjavo in dokončanim člankom v opombi pojasnimo:

Miran Hladnik. Slovenski viteški roman. 7. dec. 2010. Daljša verzija članka za zbornik Vitez, dama in zmaj: Dediščina srednjeveških bojevnikov na Slovenskem, 1: Razprave. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2011. 275–82.

Iztok Snoj. Vlado H.: Fant, ki ga je srečala Abrakadabra, ali kako se že reče / Obletel je veliko vrhov in let. Četrtkova zgodba. gore-ljudje.net 7. jun. 2007.

• desna poševnica loči naslov od podnaslova

Iztok Snoj. Vlado H.: Fant, ki ga je srečala Abrakadabra, ali kako se že reče / Obletel je veliko vrhov in let. Četrtkova zgodba. Gore in ljudje 7. jun. 2007. Splet.

Samo Rugelj. Javno iz zasebno v slovenskih medijih: Urbani portreti. Planet Siol.net 5. feb. 2014.

Barbara Leban. Srečna, ker sem ženska. Poskus narobne kritike: Kliči me po imenu. Izbor iz krajše proze slovenskih avtoric. Ur. Silvija Borovnik. Ljubljana: Študentska založba, 2013. LUD Literatura 23. jan. 2014.

ANKA. [Komentar k članku Barbare Leban Srečna, ker sem ženska]. LUD Literatura 28. jan. 2014.

Andrej Mrak. S Prešernom po »hudičevih« hišah v Ljubljani: Peterica ljubljanskih zabavišč, ki jih je »vzel hudič«. Razglednice preteklosti. MMC RTV Slovenija 5. jan. 2014

Zapis v podatkovni zbirki

Metod Turnšek. Stoji na rebri grad. Zgodovinski roman: Podatkovna zbirka. Ur. Miran Hladnik in Primož Jakopin. 1999. Dostop 13. jan. 2012.

Diplomska naloga

Izid iskanja po zbirki 2031 diplomskih nalog iz slovenske književnosti na FF, 1950–2008: ivan potrč (19). Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.

Darja Lavrenčič. Pripovedna proza Ivana Potrča[: Diplomsko delo]. Ljubljana, 1992.

• če se oznaka "Diplomsko delo" nahaja na platnicah oklepaji niso potrebni

Darja Lavrenčič. Pripovedna proza Ivana Potrča[: Diplomsko delo]. Mentorica Helga Glušič. Ljubljana, 1992. Knjižnica Oddelka za slovenistiko, FF UL.

Zemljevid

• podobno kot slike opremljeni s podatki o viru neposredno pod sabo
• včasih so bili avtorsko delo, danes pa večinoma produkt inštitucionalnega kolektivnega dela

Literarni spomeniki. Geopedia.si. Ogled 5. feb. 2014.

Mauser, Karel. Literarni spomeniki. Geopedia.si. Topografski pogled. Ogled 5. feb. 2014.

Zemljevid 5: Novo kraljestvo v 15. stoletju pr. n. š. Wikimedia Commons 2010, zadnja sprememba 24. maja 2014.

Fotografija

• navajamo neposredno pod fotografijami, za njihovo zaporedno številko, podoben status imajo grafikoni ali tabele
• fotografije v javni lasti spadajo med freeware (brezplačne stvari) se nahajajo na spletiščih Flickr, Instagram, Panoramio, v Wikimedijini Zbirki (Wikimedia Commons) itd.

Slika 1: Slovenski pisatelji in literarni zgodovinarji. Ilustracija [Foto revija] b. l. Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK. dLib

Slika 2: Naslovnica Albuma slovenskih književnikov, 1928. dLib

Slika 4: Miran Hladnik. Srne pa jelen. Fotoalbum 171. 9. jun. 2012.

Slika 7: Rajko Korošec (File:Rajko Korošec.jpg). Foto Miran Hladnik 28. jun. 2007. Wikimedia Commons.

Risba

Slika 13: Jeff Dahl. Anubis. Wikimedia Commons 2006, zadnja sprememba 26. apr. 2014.

Glasbeno delo

• naslove glasbene klasike in klasičnega slikarstva slovenimo

Frédérik Chopin. Nokturno št. 2 v Es-duru, opus št. 9. Musopen.

Radijska, telev. oddaja, film

• urednica, naslov oddaje, mesto in datum predvajanja, spletna lokacija, na kateri je oddaja arhivirana:

Milica Prešeren. Moč prepričljivega govora. Turbulenca. RTV SLO 3. sep. 2014. MMC.

• pri oddajah, kjer je očitno v ospredju novinar, izberemo namesto urednikovega njegovo ime
• film, najprej režiserjevo ime:

Ferdo Delak. Triglavske strmine. Scenarij Janez Jalen. Sava film 1932.

Napake pri citiranju

• nepoznavanje temeljnih referenc
• vljudnostno vključevanje svojih strokovnih kolegov, prijateljev, mentorjev, čeprav za temo niso dovolj relevantni
• nenavajanje konkurenčnih avtorjev ali avtorjev, ki jih ne maramo
• samocitiranje
• citiranje zaradi citiranja samega
• navajanje http-jev, je popolnoma odveč
• še bolj narobe je navajati samo http-je brez podatkov o avtorju, naslovu, spletišču in datumu
• za vsak vir, dostopen na spletu, je treba v Cobissu in na dLibu preveriti ali obstaja tudi v tiskani obliki in navesti podatke tudi o tiskani izdaji
• navajanje zgolj naslova leksikona brez naslovov gesel ne zadošča

Navajanje na Wikipediji

• z oblikovanjem pravil citiranja se je ukvarjalo 26 slovenskih wikipedistov od leta 2004 dalje
• med viri ne navajajo drugi članki z Wikipedije (nanje se lahko sklicujemo v obliki linkov)
• prepoved lastnega raziskovanja oz. sklicevanja nanj
• Wikipedija nima svojega stila citiranja, sprejema vse obstoječe standarde, si prizadeva, da je citiranje znotraj posameznega članka kolikor mogoče poenoteno

Žanri

• številni žanri, pisci jih pogosto mešajo
• simpozij z imenom Obdobja
• znanstveno, strokovno in poljudnoznanstveno pisanje
• strokovno je tisto, kar ne dosega visokih temeljev znanstvenega
• strokovna= Otrok in knjiga, znanstvena=Primerjalna književnost
• v humanistiki uglednejše monografske publikacije (knjige)
• Cobiss sem uvršča tudi diplome, magisterije in disertacije
• za plezanje po akademski letvici pomembne znanstvene objave
• status strokovnega pisanja: podatkovna zbirka, poročilo o dogodku, povzetek, članek, kritika, enciklopedistično geslo, esej, predavanje, kritična izdaja, učbenik, priročnik, navodila, razprava

Šolsko pisanje

• referat, esej, diplomska naloga
• za dosego naziva, izpolnitev obveznosti

Popravljanje

• v večini se ukvarjamo z že napisanimi besedili in jih popravljamo, urejamo, preoblikujemo, ocenjujemo...
• izraz za lektoriranje in korigiranje
• lektura je popravljanje besedila drugega pisca, da bi bilo sporočilo optimalno
• v zgodovini lektorji pomembno vlogo
• korektura=korigiranje=proofreading je odpravljanje napak, ki jih je v besedilo povzročil kdo drug
• sintagma rdeči svinčnik spominja na nekdanje lektorjevo delovno orodje
• danes funkcija Sledi spremembam --sprejem ali zavrnitev
• najprej urednik, nato lektor, kasneje korektor

Komunikacije v stroki

E-pošta

• klasično dopisovanje mrtvo
• ena najpogostejših rab računalnika, interneta in telefonov
• izum na MIT leta 1961
• neodzivanje na pošto nedopustno, nevljudno če na odgovor ne napišemo zahvale, priporočljivo odgovarjati takoj, uporaba samih velikih črk nezaželena, praviloma knjižno
• na wikipediji zapovedano tikanje med sodelavci, kar opozarja na enakopravnost
• na pogovorni strani wikijev se podpišemo s klikom na ikono svinčnika, kar na zaslonu napravi dva vezaja in štiri tilde (--~~~~, lahko jih natipkamo tudi ročno, tildo dobimo s kombinacijo <Alt> + <126> na numeričnem delu tipkovnice), ko pa spravimo, se nam nariše ime, s katerim smo prijavljeni, in datum

Socialna omrežja

• družbene komunikacije, ki jih je prinesla nova socialna paradigma
• CSCW=computer-supported cooperative work
• kratka življenska doba, hitre spremembe
• aktualno slovnsko literarno vedo oblikuje okrog 150 akterjev (učiteljev in raziskovalcev, ki objavljajo v strokovnem tisku), kar slučajno in posrečeno ustreza Dunbarjevemu številu - tj. maksimalnemu številu stabilnih socialnih odnosov, ki jih lahko vzdržuje posameznik
• tvit- na Twitterju, 140 znakov, tudi za literarne namene

Zagovor

• spremlja strokovnjakov vstop v stanosvko družbo

Literarna kritika

• Praktični spisovnik

1. Inštitucijo kritike poznajo samo demokratični sistemi.
2. Kritik je dolžan upoštevati beročo publiko, ne pa zgolj ekspertna stališča, zato je njegovo pisanje na presečišču publicistike in znanosti.
3. Kritika je vedno subjektivna, objektivnih vrednostnih kriterijev ni.
4. Reklamno pisanje enega avtorja o knjigi drugega avtorja ne spada med resne kritike.
5. Prepoznavna lastnost kritike je polemičnost.
6. Na kritična stališča vpliva čas, zato niso trajno veljavna.
7. Kritika naj bo jasna, prepričljiva in poučna.
8. Kritika naj tudi zabava.
9. Kritika ne vpliva veliko na branje knjig, bralce le ozavešča.
10. Kritik si neredko nakoplje nad glavo sovraštvo avtorja in njegovih prijateljev.

Enciklopedistični članek

• zahteva po večji jedrnatosti oz. konciznosti
• soglasnost, sodelovanje, strpnost, vrednostna nevtralnost

Biografski članek

• jasna pravila za pisanje gesel o osebah
• literarni zgodovinarji vpisani v Wikipedijo glede na avtorske strokovne oz. znanstvene monografije in znanstveno kompetenco
• pomembna uskladitev informacij iz različnih gesel
• preglej vse informacije, revije, cobiss...
• ustrezna oblika, členjenje, odstavki, reference...

Članek o knjigi

• knjige priznanih in poznanih avtorjev

• za naslov gesla vzamemo naslov knjige, brez podnaslova
• zelo dolge naslove skrajšamo, tako da je v geslo ujet samo jedrni del naslova
• glava gesla vsebuje samo bistvene podatke
• v infopolju so nekateri podatki ponovljeni, nekateri pa na novo: avtor, naslov in podnaslov, kraj izdaje, založba, leto, zbirka, številka zvezka v zbirki, obseg v straneh in besedah, številka Cobiss, večinoma s povezavami
• povzetek dogajanja naj bo kratek in jedrnat (največ 500 besed)
• če gre za realna dogajališča, jih je treba opremiti s povezavami na ustrezna wikipedijska gesla, prav tako morebitne realne osebe, zgodovinske dogodke in pojme
• simpatičen dodatek je fotografija naslovnice; najbolje je, če posnetek naredimo sami
• besedilo žanrsko uvrstimo, mu določimo temo in ključne besede

Učbenik

• Specifike učbeniškega pisanja so:dialoškost, povzemanje in ponavljanje, poenostavljanje, oblikovanje kratkih in zapomnljivih definicij in naštevalnih nizov, privlačna tipografija: barve, okvirčki, ozadja, ilustracije
• uveljavljanje osebnega interesa, preferiranje avtorjev, založb, ideologij
• izdajanje pomemben segment založniške dejavnosti
• vreden polovico znanstvene monografije
• moteč je prevelik delež šolskih fraz
• predhodni učbenik Praktični spisovnik

Strokovni blog

• skrajšana oblika za weblog=spletni dnevnik
• področni blogi, blogi na določeno temo, blogi humanistov, raziskovalcev, pedagogov
• blogarska orodja: WordPress, Googlov Blogger, Siolov Blogos
• primerna zvrst za politično diskusijo
• Aljoša Harlamov-slovenski literarni zgodovinar, ki ima edini svoj blog do zdaj
• izraz blog iz leta 1997
• blogarske objave se izogibajo intenzivni argumentaciji in citiranju in niso podvržene recenziranju, zato nimajo znanstvenega statusa

Spletni forum

• orodje za konstituiranje in vzdrževanje strokovne oz. znanstvene skupnosti
• člani skupnosti na forumu objavljajo strokovna sporočila, vprašanja, odgovore, nasvete, komentarje, ugovore, polemike, vabila, oglase
• sledenje temi=nitkanje
• komunikacijo možno na različne načine regulirati
• nemoderirani forumi- preveč izpostavljeni spletnemu aktivizmu motenih posameznikov, ki z vztrajnim in nadležnim politiziranjem, podžiganjem in žaljivostjo odvračajo druge od branja in sodelovanja
• moderirani forumi-tematsko strožji in bolje organizirani in njihova življenjska doba je daljša od nemoderiranih forumov
• elektonski seminar Humanist (1987, 3000 naročnikov)
• SlovLit (1999, 1650 naročnikov, več kot 800 sporočil letno)

Slog

• spreminjanje skozi čas
• v vrstici 120-150 znakov
• s kombinacijo tipk <Ctrl> in <+> povečujemo, z minusom zmanjšujemo
• zaslonsko besedilo je prepoznavno zlasti po menijskih izbirah in povezavah in z obojim vpliva na naše predstave o vzorčni obliki besedila

Sestavni deli

• elementi: avtorjevo ime, naslov, izvleček, ključne besede, povezave, kazalo, telo besedila, literatura, priloge
• UMRIS=uvod, metode, rezultati in sklep
• vsak piše s svojimi metodološkimi stališči

Naslov

• najbolj radikalni povzetek teksta, poskus skrčenja celotne vsebine v nekaj besed
• Nomen est omen ('ime je pomenljivo')
• strokovno pisanje si ne sme privoščiti pomenljivih naslovov in nas zavajati
• priporočila: izraža temo natančno in jedrnato, pravopisno brezhiben, brez krajšav, ni v obliki stavka ali vprašanja, stvarni naslov ima prednost pred metaforičnim ali citatnim, brez narekovajev, mi zapisan z velikimi črkami, podnaslov ločen z dvopičjem, naj ne ponavlja izrazov iz naslova
• k naslovu spada UD-klasifikacija
• napačno mišljenje, da so dolgi naslovi boljši in bolj strokovni
• prevajamo jih

Izvleček

• izvleček=sinopsis=avstrakt
• v glavi članka je krajša oblika povzetka, ki v nekaterih revijah sklepa objavo
• 4 sestavine: Predmete raziskave, metode, rezultati in sklep oz. implikacije
• največ 10 vrstic, brez stavčnega členjenja, brez sklicev in pripomb, naslov nepotreben

Ključne besede

• poimenujemo ožja predmetna področja
• različno od kategorij!
• pri izbiri nismo svobodni
• izrazi morajo biti frekventni, terminološka teža, jedrnatost, kračina

Kazalo vsebine

• verzalke=velike črke- programi dovolj pametni, da jih sami spremenijo v male
• v wikijih samodejno, ko imamo vsaj 4 poglavja
• priporočila: naslovi poglavij naj bodo kratki, po vzorcu, brez pretirane členitve krajših poglavij, dolga primerno razčlenjena

Povezave

• ključni element, ki ločuje besedilo na papirju od besedila na zaslonu oz. tekst od hiperteksta
• nadomeščajo imenska in stvarna kazala v tiskanih knjigah
• modre in rdeče barve- modra povezava je, rdeča povezave še ni
• označimo del besedila, za katerega želimo, da postane klikljiv, kliknemo na označeno polje z desno miškino tipko in iz menija, ki se pojavi, izberemo vnos hiperpovezave
• spletno lokacijo, kamor naj pripelje klik, prekopiramo iz ukazne vrstice citirane strani v okence, ki se nam je odprlo na zaslonu
• <a href="http://lit.ijs.si/spisovn.html">Praktični spisovnik</a>
• v wikijih povezave v izvirni kodi označujejo oglati oklepaji: dvojni oglati oklepaji oklepajo besede, pod katerimi je na wikijih že samostojen članek

Napake

Gostobesednost

• lahko črtamo naslednje
• tudi, še, pa, lahko, svoj, prim., takratni, prav tako, poleg tega, potem, nato
• izpostaviti, poudariti, naglasiti
• predvsem, večinoma, v glavnem, največkrat, običajno, praviloma, načeloma
• prav gotovo, nedvomno, zagotovo, brez vsakega dvoma, seveda, pravzaprav, za ta del
• nedoločne količine: razmeroma, relativno, dokaj, precej, malo, bolj ali manj, povsem, približno, okrog, okoli
• določen, specifičen, posamezen, sam, razni, različni
• z izrazi ni nič narobe, le radi jih kopičimo

Nerazumljivost

• zapletanje enostavnih reči je slogovna napaka
• ni le posledica površnosti, velikokrat hotena

Pomanjkanje konteksta

• velikokrat se pozabi na tezo
• različen pomen členkov: že šele, samo, celo...

Manierizem

• pisci včasih preveč radi posegajo po retoričnih sredstvih, ki lepijo izjave med seboj in ukinjajo videz njihove fragmentarnosti
• nepotrebno dramatiziranje, nepotrebno podaljševanje članka
• strokovni pisec bo lektorju hvaležen, kadar bo ta pokazal na njegova vpadljiva slogovna sredstva
• mnogi pisci ne pustijo lektorjem, da bi sploh kaj popravili, sklicujejo se na lasten slog in nedotakljivost avtorskega besedila
• manieristična drža hitro zapelje v željo po hiperkorektnosti (na primer kateri namesto ki)
• raba redkih in zastarelih besed je v veliki meri nezavedna
• vsak ima svoje sintaktične obsesije (pretirano uporabo ene besede ali besedne zveze)

Slogovna ubornost

• pretirano ponavljanje posameznih izrazov
• mašila

Pristranskost

• priložnost za uveljavljanje osebnega interesa
• kontaminirana z njegovimi interesi, vulgarnomaterialistična, cinična in nespodobna
• prevelika navezanost na temo
• namesto Josip Jurčič literarni zgodovinar zapiše naš Jurčič ali postane z njim familiaren do te mere, da ga začne nagovarjati kar po imenu (Voranc namesto Prežihov Voranc, Svetlana namesto Svetlana Makarovič, naša Manca namesto Manca Košir)
• najslabša je pristranskost, ki je v literarni vedi ideološke narave
• študentje radi barvite ideološko ošiljene oznake nekritično prenesejo v Wikipedijo, od koder pospešeno metastazirajo v javno zavest
• ideološko zainteresirani deli prepoznavni po intenzivni uporabi narekovajev
• ideologija zamaže strokovna besedila in jih zlorabi (forma strokovnega besedila jim je kot trojanski konj, v katerega skrijejo svoja gorečna sporočila)

Terminologizacija

• razglabljanje in razlaganje pojmov in terminov
• imena in termini so lahko jezikovno ustreznejši ali manj ustrezni, ne morejo pa biti vnaprej pravi ali napačni
• pri naslovu ni nujno, da sporoča vso vsebino, lahko je popolnoma abstrakten in drugačen
• obvladovanje terminologije pogoj za sodelovanje pri razpravnih krogih
• potreba po teoretsko »pravilni« rabi terminologije rada zaide v ortodoksnost in cehovsko zaprtost
• problem, ko je preveč terminologizacije v šolskih učbenih in se učenci piflajo definicije

Spol in število

• nekdaj moški spol imel status nevtralnosti
• danes feministično gibanje doseglo dosledno uporabo moške in ženske oblike, kar je neekonomično, nenaravno

Mentalno brambovstvo in servilnost

• občutljivo razmerje med domačim in tujim na nivojih strokovnega pisanja
• iz katerih virov in literature bomo črpali, po katerih metodoloških vzorcih se bomo ravnali, bomo uporabljali domačo terminologijo ali raje prevzeto...
• servilnost do vsega, kar prihaja od zunaj je druga skrajna stran slovenske literarne vede

Govorna prezentacija

• status objav dobijo le, če so posneti in shranjeni v Cobiss ali kako drugo javno dostopno biografijo
• podlaga za predavanje je pogosto predhodna objava
• neposredni zapis govorjenega večinoma ne pride v poštev, razlike med govorjenim in pisanim tekstom zlasti na področju skladnje prevelike
• po zapiskih pridnih študentk predavanj nastala prva slovenska literarna zgodovina - Slovensko slovstvo
• narobe je če je preveč retorična, prava vsebina pa prazna
• govorec se mora na predavanje pripraviti

Prosojnice

• pomagajo pri prevajanju objavljenega članka v predavanjsko obliko, pomagajo mu retorično zaokrožiti in povzeti njegove glavne točke in sporočilo, ob izvedbi pa ga disciplinirajo, da ne zaide v stranske teme in da v predvidenem času pripelje predavanje do konca
• ppt, Prezi, Google Slides, Google Docs...
• predavatelja lahko zavedejo, predavanje postane le prebiranje alinej
• le kratke alineje, citate, definicije, veliko slikovnega gradiva
• prezentacijski japonski model= pečakuča (20prosojnic, 20sekund na prosojnico)

Vizualizacija

• prosojnice ena od oblik vizualizacije
• besedilo na spletu slikovitejše od natisnjenih besedil

Fotografije

• vse več slikovnih gradiv
• za razmah zaslužna digitalizacija
• prepoznavanje obrazov na fotografijah deluje presenetljivo dobro in spada med priročna orodja neprofesionalnega uporabnika, medtem ko prepoznavanje teksta (OCR) zanima precej manj ljudi
• pomaga znanstvenikom
• avtorstvo fotografij še vedno strogo individualno
• avtor fotografije in lastnik avtorskih pravic je samo tisti, ki pritisne na sprožilecc
• licenca creative commons, ki naj bi bila alternativa copyrightu, ohranja trdoživo kategorijo individualnega avtorstva z atributom by, ki ga morajo upoštevati vsi uporabniki fotografij na spletu. Atribut by zahteva, da pri uporabi izdelka v prostem dostopu vedno navedemo ime njegovega tvorca, oz. da mu »priznamo avtorstvo«
• obe licenci, (c) in (cc), zahtevata navedbo avtorja fotografije
• shranjevanje na številnih mestih, najuporabnejše so fotografije v Wikipedijini Zbirki (Commons)
• objava dovoljena šele 70 let po avtorjevi smrti
• posnetki platnic, ki so avtorsko delo in sicer niso v javni lasti do zakonitega izteka avtorskih pravic
• wikipedist Eleassar
• spomenik rudarja, Tivoli

Infografika

• oblika vizualizacije podatkov, tj. vizualna prezentacija podatkov, informacij in znanja sploh, ki izrablja sposobnosti človeškega vida za hitro in jasnejše dojetje vzorcev ali trendov v kompleksnih podatkovnih nizih
• besedni oblak (program Wordle)

Iskanje

• pri Cobissu identifikacijske številke
• disambigvacija=razločitev pomenov
• sistem ORCID (Open Researchers and Contributor ID), pod okriljem Mednarodne organizacije za standardizacijo, alfanumerična koda, 16-mestna koda, "avtorski DOI"
• številka ISBN identifikacija knjižnih objav
• 'DOI identifikacija spletnih objav

UDK

• skrbi za pravilno umeščenost objave na določeno strokovno področje oziroma na eno od področij človeške dejavnosti
• 30 držav

0 Znanost in znanje. Organizacije. Informacije. Dokumentacija. Bibliotekarstvo. Institucije. Publikacije
1 Filozofija. Psihologija
2 Teologija. Verstva
3 Družbene vede. Politika. Ekonomija. Pravo. Izobraževanje
5 Matematika. Naravoslovje
6 Uporabne znanosti. Medicina. Tehnika
7 Umetnost. Arhitektura. Fotografija. Glasba. Šport
8 Jezik. Književnost
9 Geografija. Biografija. Zgodovina

• Slovenski Statistični urad uporablja za izobraževanje in usposabljanje klasifikacijski sistem KLASIUS

DOI

• Digital Object Identifier 'digitalni identifikator objekta'
• je standard za označevanje spletnih objav, ki streže lažjemu in trajnejšemu dostopu do znanstvenih podatkov in prispeva k njihovi večji vidnosti
• poskrbi za sledljivost dokumenta, ki mu ob spremembi lokacije samodejno zamenja URL med metapodatki
• lahko dostopa vsakdo

COBISS ID

• z njim opremljena vsaka registrirana objava
• bibliografske enote v seznamih literature in v opombah na Wikipediji se tako zaključujejo z nizom {{COBISS|ID=nnnnnnn}}
• poleg iskalnega okenca tudi osebne biografije raziskovalcev, seznam najbolj branih knjig, baza Knjižnično nadomestilo z letno statistiko izposoje...

Podatki in podatkovne zbirke

• namesto izraza podatek izraz zajemek, naj bi natančneje izražal produkcijo in reprezentacijo znanja v humanistiki in zunaj nje
• dokumenti (drugo ime za besedilo) in podatki
• neredko je raziskovalec čepel nad svojimi podatki in jih ljubosumno čuval pred strokovnimi kolegi v strahu, da jih bodo uporabili pred njim
• večina raziskovalcev bi raje delila z drugimi svojo zobno krtačko kot svoje podatke
• več podatkovnih zbirk: Razvezani jezik, SSKJ, besedilna korpusa Nova beseda in Gigafida, Slovenska kmečka povest,...
• popisi knjig Tarasa Kermaunerja, objavljeni na zavihkih ali na koncu njegovih knjig in na spletu
• bibliografske podatke s pridom izkoriščajo bibliometrične raziskave literarnovednega področja v okviru bibliotekarstva, včasih pa tudi na slovenistiki

Iskanje po dLibu

• kadar nimamo sreče z iskanjem po metapodatkih, takrat pod iskalnim poljem odkljukamo možnost išči tudi po celotnem besedilu
• postavimo niz besed v narekovaje, da omejimo podatke
• kadar je zadetkov preveč omejimo podatke z dodatnimi izrazi, ki jih tekst vsebuje

Seznami

• ena od možnosti členitve besedila
• alineje naj ne bi bile daljše od ene vrstice
• daljše alinejo, ki imajo obliko stavka, potrebujejo veliko začetnico in končno ločilo
• neoštevilčeni (ul) in oštevilčeni seznam (ol)
• naloga literarne zgodovine je registriranje in katalogiziranje novih izbirnih možnosti
• Umberto Eco: knjiga Vrtinec seznamov
• retorični figuri, ki strukturirata sezname, sta akumulacija (kopičenje) in enumeracija (naštevanje)
• na Wikipediji so seznami izhodišče za nadaljnje resno delo

Digitalna humanistika

• sem spada Nova pisarija
• znotraj nje podpodročje empirične literarne vede
• gre za računalniško obdelavo humanističnih podatkov, tj. njihov zajem, ureditev v podatkovno zbirko, njihovo analizo in vizualizacijo oz. prezentacijo
• znanost + humanistika
• v okvirju digitalne humanistike se pojem literarna veda izgublja in se nadomešča z izrazom literarne in kulturne študije ali z izrazom medijske kulturne študije
• izraz prvič uporabljen 2001
• pridevnik digitalen bo kmalu postal pleonastičen
• nova veda kulturomika - osnovno orodje Googlov Ngram Viewer
• temelji na konstrukciji in uporabi podatkovnih zbirk
• na globalni ravni organizirana v ADHO
• 2014 digitalizirano 25 milijonov od skupno okrog 140 milijonov knjig, kolikor jih obstaja na svetu, tj. 18 %
• slovenska digitalna humanistika je v tretji fazi, ki zajema neposredno spletno publiciranje računalniško laičnih humanistov

• Seznam raziskovalnih dejavnosti in predmetov raziskave na področju digitalne humanistike našteva naslednja ravnanja s podatki:

1. zajem
2. obogatitev
3. analiza
4. interpretacija
5. razpečevanje in hranjenje
6. kolaboracija
7. meta DH-dejavnosti

Empirične metode

• podatki pridobljeni z opazovanjem ali eksperimentom
• pridobivanje materialnih dokazov, merjenje podatkov, preverljivost meritev
• lep zgled literarnozgodovinske uporabe podatkovne zbirke je Projekt »Historischer Roman« na inštitutu za germanistiko Univerze v Innsbrucku, ki temelji na zbirki 7200 nemških zgodovinskih romanov
• pri nas skromno
• na podatkovnih zbirkah temeljijo slovenistične literarnovedne disertacije zadnjih deset let in več
• Cobiss, prvi večji slovenski humanistični projekt, temelji na podatkovni zbirki
• najperspektivnejši segment domače digitalne humanistike se zdi korpusno jezikoslovje

Računalniško jezikoslovje

• izraz za uporabo računalnika v jezikoslovju (CL)
• računalniška lingvistika se ukvarja z naslednjimi rečmi:

1. iskanje po leposlovju
2. povzemanje zgodb
3. razlikovanje med literaturo in drugimi vrstami pisanja
4. identifikacija in analiza literarnih žanrov
5. slogovno razvrščanje besedil in pripisovanje avtorstva
6. analiza bralčevih čustvenih odzivov
7. analiza konstelacije oseb oz. njihovega socialnega omrežja
8. računalniško modeliranje pripovedi, računalniška naratologija in folkloristika
9. generiranje literarnih pripovedi, dialoga oz. poezije

Slovarček besed

• anahronizem: pojav ali dejstvo, ki ni v skladu s časom ali razmerami, v katerih nastopa
• analfabetizem: neznanje branja in pisanja
• angažma: nastavitev, zaposlitev, zlasti na umetniškem področju
• apoliničen: skladen, umirjen
• arbiter: oseba, katere mišljenje o kulturnih, umetnostnih vprašanjih je odločujoče
• ažurno: brez zaostanka v dnevnem redu, na tekočem
• beletrija: umetniška literatura, leposlovje
• borniran: omejen, neumen
• defetizem: mnenje, da je neko delo brezuspešno, malodušje
• deklarativno: temelječe na besedah, ne na dejanjih
• diletant: kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim; kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo; amater
• diletantizem: nestrokovno, površno opravljanje kakega dela
• deminutiv: manjšalnica, pomanjševalnica
• diseminacija: razširjenje bolezenskih klic po telesu
• disertacija: znanstvena razprava za dosego doktorskega naslova
• egalitarizem: nazor, da so ljudje enaki, enakopravni
• eklatanten: očiten, jasen, prepričljiv
• ekspertiza: izvedensko mnenje, poročilo
• embargo: prepoved ali omejitev trgovine s kako državo, trgovinska zapora
• epohalen: zelo velik, trajen pomen, zlasti za napredek človeštva
• eskalirati: načrtno, postopno širiti vojno na omejenem področju, stopnjevati vojno
• etatizem: sistem, v katerem si država lasti monopol odločanja v vsem družbenem življenju
• famulus: služabnik, pomočnik, zlasti pri kakem znanstveniku
• haptičen: ki daje možnost dojemanja v treh razsežnostih
• hermetičen: nepredušen; v pesništvu tak, ki si ne prizadeva biti razumljen
• imanenten: ki je v čem kot neločljiv, opredeljujoč del, notranji
• impresum: kolofon
• inertnost: lenobnost ali nedelavnost
• indeksirati: označiti kako vrednost, element s številko, črko
• intenca: težnja, nagnjenje, umerjenost
• intrigantstvo: spletkarjenje
• kapricioznost: muhavost
• konfiscirati: odvzeti premoženje ali del premoženja kot kazen za kaznivo dejanje, zapleniti; odvzeti pravico razpečavanja določenih tiskanih stvari
• konsenzualno: soglasno
• konstitutiven: bistven, pomemben
• korifeja: prvak, veličina
• lamentacija: tožba, tarnanje
• legitimiteta: upravičenost, temelječa na pravni podlagi
• merkantilizem: politično-ekonomski nauk, ki trdi, da temelji blaginja države na zunanji trgovini in obilju žlahtnih kovin
• nepotizem: dajanje dobrih služb, družbenih položajev sorodnikom
• paradigma: vzorec, primer
• pitoreksno: slikovito, razgibano
• plasiranje: doseči, da kaj kam pride, se uveljavi
• politizirati: vnašati politične elemente, govoriti, razpravljati o politiki, političnih vprašanjih
• postulat: zahteva, nujnost; predpostavka, izhodišče
• profilirati: oblikovati, prikazovati bistvene značilnosti koga ali česa
• redukcionizem: enostranska, ozka obravnava problemov
• renomirati: hvaliti, slaviti
• repozitorij: prostor na strežniku za shranjevanje in dostopanje do dokumentov, datotek
• rigiden: neprožen, tog
• sinopsis: kratka vsebina, pregled česa
• sublimen: vzvišen, plemenit
• subverziven: prevraten
• tavtologija: opisovanje česa z različnimi besedami istega pomena, istorečje (lit.)
• uzurpacija: nezakonita, nasilna prilastitev